Poštnina platana t gotoviai. ŠTEV. 194.
Posamezna številka Din l'—
Izhaja vsak dan opoldne, ižvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Grožnja g. Pribiceviča.
Gospod Pribičevič je na shodu v Banjaluki zaklical radikalni stranki in njenim pristašem, naj ne mislijo, da bo on komu prizanesel, kadar pride do vlade. Kakor ne prosi on sedaj pardona, tako ga tudi ou ne bo poznal, če pride do vlade.
Mislimo, da bi si g. Pribičevič to prazno in nepotrebno grožnjo čisto lahko prihranil. Ker dogodki so dokazali, da se ljudje niso njegove grožnje bali niti tedaj, ko je bil minister in da je zato še manj verjetno, da bi se grožnje bali sedaj, ko se g. Pribičevič zaman trudi, da bi postal minister. Grožnje odstavljenih kraljev so vedno smešne in so še vedno škodovale samo tistim, ki so jih iziekli. Zakaj narodi so imeli potem en vzrok več, da so pazili na odstavljene kralje.
Pa grožnja g. Pribiceviča je tudi nepotrebna. Saj ni v Jugoslaviji nikogar, ki ne bi vedel, da bi se samostojni demokrati z največjim veseljem maščevali, samo če bi mogli. Opozorilo g. Pribičeviča je zato v tem oziru čisto odveč.
V	drugem oziru pa je nad vse dragoceno priznanje, ker dokazuje, da se niso samostojni demokrati prav ničesar naučili in da so ostali to, kar so bili. Go-vtire sicer v zadnjem času zelo pridno,
n - tudl onl 'a sP°r«z“in — celo a. Pribičevič je tako govoril — in tudi ta-
je, da bi oni kdaj bili za politiko trde roke in preganjanje uradnikov iz strankarsko političnih vzrokov, grožnja g. Pribičeviča pa je vsa ta zatrdila temeljito ovrgla.
-	Kako naj bo za sporazum tisti, ki smatra grožnjo z maščevanjem za argument. Sporazum je mogoč samo tedaj, kadar oba dela, ki sklepata sporazum, nekaj pozabita. Grožnja g. Pribičeviča, se bolj pa njegovi strastni napadi na Hr-y e, dokazujejo, da ni g. Pribičevič ničesar pozabil in da ravno tako niso ni-esar pozabili njegovi pristaši, ki njegov govor odobravajo.
Nobenega pardona! V pravem trenutku je to zaklical g. Pribičevič. Ravno v času, ko bi samostojni demokrati ho-: teli preskočiti v drug tabor in s prepleskanjem svoje firme hoteli rešiti svoie postovno stališče. Brez pardona morajo biti odbite vse te njih ponudbe, ker za ljudi, ki groze z maščevanjem, ne sme in ne more biti prostora v javnem življenju.
Stranka samostojnih demokratov je odigrala in ta proces je treba dovršiti do konca. Vsaka sentimentalnost bi bila napačna in treba je ustreči g. Pribiče-viču, ki oznanja maščevanje, ki crozi 3e sedaj, ko je na tleh.
In na to grožnjo g. Pribičeviča se ne sme pozabiti nikdar. Prišli bodo njegovi pristaši in govorili lepe besede, toda javnost ne sme pozabiti, da so njih ustnice stisnjene, da je njih srce zalito z žolčem. Pribičevič, ki je bojevite narave, je odkrito priznal, da je revanša njegova prva misel. Drugi, ki so manj bojeviti, bodo skušali to misel prikriti. Javnost Pa se mora zavedati,	da so	se samo	po-	i
tuhnili, da pa mislijo	ravno	tako,	kakor
S• Pribičevič.	j
Manj močni ko Pribičevič, toda bolj nevarni so ti ljudje s sladkimi beseda-
3» V.	,“iim "Mlop.m ,
Wl v javnem
Grožnja g. Pribičeviča	noJ	•	1
smer dela za vse stranke, kihočejJTda ud, v javnem življenju zaladajo znos. Ijive oblike boja.
Ministrska konf.ranča
Beograd, 23. sept. Včeraj se je vršila v predsedništvu vlade ministrska konferenca. Navzoči so bili: Slavko in Krsta Miletič, Radojevič, Krajač, Srskič in Uzu-novič. Konferenca se je bavila z vprašanji, ki se nahajajo pred vlado in o katerih je treba voditi račun tudi v času, ko je vlada odsotna.
Najprej se je razpravljalo vprašanje sodelovanja naše države na razstavi v Filadelfiji, ki se bo vršila ob priliki 150-letnice osvoboditve ameriške države. Ameriški delegat Backer se mudi v to švrho že nekoliko dni v Beogradu in je posetil vse prisotne člane vlade. Včeraj se je dalj časa razgovarjal s trgovinskim ministrom dr. Krajačem, v čegar resor spada ta stvar. Ameriški delegat je povabil našo vlado na to razstavo in je izjavil, da dobi naša država na razstavi v Filadelfiji poseben paviljon s potrebnim zemljiščem. Paviljon bo stal v vrsti paviljonov ostalih zaveznikov. Predlog poudarja, da bo razstava v Filadelfiji permanentna in se bo hranila v trgovskem muzeju tega mesta.
Kakor smo čuli z merodajne strani, je g. Backer v razgovoru s člani vlade napravil aluzijo na posojilo naše države v Ameriki. Opozoril je na važnost ameriškega kapitala za našo državo. Odnošaji med našo državo in Ameriko ne temelje na politični, marveč samo na ekonomski podlagi. Konferenca ministrov je z večino ameriških predlogov soglašala. O vprašanjih pa bo podrobno in končnove-ljavno razpravljal ministrski svet. j Nadalje so ministri razpravljali tudi o novi železniški tarifi za domače proizvode. Prometni minister je pojasnil svojo , namero in sklep, da stopi tarifa v ve-; ljavo dne 1. oktobra. Konferenca je s tem , soglašala; sklenila pa je sporazumno s ( prometnim ministrom, da se en mesec po uveljavljenju nove železniške tarife
osnuje posebna komisija, ki bo proučila njene rezultate in nato izvršila potrebne korekture. Na ta način bo nova tarifa do decembra popolnoma določena.
Na konferenci ministrov je bilo preči-tano tudi poročilo o svečanostih na Cetinju.
Po poročilu so se vršile svečanosti na najsvečanejši način. Kraljevska dvojica potuje danes s spremstvom v Bar, 27. t. m. po poseti Dubrovnik. Ministri, ki so presostvovali svečanostim, bodo spremljali N j. Veličanstvo na potovanju.
O	političnih vprašanjih konferenca ni razpravljala. Smatra se, da je nekoliko nujnih vprašanj, o katerih bo treba razpravljati, čim se sestane celokupna vlada. Ta politična vprašanja bodo rešena po povratku Nikole Pašiča, to je koncem tega meseca.
Člani vlade, ki se nahajajo sedaj v Beogradu trdijo, da je situacija ugodna. Vsa sporna vprašanja so le posledica daljše odsotnosti ministrov in nedelavnosti vlade, ki radi svečanosti v Crni gori ni mogla dajati sporazumnih direktiv podrejenim organom, kako morajo postopati v danih slučajih.
Nekateri ministri so se izrazili, da bo vlada na prvih svojih sejah izravnala vse sporne zadeve, ker je želja vlade, da obstoječo situacijo čim bolj učvrsti in da bi se mogla politika sporazuma čim uspešnejše nadaljevati.
Z otvoritvijo novega skupščinskega zasedanja bo vlada morala rešiti več tehničnih vprašanj, med njimi vprašanje o novi organizaciji narodne skupščine in njenih odborih. Verjetno se bo potem pokazala potreba po izpremembi nekaterih oseb v vladi, ki naj bi bile postavljene na važna mesta v skupšBtn! sami. Nekatere nove osebe pa bodo uvedene v kabinet. Tako se predvideva do jeseni manjša rekonstrukcija kabineta.
Zaključek črnogorskih svečanosti.
Cetinje, 23. septembra. Včeraj je bil zadnji dan svečanosti. Po reviji čet je Nj. Vel. kralj sprejemal deputacije iz Črne gore. V posebni avdijenci so bili sprejeti zastopniki mestne občine, ki so pozdravili kralja in se mu zahvalili na posetu. Predsednik občine Milojevič je prosil kralja, naj sprejme na znanje, da je občinski odbor na svoji izredni seji sklenil, da se Dvorska ulica preimenuje v »Ulico Nj. V. kralja in kraljice«, Dvorski park pa v »Park Nj. V. kraljice Marije«. Cetinjska osnovna šola, katero je obiskal tudi Nj. V. kralj Aleksander, se imenuje »Osnovna šola prestolonaslednika Petra.«
Občinski zastopniki so kralju izročili peticijo, v kateri je izražena želja, da Nj. Veličanstvo često obišče Cetinje, da naj bi središče zetske oblasti napredovalo v gospodarskem oziru. Za napredek Cetinja se prosi železniško zvezo s hercegovskim in transbalkanskim omrežjem. Končno so apelirali zastopniki Cetinja, da se Skadersko jezero izsuši in izravna pot iz Budve do Cetinja.
I Nj. Vel. kralj je obljubil, da bo po možnosti ugodil upravičenim željam Črnogorcev. Na banketu v parku kraljice Marije je kralj nazdravil slavi črnogorskega naroda, poveličujoč Njegoša in zgodovino Črne gore. Zahvalil se je na srčnem in iskrenem sprejemu. Kraljev govor in zdravica metropolita Došiča Nj. Veličanstvu sta bile predmet burnih ovacij. Na banketu je bilo okoli 1000 povabljenih gcstov. Črnogorski glavarji so zaplesali kolo, katerega je vodil general Vešovič. Ob 16. popoldne so se vršile sokolske vežbe, katerim sta prisostvovala tudi kralj in kraljica. Kraljeva dvojica potuje danes v Bar, nato pa v Boko Kotorsko in Dubrovnik.
1/ korist koroških Slovencev.
