Leto TIH._T Celjn, dne 29. maja 1913._St. 22.
NARODNI LIST
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. V se pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. Reklamacije bo poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta Štev. 3.
Ruvanje nemškega „volksrata" na južni železnici ter njegovih zvestih služabnikov — nemških uradnikov.
»Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov" priobčuje v zadnjih par številkah zanimive podatke, kako se z vsemi mogočimi hudobnimi sredstvi poskuša izriniti slovenske uradnike iz Sp. Štajerske. V št. 9. z dne 1. maja opisuje nemško ruvanje proti g. Papstu, bivšemu žel. uradniku v Celjn. Čujmo:
„Da se tov. Papsta, do katerega so se zaupno obračali v vsaki zadevi slovenski uslužbenci, uspešno denuncira pri ravnateljstvu in se ga spravi iz Celja, so se zbrali nemški uradniki na posvetovanje ter sklenili, v kratkem dopisu sporočiti prometnemu ravnateljstvu, da s tov. Papstom „we-gen seiner uational-politischen Bestrebungen" ne opravljajo več službe. To par vrst obsegajočo izjavo so podpisali vsi nemški tovariši, med njimi tudi brat nam že znanega velerenegata Načeta Preloga, postajenačelnika v Ribnici-Breznem, g. Vladimir Prelog, drugi nehvaležni in izgubljeni sin velikega slovenskega prvoboritelja, dr. Preloga. Tukaj bo na mestu, da se pri podpisih pomudimo še nekaj časa. Med nemškimi zarotniki proti tov. Papstu najdemo tudi človeka, katerega njegova domovina, sosedna Kranjska, ne bo preveč vesela, če ji povemo, da je postal njen sin pristen renegat. Neznačajno, g. Ev gen Pour! Ali se ti ni tresla roka, ko si kot izdajica svojega najdražjega zaklada, materinega jezika, podpisal satansko zlobno nakano proti svojemu dobremu prijatelju Papstu. samo da ustrežeš svojim nemškim tovarišem ter se pokažeš »hrabrega" janičarja, pa naj si bo to tudi v boju proti nedolžnemu slovenskemu prijatelju in tovarišu?? Podlo in neznačajno je tako izdajstvo nad tvojim dolgoletnim slovenskim prijateljem, tako podlo, da te — zapomni si dobro!
—	zavoljo tega izdajstva sovraži iz dna duše sleherni slovenski železničar. Naše društvo bo skrbelo za to, da ti madež ostane do smrti neiz-brisljiv med slovenskimi železničarji. Svoje oči obračaj za bodočnost proti severu, naj te sprejmejo v svoje okrilje tvoji nemški zavezniki! Sramežljivo
—	če še imaš kaj značaja! — povešaj oči pred svojo slovensko domovino, na kateri za svoje izdajstvo enega najboljših njenih sinov pač ne zaslužiš boljšega mesta. Da mogoče sam zasedeš Papstovo službeno mesto v Celju, si s samozavestnim ponosom stopil v vrsto renegatskih zarotnikov in služabnikov »Volksrata", ter nisi pomislil, da si si s tem nakopal prokletstvo vseh slovenskih tovarišev in celokupnega slovenskega naroda, kateri te ne smatra in te ne bo smatral več vrednega, da službuješ na njegovi zemlji. Vedi, da je Judež Iškarijot, Efijalt in pa Evgen Pour v bistvu isto, in s to zavestjo se sramuj ! Ko bi te v tej družbi videla tvoja dobra slovenska mamica, bi ji od žalosti in tugre izkrvavelo srce. Vedi, da te kot člana tega »terceta" poznajo vsi tvoji slovenski tovariši, s katerimi boš v življenju morda še večkrat križal pota in kateri bodo slovenski naraščaj vedno svarili pred teboj, pred Efijaltom, izdajico svojega tovariša, pred Evgenom Pourom!
Omenjeno izjavo proti tov. Papstu so služabniki »Volksrata" poslali. službenim potom na
»Narodni List" stane za oelo leto 4 E, za pol leta 3 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
prometno iavnateljstvo južne železnice. Sledila je dolga disciplinarna preiskava, kjer so zarotniki enoglasno izpovedali, kako nevaren je postal tov. Papst za Celje, češ da s slovenskimi strankami govori v skladišču slovenski, da si celo uslužbenci upajo v Celju govoriti v slovenskem jeziku, ki ga oni ne razumejo i. t. d. Izpovedali so, da se je tov. Papst spuščal v šaljivem — a ne žaljivem — smislu večkrat v pogovor o političnih dogodkih, da pa ni hotel darovati za »Siidmarko" in »Schulverein". Izdali so gorostasno »hudodelstvo", da je tov. Papst nekoč žvižgal in pel sam pri sebi nevarno himno »Lepa naša domovina", kar bi labko postalo usodepolno za »nemško Celje".
