Didakta 192 7 DVOJEZIČNO JEZIKOVNO IZRAŽANJE Z UPORABO METODE NTC V SKUPINI MALČKOV / Avtorica: Tina Ključanin / Vrtec Mornarček Piran Zgodnje otroštvo je temelj, na katerem otrok gradi svoje celotno življenje. Predšolsko obdobje so ključna leta, v kat- erih otroci kažejo svojo originalnost, ustvarjalnega duha in domišljijo, ki jo je treba razvijati in porabljati kot metodo učinkovitega učenja. Učiti se ne pomeni samo spoznavati nove stvari. Pomeni naučiti se spre- jemati nove strategije in vedenjske vzorce, ki nam pomagajo v različnih življenjskih situacijah. Zato se vzgojite- lji poslužujejo različnih učnih metod, preko katerih otroku lažje predstavijo tisto, kar mu je neznano. Cilji dejav- nosti so bili proučiti program učenja NTC. Proučiti smo želeli njegov nasta- nek in delovanje, na čem temelji in na kakšen način ga lahko uporabimo pri delu z otroki. Z metodo NTC smo se poglobili na otrokovo izražanje v ume- tnosti. Ker sta v slovenski Istri jezika okolja slovenščina in italijanščina, nam je izziv predstavljalo zgodnje učenje italijanskega jezika v skupini malčkov. OTROŠKI MOŽGANI Otrokov razvoj poteka po določenih razvojnih stopnjah. Imenujemo jih tudi občutljiva ali kritična obdobja. Dojenčkovi možgani začnejo v tem obdobju ustvarjati povezave z neverje- tno hitrostjo. V teh odločilnih letih se zaradi neposrednega vpliva otrokovih življenjskih izkušenj, predvsem čustve- nih, v možganih ustvari, razklene in na novo ustvari na milijone povezav. V otrokovih zgornjih predelih možga- nov povezave nastajajo zelo hitro, kajti nanje vplivajo izkušnje v prvih letih življenja. Pravzaprav se kar devetdeset odstotkov rasti človeških možganov zgodi v prvih petih letih življenja. To pomeni, da zamujeno občutljivo ob- dobje težko nadomestimo (Bregant, 2012). ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA Zgodnje učenje jezikov je naložba v prihodnost otrok. Dvojezičnost in ve- čjezičnost pospešujeta tako kognitivni kot lingvistični razvoj otrok. Razvoj malčkovega govora se razlikuje v eno- jezični ali dvojezični družini. Razvoj- na psiholingvistika uvršča večjezični govor v poseben tip učenja jezika v otroštvu. Prvi stik s tujim jezikom ne vpliva samo na izgovarjavo. Otrok se nauči skladnje, besednega zaklada in zmožnosti slušnega razumevanja. Razlika med otrokom in odraslim pri rabi tujega jezika je, da odrasli razu- mejo jezik kot formalni sistem. Starejši otroci se tujega jezika učijo v formalni obliki, otroci v zgodnjem otroštvu pa jezik sprejemajo kot sredstvo za izra- žanje svojih želja. Razvoj dvojezičnosti v zgodnjem otro- štvu poteka v treh stopnjah: - Prva stopnja, ki traja do približno treh let, je razvoj govora dvojezič- nega otroka, zelo podoben govoru enojezičnega malčka. Otrok doje- ma oba jezika kot enega samega. Razvoj jezika pri dvojezičnem malč- ku je zelo podoben enojezičnemu v številu besed. V tem obdobju je otrok simultano izpostavljen dvema jezikoma. Odrasla oseba pri malčku spodbuja razlikovanje glasov, slovnice in besednjaka obeh jezikov. - Druga stopnja poteka med tretjim in četrtim letom. Malček razlikuje oba jezika, sicer pa uporablja enaka slovnična pravila v obeh jezikih. V večini primerov otrok za vsako besedo v enem jeziku pozna pri- merno besedo še v drugem jeziku. Veliko otrok se dvojezičnosti zaveda in zna narediti preskok v jeziku. - Tretja stopnja se nadaljuje po pe- tem letu starosti. Malček govori dva jezika, ki imata različni slovnici in besednjak. Jezik povezujejo z neko osebo. Na primer, z mamo govori v italijanskem jeziku, z očetom v slovenskem jeziku. Zgodnje uvajanje drugega jezika po- zitivno vpliva na otrokov govorni, ko- gnitivni in osebnostni razvoj. Spodbuja divergentno mišljenje, zvišuje zmo- žnost jezikovne analize, spodbuja ra- zvoj socialne kognicije in pozitivno pojmovanje samega sebe (Marjanovič Umek in drugi 2006). STROKOVNA IZHODIŠČA NTC PROGRAMA Program NTC je pedagoški pristop, ki temelji na