Beograd, 23. septembra. Kakor smo izvedeli, bodo posetili dr. Ninčiča po njegovem povratku zastopniki vseh slo-■ venskih strank in zahtevali, da intervenira pri avstrijski vladi radi preganjanja Slovencev na Koroškem. Preganjanje koroških Slovencev se vrši po nekem sistemu, da bi se slovenski živelj
popolnoma zatrl. Zastopniki slovenskih strank bodo predložili vse potrebne po-atke, iz katerih se vidi, da še vrši preganjanje koroških Slovencev po sistemu, enem se bodo zastopniki obrnili na dr. čiča tudi radi bratov v Julijski Benečiji.
PREDAVANJE ST. RADIČA.
'Ženeva, 23. septembra. Včeraj je bil St. Radič povabljen od dr. Beneša na obed. Radič je imel tudi najavljeno predavanje. Šef naše delegacije za interpar-lamentarno delegacijo v Washingtonu g. Velizar Jankovič je včeraj posetil St. Radiča in ga prosil dovoljenja, da bi smel v njegovem imenu pozdraviti Hrvate v Ameriki. Radič je njegovi želji ugodil. _
OKOLI FUZIJE JMO Z DAVIDOVI-CEVCI.
Beograd, 23. sept. Z ozirom na vesti
o	fuziji muslimanov z Davidovičevimi demokrati se širijo vesti, da bo velik del muslimanov prestopil v radikalno stranko.
POROČILO BENEŠA JE RAZOROŽITVE-NA KOMISIJA SPREJELA.
/eneva, 23. sept. Razorožitvena komisija, kateri predseduje dr. Ninčič, je sprejela poročilo dr. Beneša o delu podkomisije glede, razorožitvenega vprašanja. Benešova resolucija je bila soglasno sprejeta in bo izročena Svetti Zveze na-io ov, da slednji nadaljuje študije o tem vprašanju. Pred konferenco za razorožitev, ki bo sklicana še tekom tega meseca, se mora izpolniti 14 pogojev, ki jih je postavilo tretje zasedanje.
DELO MINISTRSTVA ZA NARODNO ZDRAVJE.
Beograd, 23. sept. Minister narodnega zdravja je proučil novi sanitetski zakon. Verjetno je, da bo načrt do jeseni pred-, ložen vladi. Razen njega je podpisana tudi uredba o ureditvi državnih kopališč in o novih zdraviliščnih upravah. Prav-tako bo minister proučil vprašanje Ro-chefellerjeve ustanove.
POGAJANJA Z GRČIJO SE V KRATKEM OBNOVE.
Atene, 23. sept. Grški zun. minister Rendis je po povratku iz Ženeve izjavil novinarjem, da so odnošaji med Grško in našo državo zelo prijateljski in da se bodo v kratkem pričela diplomatska pogajanja med obema vladama. V zvezi s tem poročajo listi, da bo novi grški poslanik Polikroniades takoj nastopil svoje mesto.
ALBANSKA VLADA ODSTOPILA.
Tirana, 23. sept. Vlada je odstopila, ker so nekateri člani podali demisijo. Trdijo, da je izzval krizo sam Ahmed beg Zogu, ki hcčg izključiti nekatere nesposobne ministre. V novem kabinetu ostaneta Cena beg in Mufti beg. Predsednik albanske republike želi, da vstopita v vlado zastopnika plemen Miridi-tcv in Toskov. Albansko poslaništvo potrjuje vesti o demisiji albanske vlade.
VOLITVE V PRAŠKI PARLAMENT 15. NOVEMBRA.
Praga, 23. sept. Volitve se bodo vrši-
ALBANSKI PRETENDENT UMRL.
_-r..  ____ ^	  Bukarešta,	23.	sept.	Iz	Jassija	poro-
le najbrž 15. novembra. Ako bo senat j čajo o smrti princa Alberta Dica, ki je razpuščen, se bodo vršile volitve v senat , bil svoj čas pretendent na albanski pre-24. novembra.	•
POLDRUGI MILIJON BREZPOSELNIH V ANGLIJI.
London, 23. sept. Po vesteh >Obser-vera« znaša število nezaposlenih delav-CeV. v1..Angliji Pold,ugi milijon. To je najboljši dokaz, da producira Anglija mnogo manj, kakor bi morala in mogla Piše se mnogo o industrijski krizi, nobenemu pa ne pride na misel, da bi vrgel sedanjo vlado. Labouristi pridobivajo vsak dan več pristašev. Brez dvoma je Baldvvinova vlada storila mnogo dobrega. Potrebno pa je, da čim prej spozna resnost položaja ter prične z resnim delom za odpravo brezposelnosti-
»Slišal sem ptičko pet’...«
Gospod načelnik Jugoslovanskega kluba« v Beogradu, dr. Anton Korošec je govoril v nedeljo dne 20. septembra t. 1. svojini strankarskim 11 upnikom iz Štajerske v Mariboru. Ta njegov govor nam je publiciral ljubljanski »Slovenec, v torek, dne 22. septembra t. 1. Torej ga imamo pred seboj po obliki in vsebini, ki jo je hotel imeti najbrže avtor sam.
Rad bi priznal, da je v tem govoru kakšna temeljna, vodilna misel, magari samo politična misel. Kaj hoče in namerava SLS v bližnji bodočnosti, .v času ko gre za daljšo ■politično usodo Slovencev v tej državi? To bi bilo silno važno vedeti, zakaj prezreti se ne sme, da ima ta stranka skoraj vse slovenske mandate v svoji politični torbi, da nosi •polno politično odgovornost za pretekle in bodoče dogodke v Sloveniji, skratka za to, kako nam bodo v Beogradu rezali vsakdanji kruh.
Gospod dr. Korošec se je temu izognil in je dejal: »Radič in Pucelj in Prepeluh morajo ponižno in poslušno služiti ne narodu, ne državi, ne kmečkemu stanu, ampak’ radikalni stranki.« Retorično se to morda sliši lepo, toda žaljivke še dolgo niso argument. Od vseh nas treh je samo g. Ivan Pucelj poslanec? Radič pa ni poslanec, a je poleg vsega še — Hrvat. Jaz nimam nobenega javnega mandata, pa lahko ponižno in poslušno služim komur hočem. Na priliko beraču Sve-draču iz Št. Petra, ir L ga proglašam s tem za odgovornega političnega činitelja v Sloveniji, ne pa g. načelnika »jugoslovanskega kluba« v Beogradu. — In pristavljam, da je nezaslišana krivica, da beraču Svedraču v Beogradu nočejo priznati poslanskih dnevnic in brezplačne vozne karte 1. razreda za vso kraljevino!
Ko je gospod dr. Korošec prešel preko te nevarne čeri s takšno lakoto, kakor se to bere v Zgodbah napoleonskega huzarja«, ki je vedno sam premagal vse nevarnosti, zasede, zapreke in celo cele armade, pa je zagodel drugi svoj verz. In je skesano poudaril: »Nočem pa s tem reči, da je za nas v bodoče kako sodelovanje z radikalno stranko načeloma izključeno. Pod gotovimi pogoji bi bilo tudi to mogoče. Toda danes o tem govoriti, bi bilo popolnoma brez potrebe, ker stvar ni na dnevnem redu. Tudi nismo tako nespametni, da bi o sličnih stvareh javno razpravljali.«
Kaj je hotel gospod načelnik »Jugoslovanskega kluba« o tem povedati? Pred kratkim je na shodu v »Unionu' primerjal radikale z ravbarji, ki preže v gozdu na mirnega popotnika in mu odvzemo »zlato uro«. V Mariboru je proglasil g. Pašiča za samodržca in nezmožnega počasneža. Takoj na to pa pove — mimogrede seveda! — da ne misli tako hudo, pa bi pod »gotovimi« pogoji bil pripravljen sovladati tudi z radikali in g. Pašičem. In da bi lo svojo sramežljivo ponudbo podprl, jim pove Se, da ni nespameten in da bi se o teh »gotovih« pogojih pomenil ž njimi na samem, skrivaj brez nadležne javnosti ali celo tistih, ki ga ravnokar poslušajo Km »zaupniki*. O majka jadna, još ima junaka! Umrl je napoleonski huzar Gerard, nai živi g. dr. A. Korošec!
In da podpre narašča jočo Mi mungo svojih zbranih volilcev jim pove še, da je sedanja vlada za nič za Slovence in da je treba še nekoliko vztrajati . Ker pa je ta beseda za do-beršen del zbranih malo melodična, jim takoj napovč, da vzide tudi za nje še solnee in to prej nego si mislijo.
Bogve kaj se je tedaj zgodilo v lepi bančni dvorani? Morda pa se je gospod govornik sam česa domislil. Izjavil je nenadoma in samozavestno sledeče:
»Za vse ono pa, kar sedaj tlači Slovence,
moramo naprtiti odgovornost onim, ki so zavestno in namenoma zakrivili naše sedanje težave. Samostojni demokrati in samo-stojneži so zakopali našo prejšnjo deželno avtonomijo ...« — Ta trenotek je bil gotovo nekoliko, recimo, siten za g. govornika in za vse gg. poslušalce. Oni vedo prav dobro namreč, da je bil g. načelnik »Jugoslovanskega kluba < v Beogradu svoječasno tudi načelnik »Narodnega sveta« v Zagrebu, pozneje pa ministrski podpredsednik v Beogradu, dočim so njegovi zaupniki v ljubljanski vladah bili odločilni politični možje. To in še marsikaj drugega ve gospod govornik iz mariborske bančne dvorane sam, zato je podčrtal dve besedici v tem odstavku, namreč besedici »zavestno« in »namenoma«. Če pade torej v tem pogledu kakšna krivda tudi na njega in stranko njegovo, potem se razume to tako, da takšnih reči, ki jih očita drugim, ni delal zavestno in namenoma, temveč ... kako? Podzavestno in brez namena, seveda. Skrat-ka: bil je slepec, ki ga je vodil drugi slepec, pa so vsi skupaj padli v jamo.
Iz te jame pa hoče g. načelnik »Jugoslovanskega kluba s zopet ven — »na solnee«. Zato kliče na pomoč vse druge slovenske strančice. In jih vabi tako-le: »Zato pa bodo naše male stranke morale revidirati svojo dosedanjo politiko doma in v Beogradu, iskati enotne slovenske fronte, ali pa bo narod mor<\l enkrat za vselej obračunati ž njimi !«
Slišal sem ptičko pet’
Videl je liisem.
Gvišno je kuščar bil,
v luknjo je zlezel ...