Taka in slična »hudodelstva", na katere tov. Papst pri preiskavi ni hotel dati nobenega odgovora, se vendar morajo kaznovati s premestitvijo, čeravno je tovariš Papst drugače izborno kvalificiran.
• Prometni kontrojor iz Gradca je obtožbe nemških uradnikov imenoval »klobasarije", ki nimajo nobenega jedra in nobene glave. A drugače je mislil njegov šef, g. prom. referent Zatloukal, ki se je za Papstovo premestitev že bil zavezal celjskim »Volksratovcem". Priporočil je preiskovalni rezultat ravnateljstvu že v takih barvah, da je morala slediti premestitev tov. Papsta.
Toliko »Časopis". Nadaljna zgodovina Papst-ove premestitve, ki je potem vsled odločnega posredovanja »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" bil premeščen v Gorico in ne v Gradec, je znana. O tem še poroča »Časopis" :
„Da natanko poučita g. prometnega ravnatelja Nesslerja o celjskih in sploh spodnještajerskih razmerah pri Južni železnici, sta se podala na Dunaj predsednik zidanmoške podružnice tovariš Vargazon in tov. Papst sam. Ta dva društvena zastopnika sta gosp. ravnatelju v skoraj enourni avdijenci natanko razložila stremljenja in »delo" naših narodnih nasprotnikov, oziroma »Volksrata" in njegovih služabnikov, nemških uradnikov. Gosp. prom. ravnatelj je uvidel krivico, ki se je zgodila tov. Papstu in se je zgražal nad nekolegl-jalnim postopanjem njegovih ožjih tovarišev. G. ravnatelj je po podpisih smatral Vladimira Preloga, Sobotko, Kučero, 1.1, d. za Slovence, dočim ko je o tov. Papstu mislil, da je nemški nacijonalec. Previdno so se namreč nemški de-nuncijati ogibali izraza »slovenische" ter pisali povsod le »national-politische Bestrebungen". G. ravnatelja, ki aktov sam seveda ni proučil, pa so gg. referenti tako slabo informirali, da je nazadnje imel tov. Papsta za Nemca, njegove preganjalce pa za Slovence. Zato je najbrž ukazal premestitev tov. Papsta v Gradec. Šele ko sta g. ravnatelja poučila o narodnem razmerju naša društvena zastopnika, je uvidel podlost cele afere, ter je dal tov. Papstu takoj na razpolago, izbrati si drugo postajo, če bi ne hotel iti v Gradec. »Med takimi tovariši", je rekel g. ravnatelj Nessler, »bi tudi jaz na vašem mestu ne hotel dalje služiti v Celju!" (»Slišite, g. Pour?")
Ali naj mi k temu še kaj pripomnimo? Ne, ker smo prepričani, da že doslej povedano dovoljno označuje vso brezmejno podlost narodnih izdajic, ki se pišejo za Preloee, Sobotke, Poure, Kučere i. t. d. ter njihovih zaveznikov nemških uradnikov in nemškega Volksrata. Sramotni pečat ovaduštva se jim sveti raz čela. Fej!
Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: Mllarodnl List" v Celju.
Iz političnega sVeta.
Kaj Je na Balkanu?
Mirovna pogajanja
se zavlačujejo, ker Grki ne priznavajo nekaterih pogojev. Bolgari bi pa radi čim prej sklenili mir in pravijo, da ga bodo sklenili za sebe brez ozira na zaveznike, ako ne pride kmalu do sporazuma. Bolgari morajo namreč, dokler mir s Tnrčijo ni sklenjen, držati velik dGl svojih čet pred Čataldžo. Med tem pa raste spor med Bolgari in Grki ter Bolgari in Srbi zaradi bodočih mej. Med bolgarskimi in grškimi četami v bližini Soluna je že ponovno prišlo do spopadov, celo do pravih bitk, v katerih so bili Grki tepeni. Oboji bi iadi imeli Solun. Srbija pa tudi noče Bolgarom odstopiti ozemlja, ki ga je ona osvojila, a bi po prvotni pogodbi moralo pripasti Bolgarski, ter zahteva revizijo dotične pogodbe. Razmere so danes take, da lahko vsak čas izbruhne vojska med zavezniki samimi. Srbi in Bolgari dan za dnem pošiljajo svoje čete ob meje. Vendar se izreka tudi nada, da se bode spor rešil mirnim potom, posebno ker se za tako rešitev zavzema Rusija, Anglija in Francoska. Francoski minister zunanjih zadev je v francoski poslanski zbornici izjavil, da do nove vojske na Balkanu ne sme priti in da bo trojni sporazum posredoval med zavezniki.
