GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC
LETO VI — ST. 5 AVGUST 1973
K
_N
Z OTVORITVE IVERNIH PLOSC V OTIŠKEM VRHU
PONOSNI NA VELIKI USPEH
Na otvoritvi Tovarne iver-nih plošč v Otiškem vrhu je tudi predsednik izvršnega sveta SRS, Andrej Marinc ponosno dejal: »Vaša organizacija združenega dela mora biti vzor, kako je treba organizirati na osnovah, ki jih sedaj sprejemamo z novo ustavo ...«
V Otiškem vrhu, tam kjer sta še pred dobrima dvema letoma rasla krompir in pšenica, stoji danes ena najmodernejših tovarn v Jugoslaviji — Tovarna ivernih plošč, ki zaposluje 160 delavcev.
Zaradi ekonomičnejšega izkoriščanja manj vrednih gozdnih in lesnoindustrijskih ostankov sta Lesnoindustrijsko podjetje in Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec skupno s Slovenijalesom sklenila zgraditi pri bazenski žagi v Otiškem vrhu Tovarno ivernih plošč. Čeprav so v zadnjih letih, vse od leta 1961, tovarno trikrat načrtovali, jim je šele leta 1971 uspelo zbrati svoje in tuje vire (Credex Zahodna Nemčija), da danes s pomočjo združenega dela in združenih sredstev stoji v Otiškem vrhu sodobna Tovarna ivernih plošč, ki bo pokrila s svojo proizvodnjo slovenske lesne in gradbene potrebe.
Naložba nove tovarne v Otiškem vrhu je veljala 166,760.000 din. Tovarna bo s polnim avtomatiziranim postopkom proizvajala trislojne iverne plošče za pohištveno in gradbeno industrijo. Na leto bo tovarna dajala v troizmen-skem obratovanju okoli 70.000 kubičnih metrov ivernih plošč,
od katerih jih bodo oplemenitili 18.000. Za to proizvodnjo bodo potrebovali okoli 100.000 kubičnih metrov iglavcev in listavcev. Povedati pa moramo, da bo tovarna razen lesa potrošila tudi veliko električne energije (12,5 milijona kilovatnih ur), okoli 24 ton lepila na dan ter okoli 10 ton vroče vo-
de ali pare na uro, tu pa še ni upoštevan tudi drugi material, ki ga potrebujejo pri redni proizvodnji.
»Na novo tovarno nismo ponosni samo občani občine Dravograd, ki jo odpiramo prav v času občinskega praznika, temveč vsa Koroška,« tako je dejal na otvoritvi pred-
sednik občinske skupščine Dravograd Stefan Borovnik.
Poleg predstavnikov vseh štirih koroških občin so se otvoritve udeležili še družbenopolitični delavci, direktorji, delavci in občani Mislinjske doline. Republiške organe pa sta zastopala Andrej Marinc in Tone Bole.	F. Jurač
Na otvoritev tovarne so prišli predstavniki koroških občin, med njimi so bili delavci, občani Mislinjske doline, med katerimi pa ni manjkalo tudi mladine.	Foto: Jurač
O POSLOVNIH FINANČNIH REZULTATIH PRVEGA POLLETJA
Gozdarstvo ima še vedno sezonska in nesezonska obdobja, predvsem glede možnosti spravila in prevozov lesa iz gozdov do skladišč. V taka nesezonska obdobja spada predvsem prvo polletje, zlasti prvi zimski meseci.
V tej zvezi je podjetje vse mesece v prvem polletju zaključilo s precejšnjo začasno izgubo, v gozdu pa so bile povečane sezonske zaloge lesa.
Drugi razlog za negativne rezultate prvih petih mesecev 1.1. so nesorazmerja, ki jih posebno letos doživlja gozdarstvo ob zamrznjenih prodajnih cenah okroglega lesa na domačem tržišču in istočasno ob izrednem porastu večine proizvodnih stroškov (zlasti prevoznih).
Samoupravni organi podjetja in strokovno vodstvo so ob informacijah o negativnih rezultatih podjetja ukrepali v dveh smereh:
1.	Pospešitev količinske prodaje lesa za čimprejšnjo dosego dinamičnega plana prodaje, ki je osnova za ustvaritev potrebnega dohodka za že nastale stroške.
2.	Kljub konjukturni in prosti ceni hlodovine v izvozu, se je podjetje odločilo za perspektivnejšo politiko prodaje hlodovine področni lesni industriji ter s tem pridobilo tudi del njenega dohodka v smislu dolgoročnega poslovnega sodelovanja.