Tale ljudski verz iz doline ribniške mi je zapel v glavi, ko sem prebral to skromno vabilce gospoda načelnika »Jugoslovanskega kluba«. Mora se je ali g. govorniku ali pa »Slovencu« pripetil lapsus, morda je bil le kuščar ne pa ptičica drobna, ki je tako zažvižgal?
Kako bi se mogel gospod načelnik »Jugoslovanskega kluba« tako spozabiti? On, ki je. še nedavno suvereno odbil misel na slovenski »Narodni svet«, ki je vedno, kadar je bil slučajno »v kombinaciji', to je v vladi, zastopal dosledno, zavestno in namenoma stranko svojo, nikoli pa naroda slovenskega, on, ki je dejal: moja stranka je narod in ves narod je tista stranka, ki ji načeljujem jaz, dr. A. Korošec.
Marsikaj se je zgodilo zadnja leta. Tudi g. dr. Korošec in njegova stranka je preživela dosti poli t icno-tak t ičn i h metamorfoz. Tudi v državnopčavnih pogledih je svoječasno ugibala sem ter tja. V sovijalnem pogledu še danes ni skladna sama v sebi; v svoji strankarski apoteki prodaja še vedno tavžentrože, ki so za vse ljudi. Ampak vse to bodi njena briga, ne, nas drugih, ki smo izven SLS in torej »izdajalci naroda*. Briga nas pa nekaj drugega. To je težko vprašanje, ki se glasi: Ali se sme SLS česa verjeti? Da, to je težko. Še vsakdo, ki se je po vojni politično vezal z SLS je izgubil vero v njo, izgubil je za-PpTCnjc. ki ga ie bona Tlde podaril.
In zato smatram, da tudi g. dr. A. Korošec, predsednik »Jugoslovanskega kluba« ni resno mdslil s tem vabilom. Brez dvoma se je zavedel, da ga je izgbvbril on sam! Če pa je zidal na sentimentalnost pri »Zvezi slov. kmečkega ljudstva , se je zmotil, zakaj tudi ta ve, da >brez truda in napora nikjer ni uspeha in zmage!«
Mariborski govor g. dr. A. Korošca predsednika »Jugoslovanskega kluba«, je pravi labirint. V labirintih se ljudje varajo. Toda n.e vsi in ne vselej. In ker ne smemo biti hudobni, voščimo stari, a čestitljivi politični devici SLS srečno pot.
Albin Prepeluh.
Politične vesti/
= Prazni upi. Samostojno demokratski tisk in seveda tudi oni od SLS poroča na široko o osješkem zboru radikalov, ki so z radičevci nezadovoljni. Gospodje menda mislijo, da mora osješkemu shodu takoj slediti razpad sedanje vladne koalicije in da
pride zopet njihov čas, ko bodo mogli preganjati svoje politične nasprotnike. Da ne bo nepotrebnega slepomišenja, par besed. HSS in radikalna stranka sta koalirani, ne pa fuzionirani. In ker v nekaterih okrajih vodita obe stranki boj za premoč, zato bo-
do v teh okrajih tudi vedno obstojali boji med obema strankama. Ti boji pa so seveda samo lokalnega pomena in nimajo nobenega večjega vpliva na obstoj vladne koalicije, ki je izvršena iz splošno državnih, ne pa iz lokalnih vidikov. — Da je osješka resolucija le lokalnega pomena, so«vidi tudi iz drugih dejstev. Tako so bili virovitiški radikali ogorčeni, ker niso hoteli radičevci za občinske volitve stopiti z njimi v koalicijo. Varaždinski radikali so enako zahtevali, da se združijo za občinske volitve vse stranke proti samostojnim demokratom. V (Sarajevem je sporazum med radikali in radičevci tudi dosežen in ravno tako tudi v iimogia občinah Dalmacije. Kakor je pač lokalna potreba, tako so tudi odnosaji med radikali in radičevci. In kdor bi hotel iz tega kovati kapital, ta dokazuje samo to, da mu je opozicionalstvo že tako nevarno, da se lovi tudi za vsako bilko. Poznali pa bi radi tistega, ki se je po bilki rešil iz vode.
= Neuspeh radičevskih disidentov v Sarajevem. V nedeljo so sklicali radičevski disidenti sestanek v Sarajevem. Sestanek pa se ni mogel vršiti, ker so bili v ogromni večini radičevci, ki sploh niso pustili sklicateljev do besede, rredsednik disidentov Meštrič je vsled tega neuspeha odstopil kot predsednik. S tem je gibanje radičevskih disidentov v Sarajevem likvidirano.
= Konferenca hrvatskih mest. Včeraj se je vršila v hotelu Balkan konferenca delegatov mest Hrvatske in Slavonije, na kateri je bila živahna diskusija. Sprejeti sta bili dve spomenici, od katerih je bila ena poslana finančnemu, druga pa prometnemu ministrstvu. Delegati se obračajo na finančno ministrstvo, da se mestni uradniki in nameščenci obdačijo kakor drž. in ne kot privatni uslužbenci. Prometno ministrstvo pa prosijo, da se dajo mestnim radtnikom in nameščencem iste olajšave, kakor jih imajo drugi državni nameščenci. Na konferenci so bila zastopana mesta: Zagreb, Belovar, Su-šak, Požega, Sisek, Zemun itd. Na konferenci se je tudi ustanovila Zveza mestnih uradnikov in nameščencev na Hrvatskem in v Slavoniji.
= Kriza v albanski vladi. Listi poročajo, da se nahaja albanska vlada v krizi. Notranji minister Cena beg in finančni minister Mufti beg sta podala ostavko. Ahmed beg Zogu posreduje med obema in vodi pogajanja z njihovimi plemeni. Kakor je znano, predstavljata Cena beg jugoslovansko, Mufti beg pa italijansko orientacijo v sedanji albanski vladi.
= Občinske volitve v Plznu. Pri nedeljskih volitvah v Plznu so najbolj napredovali češki narodni socialisti, ki so od zadnjih volitev (v letu 1919) napredovali za 3510 glasov. Posamezne stranke so dosegle sledeče uspehe: (Številke v oklepajih pomenijo število leta 1920 prejetih glasov.) Narodni socialisti 13.289 glasov in 13 mandatov (9778 glasov), napredovali za 3510 glasov, socialni demokrati 22.683 glasov in. 22 mandatov (23.683, izgubili 780 glasov), narodni
demokrati 12.674 Rlasov in 112 mandatov
(tr>.8W. izgubili 2692 etosov), klerikalci
3279 glasov, 3 mandate (1933, napredovali za 1366), obrtniki 1896 glasov in 2 mandata ('»01, napredovali za 1295), komunisti 3344 glasov in 3 mandate, hiSni posestniki 640 glasov, noben mandat, zemljoradniki 753 glasov in 1 mandat, Židi 1122 glasov in 1 mandat, nemški socialni demokrati 441 glasov, nemški liberalci 1552 glasov in 2 mandata in disidenti soc. dem. 44 glasov in noben mandat. — V vsem je glasovalo od 71.000 volilcev 63.031.
—	Mussolini se ne udeleži ministrske konference. Mussolini je imel daljši razgovor z glavnim tajnikom fašistovske stranke, poslancem Farinaccijem. Po razgovoru je Mussolini izjavil, da je čisto izključeno, da bi se udeležil konference zunanjih ministrov antante in Nemčije.
—Maroko. Po angleških vesteh je poslal Abdelkrim maroškemu satanu posebnega kurirja, ki je predložil suIranu mir na podlagi svoječasnih španskih ponudb. Po drugih vesteh je baje Primo de Rivera izjavil, da je ponudba Abdelkrima prekasna in da pozna sedaj Primo de Rivera samo vojno do
UJŠANA PLAČB.f|ft
3LEKS DAJ*-----
.BBRMATOVI^
•H';
'A
zmagovitega konca. — Položaj španskih čet pri Alhucemas pa je v nasprotju s Primo de Riverino izjavo silno slab. Neprestano obstreljujejo Rifani španske čete, ki se ne morejo premakniti iz svojih postojank in ki trpe največje pomanjkanje. Španci pripravljajo^ ofenzivo, da se rešijo iz neprijetnega položaja. — »LTnformation poroča iz Bukarešte, da se je šest rumunskih letalskih oiicirjev ponudilo francoski vladi za Maroko. Francoska vlada je ponudbo sprejela.
KOLESARSKA DIRKA DRUŠTVA »SAVA«.
V nedeljo je priredilo kolesarske in motociklistično društvo »Sava« kolesarske dirke na progi šiška—Kranj—Tržič in nazaj, ki so potekle spričo krasne jesenske nedelje nad vse dobro. Ob 1 uri popoldne se je zbralo na Šentjakobskem trsu okoli 60 kolesarjev, ki so odšli v spremstvu vodiške godbe v Zg. Šiško do starta. Vršile so se štiri dirke, in sicer glavna dirka na 80 km dolgi progi Siska—Kranj—Tržič in nazaj, dirka društva »Zarja šiška—Kranj in nazaj (44 km), invalidska dirka (16 km) in damska dirka (4 km).
Prve dirke se je udeležilo 11 kolesarjev, ki so startali ob 2. uri 13 minut. Prvotno skupaj, so se pričeli cepiti in onostran Kranja so vozili skupaj še št. 4 (Grabec), 7 (Nagode). 10 (Strohsack) in 16 (Slamič), ki so izmenoma prevzemali vodstvo. Navedemo naj samo par primerov. Ob 3. uri 5 minut so vozili zaporedoma št. 7, 10. 16, 4, že čez
2	minuti 4, 7, 10, 16 in tako je šlo izmenoma naprej, dokler se niso bližali Tržiču, kjer se je razvila živahna tekma. Št. 4 ie jela popu* ščati in v Tržič so dospeli zaporedoma št. 10, 7, 16, 4, 1 in 9. Končni rezultat dirke je bil: 1. Nagode 2:47, 2. Strohsack 2:51.50, 3. Grabec 2 : 58.51. Omenimo naj, da je imel Slamič, ki je dospel v Tržič tretji, nazaj grede pred Kranjem defekt, ki mu je onemogočil nadaljnjo dirko.