prenosu znanja iz nevrofizi- ologije na področju vzgoje in izobra- ževanja in je namenjen spodbujanju razvoja otrok v predšolskem obdobju. Strokovne delavce »vzgojitelje« usmerja k tistim igralnim dejavnostim z otroki, ki še posebej vplivajo na nastajanje možganskih povezav v obdobju naj- intenzivnejšega razvoja. Program je sestavljen iz treh vidikov kognitivne ak- tivnosti, in sicer iz spodbujanja razvoja sinaps v možganih – nevronske mreže, spodbujanja pomnjena z asociacijami ter spodbujanja funkcionalnega mišlje- nja (Juriševič in drugi 2010). UČENJE (IN SPODBUJANJE POMNJENJA) Z ASOCIACIJAMI Učenje z asociacijami je hitra in naj- enostavnejša pot, kako v spomin vne- sti nove informacije. Podatke si lahko zapomnimo zato, ker nam še neznan podatek povežemo z že usvojenim znanjem. Pri tem si lahko pomagamo z rimami, ki si jih lažje zapomnimo. Ravno tako so nam lahko v pomoč ”nesmiselnice”, ker si na humoren na- čin zapomnimo novo snov. Tovrstno učenje je zelo zapleten proces, zato moramo otroke s takšnim učenjem spodbuditi čim bolj zgodaj v predšol- skem obdobju. Otroci s pomočjo aso- ciacije na sličico usvojijo novo besedo ali njen pomen, preko katere pote- ka nadgradnja učenja (Juriševič idr., 2010). Za učenje z asociacijami lahko uporabimo različne simbole, ki jih je možno zaslediti v naši okolici (razni piktogrami, zastave, emblemi športnih 8 Didakta 192 društev, blagovne znamke idr.). Skozi te aktivnosti otroci spoznavajo simbole in se preko kombinacij naučijo funk- cionalno razmišljati (Rajović, 2013). SPODBUJANJE RAZVOJA SPRETNOSTI PRIPOVEDOVANJA PRI OTROKU Otrok pred tretjim letom starosti ne moremo spodbujati k domišljijskemu pripovedovanju. Vzgojitelj stimulira otroke k pripovedovanju z različnimi rekviziti ob vizualnih oporah (slikah, lutkah, z deli telesa in z raznimi igrača- mi). Predvsem je pomembno, da otro- kom najprej omogočimo pripovedova- nje na lasten način. Za pripovedovanje ob slikah so potrebni preprosti liki, ki otroke pritegnejo v zgodbo. Otroci od enega do treh let radi opazujejo slike in spremljajo pripovedovanje vzgoji- telja. Slikovno gradivo služi kot moti- vacija in za lažje pomnjenje dogodkov (Lipnik in Matić 1993). DEJAVNOSTI V VRTCU Praktični del smo izvedli v vrtcu preko dejavnosti, ki smo jih za ta namen pripravili po metodi NTC. Želeli smo ugotoviti, ali je možno v prvem sta- rostnem obdobju otroke spodbuditi k dvojezičnemu izražanju v umetno- sti. Stimulirali smo jih z vizualnim plakatom, pri tem smo opazovali in spodbujali učenje otrok ter beležili njihovo uspešnost in znanje. Dejavnost je potekala več mesecev. Ker živimo na območju, kjer sta uradna slovenski in italijanski jezik, in ker je iz raziskav »Izvajanje dvojezičnosti v javni upravi v Sloveniji« (2014), ter »Je slovenska Istra še dvojezična« (2014) razvidno, da znanje italijanskega jezika zelo upa- da, smo si kot izziv zastavili dejavnost v italijanskem jeziku in tako otroke spodbudili k radovednosti. Izvajali smo jo v prvem starostnem obdobju, v katerem je povprečna starost otrok 15 mesecev. Otroke smo s pomočjo slikovnega gradiva želeli naučiti pe- smico »Gallo galletto«. Izdelali smo slikovni plakat, na katerem smo be- sedilo smiselno povezali s slikami, in ga pritrdili na omaro v igralnici. Pred tem plakatom smo z otroki govorili samo v italijanskem jeziku. Počakali smo na odzive otrok, nato pa pričeli z izvajanjem dejavnosti. Ob opazova- nju plakata smo v italijanskem jeziku najprej poimenovali le sličice, pozneje smo dodali še melodijo. Slikovni plakat Gallo galletto Pesem: Gallo galletto chiccihirichi, presto ____________(ime otroka) alzati. Prendi il cestino e vieni con me, andiamo all’ asilo che bello é. Poslušanje petja vzgojiteljice ob slikov- nem plakatu Gallo galletto EVALVACIJA DEJAVNOSTI – »GALLO GALLETTO« Napredek, ki so ga otroci dosegli pri usvajanju italijanskega jezika, so do- segli na podlagi novih pristopov po metodi NTC. Pesem je bila