Med Italijo in Grško
je zaradi južne albanske meje tudi prišlo do sporazuma. Grška meja bo segala do Ptelije; Grška se zaveže, da ne bo kanala med otokom Krfom in Epirom utrdila, odškodnino za to dobi v Epiru in na Egejskih otokih.
Vprašanje vojne odškodnine,
ki bi jo naj Turčija plačala zaveznikom, se zanje tudi povoljno razvija, ker so velesile pripravljene, primerno odškodnino dovoliti. Kako visoka bo in v kaki obliki, se še ne ve.
V državnem zboru se vrši te dni obširna debata o avstrijski zunanji politiki. Govorili so najodličnejši govorniki parlamenta, med njimi Čeh dr. KramaF, Hrvat dr. Čingrija, Poljaka Da-šinski in Kolišer, Čeh dr. Masaryk itd. Vsi so obsojali postopanje naše vlade napram zadnjim zgodovinskim dogodkom na Balkanu. V seji dne 27. t. m. je skrajno ostro govoril proti avstrijski zunanji politiki socijalni demokrat Leuthner, ki je hudo obsodil vojaško upravo, posebno pa tako-zvani »literarni" urad v zunanjem ministerstvu, ki je spravljal v svet in varal javnost s strašnimi izmišljotinami, kakor so bile afere Prohaska, Skodra, Palič, črnogorska in srbska grozodejstva itd. Najzanimivejši za nas Jugoslovane, je brez dvoma govor hrvaškega poslanca dr. Čingrija, ki je povdarjal, da je bilanca avstrijske zunanje politike v zadnjih mescih skrajno obupna; pridobili nismo nič, izgubili prijateljstvo Balkancev, potrošili skoro miljardo. Za Skader smo žrtvovali stomiljone, za jugoslovanske svoje dežele pa nima država niti tisočakov, za nje ima samo obsedno in izjemno stanje.
Haj bo s štajerskim deželnim zborom! Zastopnikom nemško - avstrijskih deželnih učiteljskih društev, ki so bili te dni pri ministerskem predsedniku grofu Srurghku in so med drugim izrekli željo, naj bi vlada dosegla sporazum med
Podružnica LJUBLJANSKE
KREDITNE BANKE, ceue |/||||lt! šsi—
Graška cesta (v hiši g. Kolenca) f IVJJV Od dim VlOge dO dMIt dviga.
obrestuje na hranilne knijžice P°	0
na tekoči račun brez	piefih
odpovedi po	|0 WDUll
II 01 2 O
66 61-20
••••••^
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek plačuje sama.
5°l
Nemci in Slovenci v štajerskem deželnem zboru, je Sturgkh dejal, da se bo vlada potrudila, doseči delazmožnost dež. zbora vsaj na jesen; če pa se to ne posreči, bo razpuščen. — No, take obljube smo že tolikokrat čuli, da nanje nič več ne damo.
Razmere na Hrvaškem se bodo menda vendarle v doglednem času spremenile. Čuvaj je odstopil, oziroma naznanil svoj odstop; čuje se, da bode zopet imenovan ban in resno se govori, da postane ban znani baron Ranch.
V francoski armadi se na vseh koncih in krajih pojavljajo punti zoper triletno vojaško službo.
Bti<2k<.
Vsesokolskl zlet prepovedan. Ministerstvo je odbilo ugovor slovenske sokolske zveze zoper ukrep kranjske deželne vlade v Ljubljani, ki je prepovedala nameravani letošnji vsesokolski izlet v Ljubljani.