Tudi dirka »Zarje je bila zanimiva in najboljša dirkača sta bila skoraj vso pot skupaj. Končni rezultat je bil: 1. Vrbine 1 :30.55. 2. Smrekar 1 :36.12, 3. Trtnik 1 : 42.54.
Invalidska dirka (16 km):	1. Rozman
0.39.9. 2. Preša 0.40,20, 3. Sevnik 0 : 42.30.
Damska dirka (4 km}:	1. Kržinova
0	:11.7. 2. H. Potokarjeva 0:11.14. 3. Fani Bat jelova 0 : 11.19.
Po končani dirki se je vršilo srečkanje za tri lepa darila. Prvo darilo (dirkalno
kolo) je zmlela Rrečkn 3978, drupo (otroški
voziček) st. 1570 in tretjo (srebrno uro) št. 3927.
V celoti so dirke dobro izpadle in mlado športno društvo, ki se. pod spretnim vodstvom predsednika g. Batjela zelo lepo razvija. lahko mirilo zre v bodočnost svojega' dela na polju telesne vzgoje našega naroda.
Dopisi.
Slovenska Bistrita. V četrtek, dne 17. t. nv okoli 9. ure zvečer je izbruhnil v Gornjem Prebukovju pri posestniku Leopoldu Ačko v gospodarskem poslopju požar in je islo docela uničil. Na senu pod streho sta spala domača sina, ki sta komaj ušla ognju. Ačko utrpi veliko škodo, ker baje ni bil zadostno zavarovan. — Na tukajšnji meščanski šoli, v katero se je vpisalo 84 otrok, se otvori pouk v ponedeljek, 21. t. m. ob 8. uri zjutraj.
—	Čuje se, da se namerava tukajšnji reT montski depo razpustiti in da dobimo v garnizijo artiljerijo, oziroma konjenico. Pogoji za to so z ozirom na lepo urejeno vojašnico, jahalnico in vežbališče v Spodnji 1’oljskavi, v polnem obsegu podani.
RAZSTAVA PORTRKTNEGA SLIKARSTVA NA SLOVENSKEM.
Z nastopom protireformacije se svet našega portreta neznansko spremeni. Na mesto meščana in literata pozne gotike in reformacije stopijo na j večje‘glave cerkvene in državne organizacije, edinih sil, ki sta tedaj odločevali. To, kar vidimo na najstarejših oddelkih te razstave (I., II.), niso več od angelov spremljani donatorji in zvesti občani srednjeveških in reformacijskih edinic, temveč papeži, škofje in nadškofje, predstojniki redov, menihi (46: tako so morali i zgleda ti naši baročni pridigarji kot Janez od sv. Križa, o. Rogerij itd.), vitezi, generali, plemiči, graščaki — plemenitniki brez konca in kraja. In vse to večinoma ne našega rodu, temveč priseljeni od vseh vetiov, dasi ge pojavljajo med njimi tudi domači sinovi. Za vsakim izmed teh prišlecev je pljuskuil v deželo val tuje kulture in umetnosti, po istih potih komunikacije inozemstva. Z nami je tudi naš rod posegal na zapad in sever, z mojstri, ki so se hodili tja učit, tja spopolnjevat svoje znanje ter tako dvigat nivo naše kulture. Odtod pestra slika teh oddelkov: poleg del, ki so brezdvomno nizozemskega (6) in vlamskega izvora (9), dela, ki nosijo na sebi pečat francoske šole (14, 16, 17, 294, 295 itd.) do tam dela av-strijsko-štajerske prvenijence (26,- 63), tirol-sko-italijanske (49) poleg del domačih mojstrov, ki se. enakomočno uvrščajo v njih krog: Metzinger (39, 58), Reinvvalt (55), ,Wer-gant (48, 50 itd.) in druga. Torej je zgolj na zunaj izredno komplicirana slika; kljub univerzalizmu baročne umetnosti morajo biti vidiki presojanja silno individualni, intenziteta baročne misli je v posameznih strujah tako različna1, da se zdi, da za objektivno sodbo ni merila.
Portret škofa Hrena (10) je, kot rečeno, začetek in ekspozicija. Kako je ta figura strašno narasla v sliki. To naraščanje mas in proporcij telesa, arhitekture v ozadju človeka spominja prvih baročnih stavb. In kakor te, je tudi ta figura kot za večnost naslikana, zgrajena. Poglejte, kako je zagozdena med dve mizi v ospredju in stebre v ozadju. Stebri in zavese in vse drugo daje tej osebi silno pomembnost in mogočnost. Napram temu stopi razgibanost v ozadje: to je bil še povsem miren trenutek, v katerem je škof upodobljen, on je obrnjen k nam en face, vidimo celo telo in konturo telesa, obleka še povsem mirna leži, počiva. Tudi svetlobni kontrast je še prav boren. Njegov sosed vojskovodja (9) je drugačen. Obrnil se je v prostor in tako rekoč z obratom odrinil arhitekturo iz slike, prikazala se je fantastična tvorba svetlobe v oblakih, na opremi poveljnikovi je luč vsa nemirna, ta kovina se je poživila. Zraven njega portret Schellenburgov (7, 5) stopnjuje še vse nadalje, obleka in svetloba se borita na sliki, figura sama pa vzbuja vtis, kot da je s titansko močjo razbili! oklep teme in stopila v ospredje. In potem je takšna cela vrsta portretov, ki bolj ali manj jako prikazujejo te lastnosti. Naj imenujem 34, 37, 55, 16 itd. Ali se ne zdi, če človek gleda n. pr. 34, ko da se je ta človek med gromom in bliskom pred nami pojavil? S silovitim sunkom se je iz uekega drugega položaja obrnil k nam, posamezne svetlobne partije se še vedno krešejo v ognju nasprotij, ki razvihravaio tudi zastore v ozadju. Pa ta nemir, mogočnost, patos, silovitost je objela tudi sedeče figure, kar poglejte jih v njih notranje razburkanih pozah. Saj to niso nobeni realni ljudje vež, sami heroji, aristokrati telesa in duha. Zares malokatera doba je imela o sebi tako visoko mnenje kot ta.
Potem pa se ves ta nemir pričenja pole-gati. Figjire same postajajo mirnejše, gibi manj razburkani, a zato bolj premišljeni v eleganci, zastori pričenjajo padati normalno (57), na vsak način pa bolj mirno (14, 16, 17), iz kričečih nasprotij se je svetlobi zahotelo po rahlejšem tonu, prelivanju barve v brrvo. Stopnjema ge s temi pojavi tudi krčijo dimenzije teles — skratka: pot gre v rokoko. Na št. 40 so barve kakor v spektru druga poleg druge in vsak čas se bodo začelo med seboj spajati; VVergantovi prej vedno ostri barvni prehodi (28) se zdaj zalivajo, mehčajo, gladijo (48, 50), tudi Metzingerjev Lamberg (39) ni več tako svetlobno razgiban. Napram \Vergantu so še dela pariškega slikarja (294, 295) zelo nemirna, a-tudi tu so meje med barvami že prebite, ustvarja se muzika za oči, katero podpirajo še te bolj in bolj gracijozne oblike teles. Pravih rokokojskih portretov na naši razstavi ni; dela Savoyetova so še polna starih elementov, dasiravno je v njih že nakazan nadaljnji razvoj (14), katerega pam dobro predstavljajo št, 38, 41, 43 Lete struje in katere nas s št. 61 (delo drugega mojstra) vodijo na prag novega časa. Kar je tu poglavitno: ozadje se je izpraznilo, nevtraliziralo. Figura se pričenja od njega odločevati, postaja samostojna. Napram prej obravnavanim so te slike revne: nobenega svetlobnega bogastva, nič gibanja, nič poiskanih poz (kako ta dva Človeka držita svoji pokrivali pod pazduho). Zopet vidimo celo konturo telesa brez izginjanja v okolico, posamezne barve bi lahko s črtami omejili drugo od druge, tako so precizno nanesene in polne. Ljudem je po tolikem pompu in sijaju zopet postalo ljubo v miru in prepro-stosti.
To pa je duh, ki je pripravljal portretno slikarstvo francoske (revolucijske in pore-
volucijske) dobe na Slovenskem. Plemenit-nik iz portreta tu skoro izgine, umetnikov naročnik postane sproščenL meščan. Iz visokih aristokratskih krogov preide umetnost takorekoč med ljudstvo, ker se je v njej sami pojavilo zanimanje za domače šege in običaje, za preprostost neprisiljenega naravnega življenja. Št. 66, 71 nam predstavljala Kranjce v narondi noši; ni takih več. Doba odmeva socialnih programov, plemenitnika Zoisa vidimo v rudarski obleki pred seboj (158). Važnejše pa so spremembe v stilu, ki pomeni najskrajnejšo redukcijo slikarskih sredstev in — propad, deteriorizacijo okusa. Ne mislite, da je to samo na našo umetnost’ omejeno. Portretov, kakor so razstavljeni v 3. cjdelku, nastane tedaj na stotine. \ njih se ponavljajo vedno eni in isti tipi. Doprsna podoba v rahlem obratu, v shematično enaki obleki, z vedno ponavljajočimi se in v zmislu klasicizma poetično navdahnjenimi lasmi, brez verve in temperamenta; vse barve so obubožale, ker za bridko ubornost meščan: ske sobe ti temni toni popolnoma zadostujejo (93). Ta čas ne sanja o idealih 1“ n prav nič goreč v svojem navdušenju; '-jo, kar mu je neposredno dano,	.	'
namreč, narava in ž njo zvezam interesi človeštva. Odtod v slovstvu one dobe premoč gospodarskih spisov nad drugimi, odtod lip umetnika, ki goji «ebele ali - ponareja denar. To je bila radikalna reakcija napram preteklosti, za nas se pa v resnici šele tedaj pojavi v portretu slovenska družabna oseb-
i<ar sledi v odd. IV., je predmetno popolnoma tu utemeljeno, idejno in formalno pa najočitnejša reakcija napram Klasicizmu. Umetnostno zgodovinsko so ti poi treti malo zanimivi, razvoja v njih ni skoro nobenega. En tip se ponavlja vedno, formalni problemi so tu v ničišču. V glavnem je vse t<*
Dnevne vesti.
IZTERJAV ANJE DAVKOV.