Količinsko je podjetje do konca polletja izvršilo 53.121 m3 poseka iz družbenega sektorja, kar predstavlja že 53 %> celotnega plana. Tudi odkup iz privatnega sektorja je bil izvršen s 53 “/n letnega plana in s 50.929 m3. V zaostanku napram skupnemu planu je le prodaja iz družbenega sektorja za 6 "Vo, ali za ca. 6000 m3, kar vpliva na prenizko dosežen dohodek prvega polletja. V primerjavi plana obvez prodaje, ki upošteva nesezonsko spravilo v prvih mesecih leta, pa je tudi količinska prodaja že prekoračena za 300 m3 za oba sektorja.
VREDNOST DOSEŽENE FINANČNE PRODAJE LESA IN DRUGIH DEJAVNOSTI
Dosežena vrednost prodanega lesa znaša v šestih mesecih letos po zamrznjenih prodajnih cenah le 32,487.855 din ali le 359 din na 1 m3, ne glede na strukturo prodanih sortimentov. Razumljivo, da ta cena ne more pokrivati niti višino lanskoletnih, kaj šele letos povečanih stroškov poslovanja.
V zvezi z že omenjenim dolgoročnim poslovnim sodelovanjem pa je podjetje z lesno industrijo tudi že v prvem polletju akontacijsko poračunalo del skupno ustvarjenega dohodka, od prodaje rezanega lesa v izvozu in na domačem tržišču. Podjetje pa je prav tako istočasno priznalo tudi kmetom del dodatnega dohodka za odkupljene količine lesa v letošnjem letu.
Ostale večje dejavnosti v podjetju so v prvih šestih mesecih dosegle naslednje vrednosti realizacije:
V	1000 din	let. plan
— prodaja predelave lesa v tramiče	2908	41 ®/o
— centralno skladišče Otiški vrh	1919	51 Vo
— storitve transporta	5370	47«/o
— gradbene storitve	4065	58 ®/o
—	gojenje, nega in varstvo gozdov —	prodaja drevesnic, kjer je obratno	1875	41 fl/o
sezona prodaje v spomladanskih mesecih	690	103 Vo
— turistična dejavnost itd.	788	44 Vo
Skupna vrednost proizvodnje z dohodkom iz dolgoročnega poslovnega sodelovanja in z izrednimi dohodki ter razlikami v zalogah znaša v šestih mesecih 57,972,321 din ali 49 'Vo letno planirane.
STROŠKI POSLOVANJA
Od dosežene vrednosti proizvodnje je podjetje moralo odšteti kar 38,673.911 din materialnih stroškov pred delitvijo dohodka. Kljub visokim fiksnim stroškom, ki niso odvisni od obsega poslovanja, je skupni znesek stroškov sorazmeren (49 °/o) z višino doseženega celotnega dohodka.
Največji strošek predstavljajo za podjetje stroški odkupa lesa kmetom. Za 49.956 m3 lesa kmetom znašajo ti stroški 13,045.192 din ali že 53 "/o letnega plana. V prikazanem znesku so zajete tudi razlike iz dodatnega dohodka, ki ga je podjetje izplačalo kmetom za vse letos odkupljene količine lesa. Priznane razlike znašajo:
—	za količine hlodovine vseh iglavcev	po 60 din za 1 m3
—	za količine cel. in jam. lesa	po 10 din za 1 m3
Razlike po m3 so kmetje prejeli že v čistem neto znesku po
odbitku poračunanih višjih stroškov gospodarjenja.
Po obračunu razlik za les je znašala v prvem polletju povprečna odkupna cena okroglega lesa, ne glede na fazo prevzema in ne glede na odkupljen sortiment (torej tudi za sortimente, ki jim ni bila priznana razlika iz dohodka), 267 din (neto), kar je prejel kmet na roko po odbitku obveznega in prostovoljnega dela biološke amortizacije in po odbitku stroškov gospodarjenja.
Zaradi različne strukture sortimentov po posameznih gozdarskih obratih, se neto odkupne cene gibljejo od 233 do 280 din.
Prve iverne plošče so že tu
Foto: Jurač
Defekt ob otvoritvi Tovarne ivernih plošč
Na otvoritvi je bilo svečano, obisk je bil velik, igrala je godba, Koroški oktet je s prijetnim petjem razveselil prisotne, skratka, bilo je veselo.