Protialkoholno gibanje. Odbor protialko-holnega društva „Sv. vojska" v Mariboru objavlja sledeče: 1. Z ozirom na to, da se po Spodnjem Štajerskem v groznem obsegu širi pijančevanje, zlasti žganjepitje, prosi odbor vse, katerim je sploh mar blaginja in obstoj našega naroda, naj začnejo snovati krajevna protialkoholna društva. Pravila se dobe pri osrednjem društvu „Sveta vojska" v Mariboru. Kjer ne kaže ustanoviti društva, naj se vsaj v že obstoječih društvih osnuje odsek za treznostno gibanje in nabirajo udje za osrednje društvo. Prirejajo naj se večkrat predavanja, da se ljudstvo pouči o škodljivosti alkoholnih pijač. Boj se naj osredotoči zlasti proti žganju. 2. Razširjajo naj se protialkoholni spisi, ker še naše štajersko društvo nima svojih brošuric, priporočamo one, ki jih je izdalo ljubljansko protialkoholno društvo. 3. Da se mladina odvrne od pogubonosnega pitja, naj se skuša pritegniti v poštena društva, goji naj se petje, telovadba, domače ljudske igre, predstave. Iz ljudskega odra pa se naj enkrat za vselej izključijo igre, v katerih se pijančevanje predstavlja kot nedolžna stvar ali celo poveličuje. 4. Opuščajo naj se grde pivske razvade ; pri obiskah se naj mesto alkohola ponudi po ruskem običaju rajši čaj, seveda brez žganja ali ruma. 5. Da se čim očitneje pokaže pogubni vpliv alkoholizma — tudi nasproti oblastim bo društvo zbiralo statistične podatke: a) število krčem in trgovin z alkoholnimi pijačami v primeri s številom prebivalstva posameznih občin ; b) v kolikem številu že šolski otroci zavživajo alkohol in kakšni so nasledki; c) umrljivost v onih krajih, kjer je razširjeno žganjepitje; č) kronika alkoholnih žrtev. Časnikom se naj natančno poročajo nesreče vsled alkohola, ta poročila bo društvo zbiralo in izdalo črno knjigo alkoholizma.
„Sudslavische Rundschau", Pod tem naslovom je začel dunajski urednik „Slov. Naroda", g. dr. Albert Kramer, izdajati korespondenco, ki ima namen, informirati politične in vladne kroge ter širšo javnost o najnovejših dogodkih na slovanskem jugu in o južnoslovanskih razmerah sploh. Tako podjetje je z ozirom na skrajno pristransko pisavo nemških listov bilo nujno potrebno.
»Dejanja govori!" Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki slika položaj kranjskega učitelj-stva. Ta knjižica je silna obtožba klerikalne strahovlade na Kranjskem.
Sedemdesetletnico rojstva je obhajal g. dr. Karol Chodounsk^, c. kr. redni profesor n« medicinski fakulteti češkega vseučilišča v Pragi, znani prijatelj Slovencev, osobito slovenskega dijaštva.
Slovensko vseučilišče — v Sarajevu! To
je najnovejša modrost, ki so jo skuhali v proračunskem odseku državnega zbora. Ne vemo, ali je že čas kislih kumare ali ne, dejstvo pa je, da je proračunski odsek izdelal neko poročilo, v katerem pravi, na] se italjansko vseučilišče ustanovi v Trstu, slovensko vseučiliško vprašanje pa se naj reši na ta način, da se ustanovi v Sarajevu slovensko-hrvaška pravna fakulteta. Je res že smešno, do kakih neumnih sklepov se včasi povzpnejo razne politične šalobarde!
Podpornemu društvu za slov. visokošolee na Dunaju so v času od 1. aprila do 16. maja 1913 darovali: 150 K: Kmetska posojilnica ljublj. okolica v Ljubljani; 113 K 84 vin.; Slov. telovadni oddelek na dun. univ. kot čisti dobiček prireditve od 6. marca 1913; 100 K: Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 K: Edmund Kavčič, veletržec v Ljubljani (od dijaških užigalic) in Trgovsta-obrtna zadruga v Trstu; 40 K: Posojilnica v Logatcu; po 20 K: Jadranska banka v Trstu, Okrajni zastop Ormož, Josip Dobida c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki in dr. Jakob Pirnat v Št. Ilju pri Vel.; po 10 K; dr. Jak. Žmavc, c. kr. gim. prof. v Ljubljani, Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, pok. Bož. Štiftar, prof. v Ka-lugi na Ruskem, dr. Gregorij Pečjak, gimn. ka-tehet v Ljubljani in dr. Miroslav Ploj, senatni predsednik na Dunaju; po 5 K: inž. Ignac Šega v Ljubljani in dr. Alojzij Kraigher, zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. gor.; 4 K: Alojzij Paulin, živ. zdravn. nadzornik v Ljubljani; po 2 K: dr. Štefan Kraut, sodn. svetnik v Novemmestu in dr. Matko Heric, suplent v Št. Pavlu na Kor. — Vsega 671 K 84 vin. Društveni odbor potrjuje z iskreno zahvalo prejem tega zneska in ponavlja svojo prošnjo, naj zlasti denarni zavodi in javni zastopi ob sklepu računov ne pozabijo dunajskih visoko-šolcev. Darovi naj se pošiljajo na naslov prvega blagajnika dr. Stanko Lapajne, sodni odvetnik, Dunaj, I., Braunerstr. 10.