Pred kratkim smo objavili drugo okrožnico finančnega delegata glede izterjavanja davčnih zaostankov. V ilustracijo učinkovitosti te okrožnice dva primera:
Prijatelj nam je sporočil, da je bila pred dnevi nekemu podjetniku odbita prošnja žh plačilo zaostankov v obrokih. Takoj drugi ■dan pa, se je oglasil pri podjetniku ekseku-tor in izvedel rubežen.
Zagrebški .Jut ar nji list« pa poroča o sledečem slučaju iz Slovenije:
»Gospod Emerik Supanz, bivši kavalerij-ski oficir, je postal po vojni trgovec in se /lasti bavil z izvozom jajc. V času konjunkture so bili milijonski dobički, nato so prišle milijonske izgube. Ujel ga je dohodninski davek, ki je ostal neizpremenjen tudi za dobo izgub.
Te dni je prejel Supanz vest o rubežni. Njegove besede so bile tedaj:
»Rubežna komisija v hišo, mrlič iz hiše.« Včeraj, v ponedeljek, so odnesli truplo pokojnega Supanza na pokopališče. Ubil ga je davek s pomočjo veronala ...	'
Pretrngičen je slučaj Supanza, da bi bil komentar potreben. Rečemo le to, da tisti, ki gre zaradi davkov v smrt, gotovo ni po krivem fatiral dohodkov.
Stari juristi vidijo dostikrat v vsakem človeku hudodelca. Naši davčni uradniki imaio menda isto napako in vidijo povsodi same bogatine, ki nočejo plačati davkov.
Bil bi skrajni čas, da bi davčna uprava spoznala tudi to, da je vedno več tistih, ki ne morejo plačati in da je zato obzirnost vedno bolj in bolj nujna.
G>. župnik Omahen iz Osilnice skuša odgovarjati v »Slovencu« na naš uvodnik »Z glavo skozi zid . Moramo' reči, da se je njegov poskus ponesrečil. Tudi mi dobro vemo, da je iz Osilnice slaba zveza. Toda slaba zveza je sploh iz vseh krajev, kjer ni železnice. In^ zato smo mi na stališču, da treba z novo železnico pomagati čim večjemu številu prebivalstva in ker je prebivalstvo ob Klodic-Horvai-Kavčičevi progi številnejše m ker so se za to progo izrekle slovenske občine z ogromno večino, zato smo za to progo tudi mi. Upamo, da je ta argument tudi za g. župnika merodajen.
Nas uvodnik »Z glavo skozi zid« je skoraj celotno ponatisnil »Jutarnji lfst«. To v sporočilo propagatorjem Musilove proge, da še bolj spoznajo utemeljenost našega članka.
— Za gospo Logove je daroval univerzitetni tajnik V. H. Zalar 100 dinarjev. Naj bi našel obilo posnemovalcev!
— Pogreb dr. Serneca. V petek zvečer je bilo prepeljano truplo dr. Serneca v Celje. V soboto je bilo položeno na mrtvaški oder v vestibulu Narodnega doma, kjer so se poslovile od zaslužnega narodnega prvoboritelja velike množice ljudi. V nedeljo je bil pogreb. Ob 4. popoldne se je pričel obred, poslovilni govpr pred Narodnim domom je izpregovoril v imenu upravnega sveta in uradniškega zbora Celjske posojilnice Josip Smertnik. Moški zbor mariborske Glasbene •Matice je.zapel žalostinko. Četrt ure pozneje se je pričel premikati sijajni sprevod. Ob vsaki strani mrtvaškega voza, bogaio obloženega z venci sta korakala po dva Sokola s.sabljami v rokah, dva Orjutiaša in dva lovca. Za vozom so stopali sorodniki, za njimi pa nepregledna množica ljudstva iz raznih krajev Slovenije. Zastopane so bile javne oblasti ter vsakovrstne korporacije in organizacije. I red pokojnikovo hišo so zapeli pevci
ariborske Glasbene Matice zopet žalostin-
, nakar se je pomikal sprevod dalje. Ves as sta igrali mariborska »Drava; in celjska železničarska godba žalne koračnice. Po ulicah so gorele črno zastrte žarnice. Ob crobu sta izpregovorila dr. Hrašovec in dr Kukovec, ki sta očrtala mnogoštevilne in raznolike zasluge pokojnikove. Tudi lovci so 9e poslovili od svojega lovskega tovariša. Pogreb je bil veličasten, bil je dokaz, za t0l du 3e
produkt literature. Figure sede v nerealnih bajnih interieurjih, svetloba in barva odmikata te prostore in prizorišča v neskončnost; modelacija figur je konvencionalna, obraz! silijo v neko tipiko, ko da bi nas hoteli prepričati o čudni lepoti dežele njih sanj. človeku vstaja misel na hrepenenje romantikov, njih modro cvetko, modre dalje ter na njih koz,mično umetnostno naziranje. Kar vidimo tu pred seboj, je fikcija, esteticistična fikcija ljudi, ki se bili preslabi, da bi prenašali stvarnost življenja. Počasi se začno iz Je kozmične brezobličnosti pokazovati nastavki novega razvoja; v delih P. Kiinla (100, 124, 146) se vrača barvi zopet njena dekorativ-host, tisto, kar je zares njeno brez ozira na vse kozmične in druge pomene. V upodabljanju osebe se prične uveljavljati neposrednost slikarjevega stika z naravo (120, 122. 124, 137), sadovi študija fiziognomije, za katerega tvori najplodnejše polje vedno in povsod drobna umetnost (primeri iz vi-trine). Istočasno se slikarjevo zanimanje posveti krajini in figura se zdaj ne upodobi več pred njo, temveč v njej, kot del narave (150). Končno se ob tem času slikar že peča
8 svetlobo (142). Naj je Karl Vogl od kjerkoli, tu se njegova dela vredno uvrščajo v krog onih, ki nakazujejo probleme, s^ kakimi je imelo opraviti ostalo 19. stoletje. Temu in pa najnovejšemu času je posvečen sesti oddelek portretne razstave z deli, ki so človeku še od drugod v svežem spominu. toli“	.08lalo.	Kolikor slikarjev,
različnih rešitlv £ne"°V"ni l>or!l'eta, tol,ko
Ugotoviti, kaj je ta c« ‘f nalo8e'
/itivnega za našo umetna. *,rinesla pokrila. kaj pojasnila	,Ve?°’	kWJ*-
pomnožila njene naloge ter ' mJv-V I)a 'e umetnostno kulturo, to bo njena trajna vTd' nost.	‘' ^ £« *
slovenski narod zaveda nevenljivih zaslug narodnega prvoboritelja dr. Serneca.
— Zaključek pravniškega kongresa v Beogradu. V nedeljo dopoldne je bil zaključen 1. redni kongres pravnikov naše države. Predsednik Gjoka Nestorovič je prečital brzojavne pozdrave, nakar je kongres izglasoval štiri resolucije, o katerih predmetu smo že poročali. Glede sodelovanja laikov v kazensko-pravdnem postopanju se zadovoljuje kongres
3	konstatacijo, da se je izrazila večina govornikov, posebno onih iz krajev, kjer nimajo prave porote zoper laiški element. Da pa je pravosodje dobro, je treba, da so sodniki materialno dobro situirani. Glede vprašanja, ali bodi dokaz po pričah v civilno-pravdnem postopanju neomejen ali ne, se udeleženci
'kongresa takisto niso mogli zediniti. Sklenjeno je bilo, da naj se obravnava to vprašanje znova pred prihodnjim kongresom, v ostalem pa priporoča kongres, da se uvede v novo civiino-pravdno postopanje princip o prosti oceni dokazov. Resolucija o zadružnem pravu zahteva, da se institucija hišnih ali rodbinskih zadrug ne samo obdrži, temveč celo okrepi. Zato se mora uvesti fakultativna ustanovitev novih zadrug. Četrta resolucija zahteva, da se v prihodnji zakonodaji inte-statno dedno pravo glede moških in žensk zenači, isto naj velja pri kmetskih posestvih, eventuelno tudi pri rokodelskih, industrijskih in podobnih podjetjih, zato da se prepreči razkosanje posesti. Potom specialnih zakonov se lahko fiksirajo izjave, vendar pa se mora princip enakosti vedno varovati, končno opozarja kongres .zakonodajo na določilo odkupa v korist enega od dedičev.
_ Advokatski Savez. V nedeljo, ob priliki zborovanja pravniškega kongresa v Beogradu je sklicalo »Udruženje javnih pravoza-stopnikov za Srbijo in Črno goro konferenco glede ustanovitve »Advokatskega Saveza« za vso državo. Zborovanje je otvoril beograjski advokat Obrad Blagojevič. V kratkih, jedrnatih besedah je utemeljil potrebo in cilj sa-veza. Savez je potreben zato, da se bodo mogli odvetniki boriti z večjo avtoriteto za moralno povzdigo svoje profesije in za »zakon
o	advokatih . Kakor so povdarjali pozneje tudi drugi referenti, je po srbskem zakonu advokat odvisen od upravnih oblasti. Ta zakon omogočuje tudi zlorabo odvetniškega naslova ter ne daje odvetniškemu stanu dovolj zaščiti pred nekvalificiranimi osebami, ki vrše neopravičeno odvetniške posle. Govorilo je preko 10 odvetnikov iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in Ljubljane. Izvoljen je bil odbor, čigar naloga je, da skliče tekom dveh mesecev odvetniške organizacije iz vse države v Beograd v svrho definitivne ustanovitve saveza. Končno je bila sprejeta resolucija glede zakona o odvetnikih. Resolucija še predloži ministru pravde in predsedniku skupščine.
— Ministrstvo vojne in mornarice je odredilo, da se pošljeta pomorska oficirja Metod Pirc in Večeslav Dujšin v svrho izpopolnitve študij v inozemstvo.
— Usposobljenostim preizkušnje za osriov-ue šole se prično na državnem moškem uči-
v Ljubljani dne G. novembra 19^5 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripustitev k usposobljenostih preizkušnji naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno sreskenm nadzorniku, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije: Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala.