Toda vse ne sme biti gladko. Slučajno sem srečal okrog 86 let starega upokojenega gozdnega delavca — sekača. Začuden sem bil in vesel, da sem srečal na otvoritvi tudi njega. Povprašal sem ga, kako se mu dopade. Rekel je: »Tako sem vesel, vedno sem si želel, da bi videl to tovarno, ko bo dograjena. Želel sem si tudi te otvoritve, velik vtis je napravila na mene in zadovoljen sem.«
Nič hudega nisem mislil, ko sem ga vprašal, če se mu je dopadla tudi malica. Odgovoril je:	»Ja, kupil sem si dva
deci vina in nekaj za prigrizniti. Do doma bom že zdržal.«
Seveda me je zelo začudilo in sem ga takoj povprašal, če ni bil povabljen. Rekel je: »Kdo pa bo vabil nas, stare ljudi. Vesel sem, da sem lahko videl tovarno.«
Nič pikrega ni bilo v njegovem odgovoru in izgledalo je, da je resnično vesel. Mislim pa, da bi se marsikomu v delovni skupnosti morala oglasiti vest. Veliko govorimo o človeku, o humanosti, še več o minulem delu, ki ga je prav gotovo v to tovarno en mali delček vložil tudi ta upokojenec.
Morda se bomo v bodoče ob takih prilikah spomnili tudi upokojencev? Ne gre za klobaso in 2 deci, gre za odnos do ljudi, ki so s svojim delom tudi prispevali za naš skupni razvoj.
J. S.
Ostali večji materialni stroški podjetja v prvem polletju so:
—	prevozi in druge storitve (gradbene)
—	amortizacija gozdov
—	tehnična amortizacija
—	stroški investicijskega vzdrževanja
v 1000 din 8883 din 2316 din 3631 din 967 din
Skupna lastna cena oziroma vsi stroški za proizvodnjo 1 m3 okroglega lesa v prvem polletju znaša 369,95 din, torej več, kot dosežena prodajna cena po zamrznjenih cenah.
Struktura stroškov za 1 m3 pa se sestoji iz naslednjih grobih stroškov:
—	direktni in dodatni direktni stroški proizvodnje
—	amortizacija od gozdov
—	stroški obratov s tehnično amortizacijo
—	splošni stroški podjetja in stroški skupnih služb
170.88	din na m3 49,52 din na m3
108.88	din na m3
40,67 din na m3
Skupni stroški na enoto — m3	369,95
Stroški v prvem polletju so zelo različni po posameznih gozdarskih obratih in prav zaradi neenakomerne prodaje in proizvodnje za prvo polletje niso primerljivi med obrati. Gibljejo se od 333,74 pri GO Dravograd do din 434,07 pri GO Črna na 1 prodan m3 lesa.
IZPLAČANI OSEBNI DOHODKI IN DELITEV DOHODKA
Iz skupno ustvarjenega dohodka 19,298.410 v prvem polletju je podjetje izlačalo 13,356.086 bruto osebnih dohodkov. Indeks 42 Vo letnega plana pomeni, da so nižje izplačani zaradi nedinamič-no ustvarjenega dohodka od prodaje lesa. Tudi znesek izplačanih osebnih dohodkov še ni v celoti dosežen iz dohodka, ampak je
del pokrit iz internih rezervnih skladov osebnih dohodkov posameznih temeljnih organizacij združenega dela. V prvem polletju še dolgujejo obrati 1421 din v svoje interne rezervne sklade osebnih dohodkov, ki so jih začasno koristili v nesezoni zimskih mesecev.
Povprečno izplačani osebni dohodki mesečno na enega delavca v celem podjetju (vključno z iplačili po zaključnem računu)
znašajo v prvem polletju 1973:	2066 din
v letu 1972 je znašalo povprečje	1988 din
za isto obdobje — prvo polletje
za celo leto 1972 pa je znašalo povprečje	1949 din
Povečanje letos izplačanih osebnih dohodkov so torej napram:
—	letnem povprečju 1972 — za 6 %>.
—	prvem polletju 1972 — za 4®/o
Primerjava samo izplačil rednih osebnih dohodkov brez izplačil po zaključnih računih, in ta nam pokaže letošnje povečanje.
Dejstvo je, da prikazano zvišanje osebnih dohodkov ne pokriva zvišanih življenjskih stroškov letos, in da so toi'ej realni osebni dohodki na zaposlenega stagnirali.