odlična mo- tivacija, saj je otroke zelo pritegnila in z navdušenjem so sodelovali. Pri izvajanju same dejavnosti smo ugo- tovili, da otroci zelo hitro povezujejo besede s slikami, čeprav so v tujem je- ziku. Otroci so že isti dan po pritrditvi plakata opazili, da imamo na omari nekaj novega. Navdušeno so gledali v plakat in z rokami prijemali sličice z različnimi motivi (petelin, note za ponazoritev kikirikanja, fotografije otrok, košarica in fotografija igral- nice). Starejši otroci, stari približno 16 mesecev, so po enem mesecu že znali poimenovati predmete na slikah v italijanskem jeziku. Štirje otroci so pesem zapeli v celoti, drugi otroci so pripevali ob petju vzgojiteljice. Otroci so bili navdušeni, ko so v pesmi slišali svoje ime. Namesto besede »bambino« (otrok) smo namreč uporabili imena otrok. Pesem smo peli ob različnih pri- ložnostih in z različnimi melodijami. Poigrali smo se z avdio posnetkom, pozneje so se otroci poslušali, ob tem pa so se zelo zabavali. Po izvedbi tri- mesečne dejavnosti sta od dvanajstih otrok v skupini samo dva otroka poi- menovala simbole na plakatu »Gallo galletto« v italijanskem jeziku. Drugi otroci so poimenovali simbolne prika- ze v slovenskem jeziku. Mlajši so name- sto celih besed uporabljali holofraze »kikiriki« namesto »gallo« (petelin). Tabela 1: Primerjava skupnih rezul- tatov začetnega in končnega stanja znanja otrok Otrok prepozna simbole na plakatu Otrok poimenuje simbole na plakatu v italijanskem jeziku Otrok pripeva ob slikovnem plakatu »Gallo galletto« ZAČETNO STANJE  11  1  12  0  12  0 KONČNO STANJE  8  4  10  2  6  6 Iz preglednice lahko razberemo, da če- prav otroci ne poimenujejo simbola v italijanskem jeziku, lahko vseeno zapo- jejo pesem v drugem jeziku in pozneje usvojijo pomen besed. Od dvanajstih otrok jih je šest s pomočjo vzgojitelja pripevalo pesem »Gallo galletto«. ZAKLJUČEK Pogledi na predšolskega otroka so se z leti spremenili. Otroci so si med seboj zelo različni. Razlikujejo se po svojih potrebah, potencialih, izkušnjah ter družinskih in kulturnih okoljih. Če že- limo izkoristiti otrokov »potencial«, mu moramo ponuditi ustrezno spodbudno okolje. Vzgojitelj mora prepoznati in odkrivati otrokova močna področja, predvsem pa mu mora omogočiti dejavnosti, s katerimi ima možnosti nadgraditi svoje izkušnje. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili preko izvedenih dejavnosti, lahko potrdimo, da je dejavnost zelo uspešno stimulira- la otroke k poslušanju, pripovedovanju Didakta 192 9 in petju, tako v slovenskem kot v itali- janskem jeziku. Vidni so bili rezultati na kognitivnem razvoju. Otroci so se ob novi metodi »učenja s pomočjo sli- kovnega prikaza« zabavali in se naučili potek pesmi v italijanskem jeziku. Me- toda NTC nam je približala nove pristo- pe, ki jih želimo nadgraditi z novimi idejami, saj se je izkazalo, da malčke zelo stimulira. Temelj in cilj programa namreč ni zgodnje učenje, temveč oza- veščanje postavljanja dobrih temeljev za uspešno poznejše učenje. Viri in literatura: Lipnik Jože in Matić Radomir (1993). Metodika govorne vzgoje: Čebljavč- ki brbljavčki čvekavčki. Maribor: Založba Obzorja. Marjanovič Umek Ljubica (2006). Otro- ški govor: razvoj in učenje. Dom- žale: Založba Izolit. Rajović Ranko (2013). IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Založba: Mensa Slovenija. Vir 1: Bregant Tina (2012). Razvoj, rast in zorenje možganov. Društvo psiho- logov Slovenije. Dostopno na http:// psiholoska-obzorja.si/arhiv_clan- ki/2012_2/bregant.pdf, 6. 3. 2016. Vir 2: Juriševič Mojca in drugi (2010). NTC učenje: spodbujanje razvoja uč- nih potencialov otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana: UL Pedagoška fakulteta. Dostopno na file:///C:/ Users/Tina/Downloads/NTC_semi- narsko_gradivo-1.pdf, 8. 3. 2016. Vir 3: Kompara Mojca (2014). Je slo- venska Istra še dvojezična? Po- stopno na file:///C:/Users/Tina/ Downloads/2264-6264-1-SM.pdf, 3. 4. 2016.