Novosti
zimsk St ulstrov in ob<ek Vam nudi najugodnejše
JOS. ROJHA, Ljubljana
o
.v -
»ai AmMn^Wison.	zopet na severni te-
jem poletu	Je	Imel	predavanje	o	svo-
nikom tiska/da «eiDrinf “!’• j® izi?vU za8top-Pot preko severnemf •“ na„druS1 Polet-med severno Evropo in^eviri^A" ZVeZ“ strani, ter severno' Amer^na dh$ ST
Jo zvezo bodo v najkrajšem času llkoISb i v trgovske svrhe.	• »mhisiiii
— Japonski letalci na poletu preko Evrope. Kakor poročajo iz Londona, polete japonski aviatiki, ko zapuste Berlin, tudi v Pariz in London.
— Alkohol iz kruha Italijanski inženjer Andrusiani je konstruiral aparat, ki lovi v pekarnah paro, ki izhlapeva med pečenjem iz kruha ter ekstrahira ižnje alkohol. Poskusi
v	neki berlinski tovarni so pokazali, da se dobi iz vsakih 100 kg testa t 1 močnega alkohola. Če se ta iznajdba res obnese, bodo prihranili^ v Nemčiji letno 9,000.000 q krompirja
■	za prehrano prebivalstva.
— Vojake za Maroku določa žreb. Kakor poročajo iz Pariza, je odredilo francosko vojno ministrstvo, da se bodo vprihodnje vojaki, določeni za Maroko določali potom žrebanja. 1 o je vsekakor originalna in pravična metoda.
— Kokainizem v Berlinu. V Berlinu je izsledila v nedeljo policija tajno beznico, v kateri je bilo več od kokaina pijanih gostov. Eruirala je pri tej priliki tudi par oseb, ki so trgovale s kokainom. Med drugim je bil aretiran neki dozdevni dr. Erich Flaiovv. Flatow je trgovec pisane preteklosti. Njego-go pravo ime je Baruch. Njegova zdravniška praksa je obstojala v tem, da si je dal tiskati formulare receptov, na katerih je predpi-saval morfij in kokain. Na dan svoje aretacije je prinesel zopet 500 formularov iz tiskarne, od katerih je 17 komadov že prodal.
OBISKUJETA REDrtO ,
Lf
I tUIčf/ » Vino matica :
•-	.	"-5:	'	-	-i.
predno je bil aretiran. Vsled energičnega 1 postopanja oblasti je nastalo v Berlinu že veliko pomanjkanje kokaina. Vsled tega plačujejo kokainisti za strup vsako ceno. Kokain mešajo sedaj z boraksom in salicilom, vsled česar pa strup seveda ni prav nič manj nevaren.
— Zlata ruda v Italiji. V okolici Pallanca ob jezeru Lago Maggiore so razkrili veliko ležišče zlato vsebujočega kremena, ki ga je baje 50.000 ton. Vrednost ležišča cenijo na 200,000.000 lir.
— Požar v Tokiju podložen. Kakor poročajo iz Tokija, je aretovala tamkajšnja policija tri visokošolce, ki so osumljeni, da so pod-netili znani zožar, o katerem smo poročali pred par dnevi.
— Potop japonskega parnika. Iz Tokija poročajo: Japonski parnik »Tomxasnuma-ru- se je na odprtem morju potopil. 34 mož je utonilo.
— Med Nikšičein in Cetinjem se je pripetila te dni velika avtomobilska nesreča. Na vojaškem kamijonu se je peljalo 20 potnikov iz Nikšiča v Cetinje, da prisostvujejo svečanostim. Šofer ni poznal terena in avto se je z vsemi potniki prevrnil v prepad. Več oseb je mrtvih ali težje ranjenih. Podrobnosti še niso znane.
— Roparske tolpe v Bosni. V bosenski »Krajini« so se pojavile pred par dnevi roparske tolpe, ki ustavljajo potnike ter jih plenijo. Pred kratkim so pričakali roparji skupino Dalmatincev ter jim odvzeli 30.000 diuarjev.
— Volkovi v Hercegovini. Že nekaj dni je v Bosni in Hercegovini občutno mrzlo. Mraz je prignal s hribov velike tolpe volkov, ki napadajo živino. Baje so raztrgali tudi že več ljudi. Radi tega prireja prebivalstvo na zveri velike love.
— Strašen umor iz vraževernosti. Iz Madrida poročajo: V vasi Golada v provinci Pontevedra je^ bil umorjen neki deček. Zločin je povzročila strašna vraževernost. Dečkovo kri so hoteli uporabiti za ozdravljenje tuberkuloznega moža. Truplo so zakopali v hlevu. Morilec je bil aretiran.
—- Smrtna avtomobilska nesreča med pretepom. Točaj Leopold Adelhofer, vojak Franc Reingruber, delavec Johan Machatschek in 231etni Rudolf Bodhasky, so si .privoščili v soboto vožnjo z avtomobilom. Vozili so se od gostilne do gostilne. Proti polnoči je zahteval šofer, ki se je bal za svoj zaslužek, da mu plačajo. Toda četvorica je izstopila, hoteč obiskati še zadnjo gostilno. Ker so bili pijani, jim je gostilničar zabranil vstop. Nastal je prepir, kdo bo plačal takso. Vsi so zahtevali, da jo plača Bodhasky, ki je največ pil. Ta pa je izjavil, da je obvezan in pripravljen plačati samo četrtino. Radi tega so njegovi trije tovariši navalili nanj ter ga toliko časa tepli, da je vse plačal. S tem se pa’ še niso zadovoljili. Zahtevali so, da jamči tudi za vožnjo nazaj. Rencontre se je končno razvil v hud pretep, ki je končal s tem, da je udaril'Reingruber Bodhasky-ja s pestjo s tako silo po obrazu, da je odletel Bodhasky na sredo ceste ter padel. V tem trenutku je pri-, peljal mimo avtomobil, ki je Bodhasky-ja povozil, tako da je obležal na mestu mrtev.
— Samomor, jz nenavadnega vzroka. Na Dunaju se je zastrupila v noči od sobote ua nedeljo 241etna telefonistinja Josipina Kut-Schera. Zapustila je pismo sledeče vsebine:
Z Bogom, draga mati, oče, sestre, svak in svakinja. Ohranite me v dobrem spominu. Gospa Kutschera je bila tri mesece poročena ter se je ponovno izrazila, da ne hrepeni po ničemur bolj, kakor da postane mati. Njen soprog je izjavil na policiji, da se je njegova soproga zato usmrtila, ker se njena želja doslej ni izpolnila.
nnTTi, ^'rdo,vfaten kandidat samomora. V dunajskem dijaškem! domu si je skušal prerezati v pondeljek žile bolgarski visokošolec £ haskov šibko. Ko so ga hoteli rešili, je.za-Kim L 'T 1 ter sp zabarikadiral. Ker se je ono bati, da skoči skozi' okno, so poklical: ognjegasce, ki so razprostrli na‘cesti rešilno platno. Nato so udrli* v sobo ogirjeggsei kar zaviti dozdevno poblaznelega dijaka v odejo, bele na ta način so ga mogli obvladati ter odvesti.	*	6
— Ue so potopi tovorni parnik, ki vozi pivo. v pondeljek dopoldne se je potopil v Donavi v bližini Nopega Sada tovorni parnik neke pivovarne. Sodi so plavali dalje. To je za ribiče veliko veselje. Pozabili so na ribe in vlekli so iz vode sode. Dejali so, da tako poceni še niso prišli nikdar do pijače.
— Ljubezenski roman člana Oarugine tolpe. Pred par dnevi se je vršila v Mitroviči obravnava zoper znanega Čaruginega kom-pliea, Nikola Mijiča. Mijič je obsojen radi umora nekega orožnika leta 1923 na 29 let težke ječe. Sedaj pa se je zagovarjal radi tega, ker je oddai meseca maja 1923 na svojo bivšo ljubico Pero Miletič in njenega novega ljubimca več revolverskih strelov ter pri tem svojega naslednika težko poškodoval. Mijič ie priznal. Obsojen je bil na ,3 mesece
ječe, ki se mu uračuna v dvajsetletno kazen. .
— Tenor in primadona. V garderobi soli-stinj schonbrunskega gledališča se je odigrala ob priliki ene izmed zadnjih predstav mučna scena. Pevka Steffy Meckler se je sprla s tenoristom Rudolfom Hille-jem. Med tem je vstopila primadona lise Goltz-Kick, ki se je zavzela za svojo koleginjo. To je tenorista tako razburilo, da jo je hotel vreči iz garderobe ter jo udaril med prerivanjem z roko po obrazu, nakar je poklical policijskega komisarja ter jo dal odstraniti, češ, da nima v garderobi ničesar iskati, ker ne nastopa v igri. Po predstavi je dobil pa tenorist Hille na ulici par krepkih zaušnic od soproga oklofutane pevke. Stvar je končala s tem, da je bil soprog gospe Goltz, doktor Goltz odveden na policijsko stražnico.
— Nenavaden roparski napad. Iz Londona j poročajo: Na policijski prezidij v Wokingu je | prišla te dni mistress Riehardson ter vložila • ovadbo o nenavadnem roparskem napadu,
| katerega žrtev je bila pred dvema dnevoma.
Mrs. Riehardson je soproga polkovnika, ki služi momentaoo v Indiji. Dama živi rezervirano v lastni vili v Wokingu. Stregla sta ji lakaj in kuharica. Pred dvema dnevoma sta prišla ta dva uslužbenca nenadoma k njej v sobo. Lakaj jo je pograbil, je zamašil usta, zvezal roke in noge, ter jo privezal k postelji. Nato sta premetala komplica vse stanovanje ter pobasala vse, kar se jima je zdelo vredno, v dve vreči. S tem pa še nista bila zadovoljna. Zato ji je razvezal lakaj roke ter jo prisilil s samokresom v roki, da mu je podpisala ček za 500 funtov. Nato je hotel izvedeti, kje ima shranjene dragocenosti. Ker ni hotela povedati, jo je vtaknil v vrečo, kjer je prebila kakih 10 minut, nakar se je od strahu onesvestila. Zavedla se je šele ko jo je lakaj zopet oprostil, tedaj je povedala, kje hrani dragocenosti. Roparja sta pobasala vse dragocenoti v vreči, celo prstane sta ji snela s prstov ter jo slekla skoro do golega, zakaj kuharica je hotela imeti njeno obleko. Končno je morala roparjema obljubiti pod častno besedo, da ju ne ovadi. Lakaj ji je dejal pri tej priliki, da podpiše lastno smrtno sodbo, če prijavi stvar policiji, češ član roparske tolpe je in njegovi tovariši se bodo maščevali radi njega. Končno je vtaknil lakaj nesrečno damo zopet v vrečo, ki jo je trdno zavezal, -nakar sta roparja odšla. Vendar se je kuharica čez nekaj časa vrnila ter damo,, ki bi se bila sicer zadušila rešila iz mučne •ifuaeije. Dva dni ni imela dovolj poguma, da bi bila zadevo ovadila policiji.