V tej zvezi je delavski svet podjetja sprejel sklep, da se izvrši zvišanje osebnih dohodkov z mesecem julijem predvsem z enakim dodatkom vsem delovnim mestom za podražitev življenjskih stroškov in nekaj ostalih korektur. Prav tako se priznava od julija dalje dodatek za družbeno prehrano po 60 din na mesec vsakemu delavcu, kar podjetje doslej ni imelo uvedeno.
Iz primerjave izplačanih osebnih dohodkov v razponih v letošnjem prvem polletju ugotavljamo zanimivo strukturo razponov osebnih dohodkov v razmerju vseh zaposlenih in sicer:
—	54 zaposlenih ali 6 °/o vseh delavcev prejema mesečno od 1000 do 1400 din;
—	62 zaposlenih ali 7 */o vseh delavcev prejema mesečno od 1400 do 1600 din;
—	319 zaposlenih ali 37 "Iu vseh delavcev prejema mesečno od 1600 do 2000 din;
—	282 zaposlenih ali 33 */o vseh delavcev prejema mesečno od 2000 do 2500 din;
—	80 zaposlenih ali 9 °/o vseh delavcev prejema mesečno od 2500 do 3000 din;
—	47 zaposlenih ali 5 “/« vseh delavcev prejema mesečno od 3000 do 4000 din;
—	13 zaposlenih ali 1,5 ®/o vseh delavcev prejema mesečno nad 4000 din.
Razmeroma nizki razponi se bodo z dodatkom za zvišanje življenjskih stroškov še delno znižali.
Povprečno doslej izplačani terenski dodatki na enega terenca znašajo mesečno 231 din, od julija dalje pa bodo nekaj višji.
DOSEŽEN DOBIČEK V PRVEM POLLETJU
Podjetje je doseglo 2,142.592 din dobička .oziroma še nerazdeljenega presežka dohodka.
Višje izkazan presežek je delno tudi na račun še nizko izplačane bruto mase za osebne dohodke. Rezultat je zadovoljiv, posebno v primerjavi z letnim planom, ko ga pri obstoječih zamrznjenih prodajnih cenah sploh ne bi dosegli. Seveda je na končni rezultat vplival obračunani del dohodka iz poslovnega sodelovanja in pospešitev prodaje lesa. Zadovoljivo pa je dosežen rezultat tudi v primerjavi s preteklimi meseci prvega polletja, saj je podjetje še do konca maja izkazovalo izgubo.
Dosežen polletni rezultat presežka dohodka po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela pri kazujemo v nadalj-ni tabeli, vendar je zelo neprimerljiv zaradi različno dosežene prodaje lesa iz družbenega sektorja, ki v največji meri vpliva na končni rezultat.
Šef računovodskega sektorja Angelca Vrbnjak, oec.
PRIMERJAVA DOSEŽENIH FINANČNIH REZULTATOV V PRVEM POLLETJU 1973 — POSAMEZNIH TOZD
1.	Vrednost proizvodnje oziroma celotni dohodek (vključno z dohodkom iz poslovnega sodelovanja)
—	index napram letnemu planu v %>
2.	Skupni stroški proizvodnje z osebnimi dohodki
—	index naprav letnemu planu v */»
3.	Dosežen dobiček (+)
izguba (—)
(začasno so poračunane tudi razlike centr. les. sklad Otiški vrh)
4.	Povprečno število zaposlenih
5.	Povprečno izplačani mesečni osebni dohodek na zaposlenega
Vred. podatki v tisočih din, osebni doh. v celih din
TOZD Slov. ! Gradec	TOZD Misl.	TOZD Ravne	TOZD Črna	! TOZD Radlje	j TOZD Drav.	TOZD Gradber	j Turizem	TOZD transpoi : z meh.
7040	6242	4538	8180	13739	3222	5213	788	5732
50	55	43	44	52	46	57	44	46
7100	5893	4789	8092	12524	3570	4798	1128	5234
52	53	45	45	50	51	53	67	42
+ 247 + 509		— 128 + 419 + 1370 -			- 194 + 412 -		- 340	+ 129
72	90	60	157	165	39	50	5	74
2078	2028	2028	2089	1835	2046	1940	2291
Pripombe:	1. TOZD skupnih služb, centr. lesnega skladišča Otoški vrh in počitniški domovi izkazujejo začasno še izgubo v skup-
nem znesku preko 280.000 din.
2. Začasna izguba nekaterih TOZD ne vpliva na zmanjšane izplačane osebne dohodke, ker so razlike krite začasno iz internih rezervnih skladov osebnih dohodkov posamezne TOZD.
