O TRUBARJU ŠE NEKOLIKO DRUGAČE
Novi fragmenti v mozaiku
Ali je o Primožu Trubarju mogoče pisati ne da bi človek vsaj malce pobliže pokukal v njegovo bogato literarno zapuščino ali srknil vsaj »kapljo njegove verske gorečnosti in plodovitosti«, kot je o njem porekel eden naših sodobnih piscev?
Pred to dilemo se je vsekakor znašel tudi Janez Gruden, ki je v imenu velikolaškega kulturno-umetniškega društva »Primož Trubar« pripravil posebno publikacijo o očetu naše pisane besede in njegovi domačiji na Rašci.
Projekt, zastavljen na vsega triinštiridesetih straneh, seveda ne more predstavljati kaj več kot zgolj zgoščeni postržek Trubarjevega življenja in dela, zato pa je avtor (sestavljalec) zbral zanimive faktografske in pričevanjske drobce, ki bodo, če že ne obogatili, pa vsaj popestrili mozaik objavlje-nih del o Primožu Trubarju.
Tako se nam znova izlušči zanimiv pomislek o čudni (dvojni) slovenski morali, ki ga je ob 400-letnici Trubarjevega rojstva izrekel Ivan Cankar: »Zakaj je tako danes na Slovenskem: večina ljudi, ki bodo hrupno in javno slavili Trubarjev spomin, nima v sebi ne sence Trubarjevega duha, ne kap-ljice Trubarjeve krvi. Da so živeli takrat, bi bili šli s Hrenovo procesijo in bi stali ob grmadi, kjer so gorele Trubarjeve postile in Dalmatinove Biblije.
V Trubarjeve krivoverske in cvinglijanske na-zore je že za časa njegovega življenja resno dvomil tudi njegov tuebinski študent Xylander: »Bil je
mož, ki sem se izročil njegovi iskrenosti, varstvu in zavetništvu, ki sem mu zaupal svoja prizadeva-nja, načrte in vse, kar sem imel, dš, tudi samega sebe, ki sem se zatekel k njemu kakor k posveče-nemu sidru, v pristanišče in zavetje, ki mi je nadomestoval očeta; Primož Trubar, blagega spo-mina, mož vreden vsesplošne hvale, poveličanja z besedo in spomeniki«.
Priznani kulturnik in tnislec današnjih dni, dr. Matjaž Kmecl, pa je velikemu Raščanu namenil tele besede: ».. .Tako je ta genialni mož mnogo več kot samo »oče prve slovenske knjige« - je znanilec slovenske državnosti, prvi pravi resnični začetnik dokumentarnega zgodovinskega spomi-na, pomembna ali kar usodna postava dokončne-ga slovenskega duhovnega rojstva«.
Podobnih pričevanj in misli je v brošuri še več. Lepo nanizanih v spoštljivem (prostorskem) raz-maku in opremljenih s preglednimi fotografijami Trubarjevine in raznih prireditev Trubarju na čast, ki so jih posneli Nace Bizilj, Janez Zrnec, France Modic, Niko Samsa in Tone Podržaj. Ja-nez Gruden nam v sliki in besedi predstavi tudi svečanosti ob 400-letnici Trubarjeve smrti, pope-lje naš po preurejeni Trubarjevi domačiji in okoli-ci, ne pozabi pa celo - pa čeprav le mimogrede — Levstika in Stritarja. Več kot zgolj za prilož-nostno zgodovinsko-pričevanjsko pokušino torej na tako malo straneh.
Branko Vrhovec