— .škandal v ameriškem generalnem štabu. Te dni je doživel ameriški generalni štab škandalozno afero, kakršne njegova zgodovina doslej še ni poznala. General Harry Ro-gers je odložil na mesto generalnega kvar-tirnega mojstra v vojnem departementu Jer izrekel glede svojega naslednika generala Williama Harta težke obdolžitve. Hart je prvič baje spletkaril zoper Rogersovo ponovno imenovanje kvartirnim mojstrom, drugič je imel z Rogersovo soprogo intimno razmerje, radi česar je vložil Rogers tožbo na ločitev zakona. Rogers drdi, da je storil Harry vse, da bi bil omajal njegovo stališče. Hart je imel končno baje tudi s soprogami drugih oficirjev intimna razmerja.
— Ženska zločinska tolpa v Londonu. Londonska policija je izsledila te dni iz 40 članic obstoječo žensko zločinsko tolpo, ki je izvršila v zadnjem času nebroj tatvin in vlomov. Imenovala se je: »40 slonov«, načelnico so nazivljale zločinke »kraljico Karo«. »Kraljica Karoi si je izbirala za svoje pomočnice same lepe in elegantne ženske, ki so iskale »tikov z bogatimi moškimi, katere so pozneje ob priliki okradle. l'olpa je bila izredno dobro organizirana ter je imela bogata denarna sredstva.
— Skupščina župe izvidnikov in planink za Slovenijo se vrši dne 4. oktobra ob pol 10. uri na realki v Ljubljani. Vsi člani in njiho-
vi	roditelji, najvljudneje vabljeni! — Bistro oko, tajnik.
— Elektromonterski tečaj. Strokovna zadruga koneesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani bo tudi letos sporazumno z ravnateljstvom Tehnične srednje šolp v Ljubljani priredila tečaj za elektromonteeje.
—	V to svrho se je interesentom zglasiti v nedeljo, dne 27. t. m. od 8,. do 12. ure dopoldne pri zadružnem načelstvu (Ljubljana, Lepi pol št. 12.)
Ljubljana.
— Za »Dečji doni kraljice Marije« je darovalo društvo učiteljic 2750 Din, od tega delni znesek 250 Din mesto cvetja umrli gdč. Emi Žerjavovi.
1— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo pTiredi v nedeljo dne 4. oktobra I. 1. svojo tretjo vinsko trgatev v vseh prostorih Mestnega doma. Ker je prireditev namenjena društveni bolniški blagajni, prosimo tovariška društva, naj opuste ta dan svoje morebitne prireditve.' Dobrohotno občinstvo pa najvljudneje vabimo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži. S tem podpre naše človekoljubno delo. — Veselični* odbor:
Gospodarstvo.
Zaključek III. gospodarskega kongresa v Beogradu.
V	nedeljo je bil zaključen III. gospodarski kongres v Beogradu. Poleg desetih resolucij je bilo sprejeto tudi poročilo o letošnjem izvozu.
Po tej prognozi se bo izvozilo v letošnjem gospodarskem letu: zrnja 222.500 vagonov v vrednosti 2 milijard 250 milijonov dinarjev, sadja in sadnih proizvodov 6340 vagonov v vrednosti 309 milijonov Din, živine in živinskih proizvodov v skupni vrednosti 2436 milijonov 300.000 Din, lesa in rud za 1898 milijonov dinarjev, industrijskih in obrtnih proizvodov za 762 milijonov 881.000 Din, raznih proizvodov za 900,300.000 Din. (Tobaka 18
milijonov kg v vrednosti 500 milijonov dinarjev.)
Skupno se bo torej izvozilo iz naše države blaga za 8 milijard 556 milijonov 481.000 Din. Če se prištejejo še nespecificirani predmeti, bo dosegel naš letošnji izvoz 10 milijard dinarjev.
Od resolucij, sprejetih na kongresu, bodi omenjeno sledeče:
Davki.
Zahteva se zenačenje davkov. Predvsem je potrebno, da se urede neposredni davki. Dokler ne pride do temeljite davčne reforme, naj se ublaže vsaj najtežja in najnepravič-nejša davčna bremena, kakor n. pr. davek na prejemke privatnih uslužbencev, dohodninski davek itd.
Socialna zakonodaja.
Reformira naj se Zakon o zaščiti delavstva, in sicer s sodelovanjem strokovnih organizacij; korporacij itd.; reformira naj se dalje Pravilnik o zaposlovanju inozemskega delavstva; izpremeni naj se § 14. Zakona o inšpekciji dela; revidira naj se Zakon o zavarovanju delavstva, in sicer s sodelovanjem zainteresiranih gospodarskih organizacij; fa-belica nevarnosti naj se takoj izpremeni po statističnih podatkih za minula tri leta.
Promet.
Nova železniška tarifa naj ne stopi v veljavo poprej, dokler se ne zasliši tarifni odbor, ki naj se skliče takoj; za jesensko kampanjo potrebni vagoni itd. naj se pripravijo takoj; uvedejo naj se potrebni brzi tovorni vlalri; ležarina naj pri nas ne bo večja, kakor v sosednjih tujih pristaniščih; omogoči naj se izkoriščanje solunske cone, ki naj se razširi.
Hrana.
Država naj posveti največjo pažnjo produkciji dobrega semena; v vsej državi naj se zgrade moderne instalacije za shrambo in čiščenje žita.
Sadje.
Država naj čim najintenzivnejše deluje na to, da se povzdigne sadjarstvo.
Živina,
Kultivira naj se rasa. Čim najintenzivnejše naj se pobijajo kužne bolezni; klavniška podjetja in njih proizvodi naj se na železnicah favorizirajo.
Les.
Upošteva naj se težak položaj lesne industrije, zlasti naj se uveljavi tarifna št. 91 avtonomne carinske tarife ter ukine izvozna carina na gotove vrste les.
Industrija.
Zahteva se' carinska zaščita in zaslišanje gospodarskih krogov, kadar gre za trgovinske pogodbe.
Zdravilna in industrijska zelišča.
Ustanovi naj se državno-privatni institut za zdravilne in industrijske rastline; kultura teh rastlin naj se pospešuje, prevozne tarife naj se znižajo; uvedejo naj se izvozne premije; šumska taksa za nabiranje naj se ukine; ustanove in subvencionirajo naj Se hmeljarske šole.
Splošne mere.
Pod vzamejo naj se stroge mere proti onim, ki deteriorirajo proizvode, namenjene za izvoz ali pa take uvažajo.
,Blago: Les: Deske, monte, 25 mm. fco Rateče 9 vag., den. 510, bL 510; Smezzole: 4.25,
4.50, 4.75 od 8 do 16, fco meja den. 555; smrekovi ali jelovi hlodi, od 25 cm naprej, fco naklad, postaja bi. 335; jamski les, vsako množino, fco nakladalna postaja den. 170. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 217; oves, par. Ljubljana bi. 205; fižol mandolon, fco Postojna, iranz., ve-jan, b/n 2 vag., den. 325, bi. 335; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana den. 250; fižol pre-peličar, orig., fco Ljubljana den. 325; fižol ribničan, orig., fco Ljubljana den. 300; laneno seme, la, fco Ljubljana den. 550.
BORZE:
— Zagreb, 22. septembra. Devize: London ček 272'/8—2741/8, Newyork ček 55.98K do 56.58, Pariz 264—268, Praga 165.9—167.9, ček 166—168, Dunaj 787.75—797.75, Curih 1084 do 1092, ček 1084.5—1092.5, Budimpešta 0.00785—0.C0795,	Berlin 1333.75—1334.75, Milan izplačilo 230—232.4.
— Curih, 22. septembra. Beograd 9.21, Ne\vyork 518.20, London 25.11, Pariz 24.52, Praga 15.35, Berlin 1.2330, Milan 21.17, Varšava 82.50, Budimpešta 0.007260, Bukarešta
2.50, Dunaj 72.95.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 22. septembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 85; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 102; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 1050; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 375, bi. 395; Združene papirnice Vev.ee, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den 165, bi. 180.
Ljubljanska porota.
Uboj.
Obtoženec je Jože Drešar, 24 let star, oženjen, posestnik v Dobruši. Zagovarja se radi hudodelstva uboja po § 140 k. z.
Senatu predseduje višji sodni svetnik Mladič, votanta sta sodni svetnik Vehovar in okrajni sodnik Kralj, državno pravdništvo zastopa dr. Mastnak, zagovornik dr. Janko Žirovnik, sodna izvedenca dr. 'Maier in dr. Novak.
Obtožnica očita Drešarju sledeče: Dne 10. avgusta je pripeljal več fantov iz občine Vodice v Kamnik na nabor. Po naboru je sedel obtoženec v Rodetovi gostilni v fantovski družbi. Z njim so bili: njegov brat Anton, brata Jeras, Jože Brank, Miha Benda in Jer-
nej Kadivec. Pri sosednji mizi pa sta sedela Andrej Kušar in Al. Aleš. Kušar je imel na klobuku krivce. Nenadoma je pristopil k njima član Drešarjeve družbe Jože Brank, ki je vzel Kušarju klobuk z glave, češ da bi ne smel nositi krivcev na klobuku, če ne bi bil potrjen. V tem trenutku pa je navalil na Kušarja tudi že obtoženec in sicer z odprtim nožem, dasi mu ni storil fant ničesar žalega ter preje sploh niti znana nista bila. Kušar je zbežal v vežo, obtoženec je stekel za njim, zato se je umaknil Kušar na dvorišče, toda obtoženec mu je sledil tudi tja, dasi ga je Kušar ves_ čas prosil, naj ga ne sune z nožem. Obtožencu ni bilo mar Kušarjevih prošenj, niti klicov na dvorišču navzoče Rodetove dekle. Zgrabil je svojo žrtev za rame ter je potisnil nož v desno stran prsi. Nato je hladnokrvno nož zaprl ter se odpeljal domovv_ kakor, da se ni nič zgodilo. Kušarja so odpeljali v bolnišnico, kjer je osem dni pozneja umrl.