Na otvoritvi Tovarne ivernih plošč je govoril tudi predsednik izvršnega sveta SRS Andrej Marinc:	»V izvršnem
svetu smo mnogo bolj veseli odpiranja takih obratov kot pa velikih trgovskih hiš.«
viharnik ■ 3
SEKAČI ZAPOSTAVLJENI
V številki 1 našega glasila v marcu letos je bil vprašalnik, ki naj bi ga izpolnili tisti člani delovne skupnosti, ki menijo, da živijo v slabih stanovanjskih razmerah.
21 delavcev je vprašalnik izpolnilo in ga poslalo stanovanjski komisiji pri delavskem svetu podjetja. Socialni delavec podjetja si je ogledal vse primere delavcev, ki so vprašalnik izpolnili. Menil je, da živijo vsi delavci, ki so vprašalnik izpolnili, resnično v zelo slabih stanovanjskih razmerah.
Struktura po TOZD:
TOZD	Število
gozdarstvo Črna	5
gozdarstvo Ravne	4
gozdarstvo Radlje	3
gozdarstvo Slov. Gradec	1
gozdarstvo Mislinja	7
gradnje in turistična
dejavnost	1
gozdarstvo Dravograd	—
skupne službe	—
Skupaj:	21
Socialno-stanovajnske komisije in delavski sveti pri temeljnih organizacijah združenega dela naj na svojem ob-
Francu Pečniku, magistru gozdarstva za uspešno opravljeni magisterij iskreno čestitajo delavci uprave podjetja.
OBVESTILA izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1400 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Andrej Sertel, dipl. inž. gozd., Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Sumečnik. Tehnični urednik Bruno 2nideršič. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk in klišeji: časopisno podjetje Mariborski tisk, 62000 Maribor, 1912.
Iz tekstne tabele je razvidno, da je največ kritičnih primerov pri temeljni organizaciji združenega dela gozdarstvo v Mislinji, sledita gozdarstvo Črna in Ravne. V primerjavi s Črno je mnogo resnejše vprašanje v Mislinji, kjer je zaposlenih 91 delavcev, in šest kritičnih stanovanjskih primerov predstavlja v strukturi zaposlenih mnogo več kakor v Črni, kjer je zaposlenih 156 delavcev.
Temeljna organizacija združenega dela gozdarstvo Dravograd in skupne službe nimata nobenega kritičnega primera, v kar pa se da dvomiti, ker morda le kakšen bralec ni opazil vprašalnika in ga ni izpolnil. Res pa je, da imajo skupne službe najboljše rešeno stanovanjsko vprašanje. Ali so res skupne službe toliko bolj zaslužne, posebno če jih primerjamo nasproti sekačem, ki v strukturi kritičnih stanovanjskih primerov najbolj izstopajo?
močju skrbno pregledajo ta stanovanjska vprašanja in sami ugotovijo, v kakšnih razmerah ti delavci živijo. Na
Struktura po delovnih	mestih:
Delovno mesto	Število
Sekač	17
Cestar	1
Merilec	2
Miner	1
Skupaj:	21
Iz tabele se da razbrati, da je skupina sekačev pri reševanju stanovanjskih vprašanj zapostavljena. Res je, da je to zelo številna skupina, ki predstavlja okoli V:i našega kolektiva. Po takšnem sklepanju bi morali pri enakem vrednotenju predstavljati tudi okoli */3 kritičnih stanovanjskih vprašanj. V skupini sekačev sta zajeta tudi dva upokojenca, ki pa sta oba šla v pokoj kot sekača in sta oba delala na tem delovnem mestu prek petindvajset let.
osnovi ugotovitve pa se morajo ti kritični primeri vključiti v program stanovanjske izgradnje.
Športne vesti
Plavanje:
Plavanje je bilo maja na Ravnah. Prvič smo tekmovali tako, da smo lahko določili za vsakega posameznika dosežen čas. Organizacija ni bila najboljša, zataknilo se je pri sodnikih. Plavalo je 28 gozdarjev, sodelovala nista GO Dravograd in gradbeni obrat.
