List 24.
Politiški oddelek
Volilna reforma. II.
Tisti slovenski poslanci, ki so o svojem času pomagali vreči grofa Taaffeja, so svoje početje nekako opravičevali s tem, da Taaffejeva volilna reforma ni odpravljala vseh krivic, ki se gode nam Slovencem. Posebno so se sklicevali na to, da se ž njo ne bi popravila krivična razdelitev okrajev. S takimi argumenti so pač koga prepričali, ki ne pozna političnega položaja, ki je zatorej zares verjel, da se bode dalo kaj ugodnejšega doseči pod novo vlado, a kdor je pa razmere poznal, je pa pač vedel, da v tem oziru ni gojiti nobenih nad.
Umetna razdelitev okrajev v Avstriji koristi levičarjem. Brez nje bi bilo povse nemogoče, da bi Nemci kedaj bili sami vladali v Avstriji. Zaradi tega pa ni misliti, da bi nemški liberalci in nacijonalci privolili v kako premembo volilnih okrajev. Zato je pa bilo nezmiselno misliti, da bode vlada, ki se bode mej drugim opirala tudi na nemške liberalce, v tako volilno reformo kedaj privolila. Sicer bi pa Taaffejeva volilna reforma tudi posredno v tem oziru bila odpravila mnogo krivice. S tem, da bi se v sedanjih skupinah bila znatno razširila volilna pravica, bi se bilo težišče precej premaknilo v korist Slovanov. Mi Slovenci bi bili vsled te reforme pridobili gotovo jeden mandat v štajarskih mestih, jednega pa v koroških občinah, mogoče je pa tudi, da bi bili pridobili celo 3 ali 4 mandate, dva na Koroškem, dva na Štajarskem. Pa tudi v drugih slovanskih deželah bi bilo mnogo prememb. Upati bi bili imeli nekaj ugodnih pre-memb v Istri, na Češkem, Moravskem in v Šleziji bi pa Slovani bili toliko pridobili, da bi bili potem imeli večino v zbornici poslancev.
Sam poslanec dr. Menger je priznal v zbornici poslancev, da so levičarji zaradi tega vrgli Taaffeja, ker bi njegova volilna reforma bila pripravila Nemce ob prven-
stvo v Avstriji. Iz vsega je vidno, da se je naredila strašna napaka, da se je vrgel grof Taaffe, napaka, ki se za nas Slovane ne bode dala desetletja popraviti.
Sicer pa grof Taatfe ni zahteval, da naj njegova predloga ostane nepremenjena, lahko bi bili slovenski poslanci v odseku ali v zbornici predlagali kako premembo in bi morda tudi še bili kaj dosegli.
So li mari slovenski poslanci imeli kako zagotov-ljenje, da se bodo pod Windischgratzovo vlado za nas ugodneje razdelili okraji. Mi jako dvomimo, ker pri sklepanji koalicije vlada in stranke niso bile jasne, kaj hote. Mi bi ne zamerili našim koalicijskim poslancem, ko bi se jim bilo odločno zagotovilo v vseh podrobnostih, kako da se bodo razdelili okraji in se jim tako jasno razložila nameravana volilna reforma, da bi bili videli, da bode iz vsega kaj. Napačno so pa postopali, če so verjeli že kakim nejasnim obljubam vlade ali pa koaliranih strank. V tacih zadregah, kot je bila zlasti tedaj vlada, se pač marsikaj obljubi.
Windischgratz je pri svojem nastopu pač nekaj govoril o novi razdelitvi okrajev, a s tem je menda le hotel še nekaj Slovanov privabiti v koalicijo. Nič posebno ni bil vesel pri nastopu, da je videl, da zastopnikov češkega naroda in več slovenskih poslancev nima na svoji strani. Na kako novo razdelitev okrajev pač sam ni mislil, ker bi pri tem zadel na toliko nasprotij, da bi takoj moral odstopiti. Vsi poslanci bodi si konservativni ali liberalni, ki bi čutili, da se njih okraj kako tako premeni, da ne bodo potem tako gotovi izvolitve, kakor sedaj, bi se upirali. Posebno liberalna stranka bi rajše ostavila koalicijo, nego pa v kaj tacega privolila.
Vlada tudi tedaj dane obljube ni držala. Ko je pozneje razkrila koaliranim strankam * načela, po katerih misli izvršiti volilno reformo, o novi razdelitvi okrajev ni bilo več govora. Pa tudi v pododseku se menda o tem ni več govorilo, vsaj pododsekov načrt volilne reforme ne spreminja razdelitve okrajev v sedanjih kurijah, samo novo peto kurijo je priklopil dosedanjim kurijam. Windisch-gratz ni držal svoje obljube
------    234    —
Zares vprašati se moramo, kaj da je slovenske poslance vodilo, da so pristopili v koalicijo? Kdo morda reče celjsko vprašanje. Tudi v tem oziru nismo imeli nobene precizne obljube, kdaj se gimnazija v Celju osnuje. Drugače bi se stvar ne mogla tako zavlačevati. Sedaj se že govori, da se najbrž bodočo jesen ne otvori, ker je pričakovati, da se poprej razbije koalicija in razpusti državni zbor, predno bode rešen proračun v zbornici poslancev.
Nekaj pa le ne moremo prezreti. Oče koalicije je grof Hohemvart. Brez njega bi vsak čas bila razpala. Kako je pač mogoče, da ta državnik, ki je vendar slovenski poslanec, ni z vsem svojim vplivom silil, da se naj reši celjsko vprašanje in v novi državnozborski volilni red vzamejo določbe, ki bi bile povoljne nam Slovencem. Bil je v pododseku in je njegova beseda pač nekaj veljala. Izdelal je on več načrtov za volilno reformo, a v nobenem se ni oziral na slovenske razmere. Gibal se je vedno le v višjih državnih sferah in pozabljal nas Slovence. Zdi se nam, da so konservativni slovenski poslanci svojega mojstra le premalokrat spominjali, da je on zastopnik  slovenskega naroda,   ne pa češkega veleposestva.
Nezadovoljnost s koalicijo je sedaj skoro obča. Strah pred prihodnjostjo še malo vkup drži stranke, a kaže se, da to ne bode dolgo šlo. Vse kaže, da je pododsek za volilno reformo s svojimi sklepi izbil sodu dno. V kratkem vse pojde narazen. Mej nemškimi konservativci in liberalci se po časopisji že bije tak boj, kakor se je malo kdaj poprej. Vidi se, da se koalicija ni bila sklenila z odkritosrčnim namenom, da bi res kaj vspešnega izvršila, temveč vsaka stranka je le mislila, kako bi drugo kaj ograbila in opeharila. Toliko obetani vspehi na polju so-cijalnega in narodnogospodarskega zakonodajstva so povsem izostali.
Slovenci v narodnem oziru od koalicije niso dobili ničesa. Še celo naredba o uradnih dvojezičnih napisih v Istri se ni izvršila, ker so levičarji porabili svoj vpliv za Italijane. Koalicija pomenja za nas Slovence dve leti s popolnoma negativno bilanco. Zaradi tega bodemo pa pododseku za volilno reformo le hvaležni, če je s svojim načrtom o volilni reformi kaj pripomogel, da se ta nenaravna zveza razbije. Želimo pa, da bi tudi naši konservativni poslanci se bili kaj naučili iz poslednje dveletne skušnje in se bolj držali Slovanov ter zopet ne šli Nemcem na led.