Obtoženec dejanje samo na sebi priznava.. Izgovarja pa se, da je hotel Kušarja samo malo opraskati, sicer pa da je bil pijan.
Izpovedbe prič divergirajo.
Izvedenec dr. Maier je ugotovil, da rana, ki jo je prizadejal obtoženec svoji žrtvi, sama na sebi ni bila smrtna, temveč je smrt nastopila vsled komplikacij.
Obtoženec je znan v svoji domovinski občini kot pretepač in nasilen človek. .Radi telesne poškodbe je bil že štirikrat kaznovan. Zadnjikrat je sedel 14 dni, ker je udaril lastno mater z gnojno kopačo po glavi.
Porotniki so vprašanje glede krivde zanikali, zato je bil Jože Drešar oproščen.
Pohotnež.
Včerajšnja druga obravnava je bila tajna... Šlo je za § 127. k. z.
221etni Anton Rožmane v Dvorski vasi na Gorenjskem je spolno zlorabil še ne 141etno deklo Marijo Janc, ki je služila pri isti hiši,, kakor on. Dekle je sirota. Njena mati je ubila svojega moža, očeta svoje hčere in sedi sedaj v Begunjah.
Tone Rožmane je bil soglasno spoznan krivim, nakar je bi! obsojen na 1 leto ječe.
V okiopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Krali
Opica se zdrzne pri pogledu na tujega moža, ki je s svojim cilindrom in s svojo vnanjostjo šele prav tuja prikazen, potem izraža njen obraz grozo — potem pa je slišati strašno rjovenje, ki pa se oddaljuje.
Adam zleze hitro naprej in pogleda navzdol.
»Sedaj mi je pa spak vzel lestev seboj!«
Tako je. Lestev je bila pritrjena zgoraj le na dveh bakrenih klinih, prav malomarno. Pri hitrem opičinem gibu pa se je odločila, ali pa jo je žival kako drugače odtrgala, sedaj je že ležala na tleh.
Da bi opica padla, dokler se more še nečesa oprijeti, to je pač izključeno. Toda bambusove palice, katerih se opica oklene, so kakor žareče železo, povsod štrle špičasti žeblji. Zato vpije tako silno, vseeno pa mora uporabljati palice; da bi vztrajala na mestu, nima pomena, zato se poganja v velikih skokih od palice do palice, zraven pa tudi vsled bolečine, dokler ne pride na tla in izgine v gozd; njena pot pa je zaznamovana s krvjo.
Glavno pa je to, da Adam sedaj nima lestve, da bi splezal nazaj dol in tu ni nobene pomoči. Dasi še tako hitro tlači tobak v nos, mu vendar tudi to ne vdahne rešilne misli.
»Nu da,« ponavlja kar neprenehoma, »nu da, nu da!«
Ali naj čaka, da se vrne avtomobil? Kaj se je pač pripetilo? Zakaj je tako nenadoma odpeljal? Bilo je
(89) brez pomena, da bi o tem premišljeval. Čakati mora torej, da se vrne!
Le kako naj dobi lestev gor? Na prvi pogled se mu vidi to skoraj nemogoče.
Toda to so problemi, ki za inženirja ne smejo biti nepremagljive težave.
Le eno vprašanje: kako napravijo n. pr. most preko veletoka, kjer je popolnoma izključeno, da bi se prepeljali z ladjo, kakor n. pr. preko vodopada Niagara? Kako napravijo prvo zvezo od enega do drugega brega, tako da konstruirajo končno viseč most? Prav enostavno: poslužijo se zmaja. Ko je zmaj na drugem
■	bregu, je zveza že upostavljena potom vrvice, ki je takorekoč poosebljena ideja mostu. Po vrvici poteg-j nejo žico, po žici debelejšo žico, potem vrvi, verige
i	— dokler ne drži preko, veletoka viseči most, ki tehta ' več tisoč centov, ki so jih zvlekli prvotno po taki niti.
i	Še enkrat preizkusi Adam, če	bi se,	mogel spustiti
po	obeh vrvicah, toda, ko uvidi,	da je	to nemogoče,
j se uda v usodo. Čakati mora in zopet čakati!
Čas mineva. Avtomobil pa se ne vrne. V gozdu
1	so opice in papige, na oni strani jezera se pasejo | antilope, drugega nič.
S Toda nebo se izpremeni. Na zahodni strani se
prikažejo prav težki oblaki.
»Morda bo dež. In jaz pa tukaj zgoraj kar v copatah! Pa še dežnika nimam! Ti spak ti!«
'	Adam se kratkočasi s tem,	da si	tlači tobak v
j	nos, morda tudi rešuje kak znanstveni	problem. Po-
tem vzame posodo, odvije vrvico in posoda sega do ; vode. Adam potegne vrv večkrat gor in zopet hitro
spusti dol, da bi spravil vrat posode pod vodo, potem potegne posodo navzgor — a prazno!
Torej zopet navzdol, koleba z vrvjo se min tja — zopet prazna! To ponovi še dvakrat — a vode ne zajame v posodo.
Pogleda mrtvega fakirja.
»Slišite vi, kako ste pa pravzaprav naredili, da ste zajeli vodo?«.
Mumija se reži.
Da, tudi to je problem, ki ga je treba rešiti; visokostoječe solnce je Adama že prav pošteno žgalo in če je hotel pogasiti vedno hujšo žejo, je moral ta problem rešiti.
Torej zopet navzdol, koleba z vrjo sem in tja —— n n vse mogoče načine in slednjič se mu res posreči, navzgor potegne polno posodo in pije z dolgimi požirki.
Med pitjem pa se kar nenadoma izpremeni njegov nagubančeni obraz in ko odstavi posodo, se potrka s prstom po čelu.
»Vedno si starejši in‘ vedno neumnejši, vedno neumnejši, Adam!«
Po tem samospoznanju, ki je kakor znano, začetek vse učenosti, začne vleči žebelj iz preklanih bambusovih palic, ki tvorijo ploskev. Bilo je kaj težavno delo, izvleči zarjavel žebelj in Adam zopet zagodrnja zoper sebe, da zamore tak star možakar, kot je on, odložiti žepni nož. Slednjič se mu vendar posreči in potem, ko zavija precej dolgi žebelj v kljuko, pokaže prav izdatno moč, ki jo izdajajo pravzaprav njegove sicer tanke, a zelo mišičaste roke.
(Dalje pr&i.l
GROM"
MtUDNliKI nv Spbdicijski buheau IX, KOLODVORSKA ULICA -41.
f teiMavkuBi	Telefon	lnterurban
JkOM*. .r *.	U*T.	4S4.
POMtUftNICl! Maribor, Jesenice, Rakek.
••(U^oCa po«l* nmjhiu-cj« _ ,—----Intel	poooji.
—drtdibe spalniki vo* S. O. B. ta elcapreane poMUka.
MALI OGLASI
C*n* oglasom do 20 besed Din 5 - vsaka nadaljna beseda
50 par.
Strojeoisec
vseh pisarniških poslov z sel« dobro kvalifikacijo iSSe primera* službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. psnudbe naj se pošljejo na sprave liats pod značko »Pridnostc.
Uradnica
s večletno prakso veiča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«.
Stanovanje
oitoječe iz 1, odnosno 2 sob, kuhi-nie in pritiklin išče za takoj proti natrradi uradnik. Ponudbe je po-.lati pod »Takoj« na upravo lista.
Samostojna
kniifovodkinja in korespondentinja
i	v »Šotno prakso išče stalno mesto sa takoj v večjem kraju na Gorenj- j ■kem. Ponudbe z navedbo plače na oprav* lista pod »Energična moc«.
V modnem salonu M. SEDEJ-STRNAD
LJUBLJANA., Prešernova ulica št. 3 so došle
zadnje novosti v klobučevin o stili (filcastih) in najmodernejših klobukih
Žalni klobuki vedno v zalogi. - Po.tre*ba loCna. - Cene zmerne.
Kje n M?
le pri tvrdki
os,? KIHU
Ljubljana
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOI<*¥!|ff. ?y JJ?®1 MjbolHI šivalni stroj M rof.bl"sJ“ ,n obr,"» ribo. svetovno «n«nll>
»SRITZ<ER“ — ..ADLER — ..PH0HU Isto tam posamezne dole i« **r#J*' J* ******* Hite, olje, Jermena, pneumattV«. Pouk o vetie-n|u na stro| breipločen! Veiletna garancija! Na veliko 1	"* m,ll>l
v vseh barvah in vrstah od Din 18'— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zooe, obleko in čevlje ild. v noj* večji izbiri po nojnlžji ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na veliko.	Na	malo.
Gospodična
6AMAUF0V0 ■"*"» m* ■
IV taborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do ifciedM Mfsega rarro|a tn vzbudi v cvetu mnogo tnteiudvnejio nianso barv« Cena ievo|Cku Din 3*—.	Razpošilja	drultvo	i
»vrtnarska Sola* v kbanju.
»nlofl* : Herimantkf. Kor«lV». A«*'’« B«)c. n-v«ir>l¥
•rednjih let, spretna v gospodinj-itvu, perfektna v kuhanju, ieli me-»ta h gospodu, samcu ali vd°v®}1 1—2 otroki. Veriirana je tudi v »»eh delih Šivanja. Gre tudi kot vzgojiteljica. — Cenjene ponudbe aa upravo pod »Dobra in varčna gospodinja«.
Inštrukcije
»prejme osmošolec. —	^
upravo lista pod »oalP ___‘
Harmoniko
prodam prav fino, 4 vrstno, trojn* I«flaiSeno, Se novo, firme Lubire^ Glae je: Fiis, H. E, A, se lahko * drugimi inštrumenti zraven igra. Glas harmonike je prav izboren-Cesta v Rožno dolino 34, P«
fanu, Ljubljana-_______
Oglejte I .ML MH
fada*t«M ta odg.TT.ni urednik: ZELBBNIKAR ALEKSANDBR. - Za tiskarn« »Merkur« v Ljubljani: Andrej Sever.