Ekipna uvrstitev:
Čas
1.	Uprava	49,7
2.	GO	Črna	54,9
3.	GO	Slov. Gradec	55,0
4.	GO	Mislinja	59,8
5.	GO	Ravne	60,2
6.	GO	Radlje	62,8
7.	strojni obrat	nepopolna
ekipa
Posamezniki:
Čas
1.	Boris Iglar, inž.,
GO Črna	15,8
2.	Karel Hauser, inž.,
GO Slov. Gradec	16,2
3.	—4. Hubert Dolinšek,
inž., uprava	16,4
3.—4. Janez Skrlovnik,
uprava	16,4
5.	Mitja Jandl, inž.,
streojni obrat	16,5
6.	Maks Hedl, GO Radlje 16,8
7.	—8. Lojze Klemenšek,
inž., uprava	16,9
7.—8. Janez Pirnat, inž.,
GO Slov. Gradec	18,0
9. Dani Pisnik, GO Ravne 18,3 10. Milan Čurin, GO Črna 18,8
Streljanje na glinaste golobe:
Na glinaste golobe smo streljali letos v drevesnici na Muti. Najprej so streljali Črnjani in so dosegli le slabih 20 zadetkov, uprava za njimi pa le enega več.
Mislinjčani so začeli izredno dobro, pri polovici streljanja so imeli že 17 zadetkov, potem pa so popustili in na koncu dosegli le 20 zadetkov. Premočno so zmagali Radelj čani, ki v streljanju res nimajo tekmeca, dobro pa se je odrezal tudi strojni obrat z drugim mestom.
Ekipni vrstni red:
Zadetki
1.	GO Radlje	39
2.	strojni obrat	29
3.	uprava	21
4.	GO	Mislinja	20
5.	GO	Črna	20
6.	GO	Slov. Gradec	17
7.	GO	Ravne	17
8.	GO	Dravograd	13
Skupni vrstni red:
Točk
1.	GO Črna	77
2.	Uprava	76
3.	GO	Mislinja	75
4.	GO	Radlje	57
5.	GO	Ravne	54
6.	strojni obrat	50
7.	gradbeni obrat	35
8.	GO	Slov. Gradec	31
9.	GO	Dravograd	29
Na skupnem prehodnem pokalu je GO črna zapisan trikrat, uprava pa enkrat. Črnjani bodo prejeli pokal v trajno last, prihodnjo sezono bomo morali tekmovanje v novem podjetju na novo organizirati.
Ludvik Kotnik, inž.
POJASNILO
V skladu z ustavnimi dopolnili smo tudi pri nas organizirali temeljne organizacije združenega dela, ki so bile bralcem že predstavljene v skupni številki »Viharnik — obzornik«, ki je izšla v mesecu juliju 1973. Zaradi boljšega razumevanja še dodatno pojasnjujemo, da v bodoče ne bomo več uporabljali izrazov gozdarski obrat, gradbeni obrat, strojni obrat, uprava podjetja itd., ampak, bomo dosledno uporabljali izraz: temeljna organizacija združenega dela, ki jo bomo zaradi enostavnosti pisali skrajšano TOZD. Imamo šest TOZD gozdarstva: Črna, Mislinja, Slovenj Gradec, Ravne, Radlje in Dravograd, TOZD gradnje in turistična dejavnost in TOZD skupne službe.
Bralce prosimo za razumevanje.
Uredniški odbor
Spisek delavcev, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah:
Ime in priimek	TOZD	delovno mesto
Edi Kopmajer	gozdarstvo Ravne	merilec lesa
Slavko Skarlovnik	gozdarstvo Ravne	sekač
Mirko Kanovnik	gozdarstvo Ravne	sekač
Matevž Golob	gozdarstvo Ravne	sekač
Maks Ravnjak	gozdarstvo Radlje	sekač
Jože Prapretnik	gozdarstvo Mslinja	sekač
Filip Rupreht	gradnje in turistična	
	dejavnost	miner
Ivan Virtič	gozdarstvo Črna	sekač
Jakob Kos	gozdarstvo Črna	sekač (upokojen)
Karel Rošer	gozdarstvo Mislinja	sekač
Ivan Potočnik	gozdarstvo Črna	sekač
Milan Pudgar	gozdarstvo Črna	merilec lesa
Vlado Berložnik	gozdarstvo Slov. Gradec	sekač
Matevž Oder	gozdarstvo Mislinja	sekač
Jože Jeromel	gozdarstvo Mislinja	sekač
Franc Skrlovnik	gozdarstvo Mislinja	sekač
Jože Seitl	gozdarstvo Mislinja	sekač (upokojen)
Ivan Klemenc	gozdarstvo Radlje	sekač
Rudolf Seitl	gozdarstvo Mislinja	cestar
Silvester Fajmut	gozdarstvo Črna	sekač (upokojen)
Jože Karlatec	gozdarstvo Radlje	sekač