(«lj;Ki oKraj.
Dr. Anton Sehwabov večer priredi Celjsko pevsko društvo dne 8. junija ob 8. uri zvečer' v veliki dvorani ..Narodnega doma" V Celju z mnogovrstnim sporedom dr. Schwabovih skladb. Sodeluje „Celjska narodna godba". Večer obeta biti jako lep. G. skladatelj sam osebno vodi pevske točke. Pričakovati je obilne udeležbe, posebno ker se vrši istega dne občni zbor „Zveze narodnih društev".
Na naslov ravnateljstva južne železniee.
Pri zadnjem vlomu na celjskem kolodvoru se je pripetil zopet čuden slučaj, ki odkriva krivično postopanje postajenačelnika na celjskem kolodvoru Kiigler-ja, nasproti nižjim železniškim delavcem. Kakor lansko leto, tako se je tudi letos izrazil, da so bili pri vlomu udeleženi železniški delavci. Seveda se je policija vsedla na te njegove besede in takoj preiskala nekoliko stanovanj nekaterih uslužbencev, pri katerih razumljivo nič našla ni. Ko se je izkazalo, kdo da je vlomilec, postaje-načelnik ni dal uslužbencem ni kakšnega zadoščenja. Poživljamo ravnateljstvo južne železnice, da tega privandranega Nemca pravilno pouči, kako ima postopati z nižjimi svojimi uslužbenci. Tega si pa vendar ne bomo pustili dopasti, da bi on svoje delavce takih dejanj sumničil, to pa za to, ker so ti Slovenci! Delavci pa tudi niso krivi, če postajenačelnik ne postavi na tisto mesto nobenega čuvaja!
V Celju so zaprli delavca Bonaja, ki je iz železniškega voza ukradel kolo in ga spravil v svoje stanovanje na Starem gradu pri kočarici Regula.
Podružnica ..Glasbene Matice" priredi v nedeljo, dne 1. junija t. 1. velik koncert svetovnih skladateljev. Zastopani so: Dvofak, Wagner, We-ber, Chopin in Liszt. Lisztova II. ogrska rapsodija se proizvaja s štirimi glasovirji. Za tujce, ki nimajo po koncertu direktne zveze, bo v mali dvorani improviziran ples in prosta zabava. Igra celjska narodna godba.
Iz Celja. Iz krogov slovenskih obrtnikov se nam piše: Ne le da nas splošna kriza tišči k tlom, tudi naša lastna nezavednost nas je začela zopet huje tepsti. Slovenska čevljarska obrt v Celju vidoma nazaduje. Vse nosi tovarniške izdelke, ali pa kupujejo naši ljudje tudi prav radi pri nem-škutarskih obrtnikih. Nemški obrtniki imajo za-slombo v magistratu, mi je nimamo, in če nas pozabijo še Slovenci, ki se sicer radi trkajo na svoja „narodna prsa", potem bo pač najbolje, da se slovenski obrtniki drug za drugim izselimo.
Oproščena detomorilka 21-letna posestniška hči Ana Skornik iz Dobrine je 24. marca
t. 1. porodila nezakonsko dete. Ker je nosečnost staršem zatajila in se je bala, da bi otrok z vpitjem starše, ki so spali v isti sobi, zbudil, je zanesla otroka, zavitega v rjuhe, v hlev, mu zamašila usta z listjem, nato pa se vrnila v posteljo. Dne 27. marca ga je nedaleč od hiše pokopala. Dne 26. maja je stala zaradi detomora pred poroto v Celju. Porotniki so zanikali vprašanje zar radi detomora, nakar je bila Skornik oproščena.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celjn naznanja, da si je nabavilo lastni pisalni stroj in uvelo stalne tečaje za pouk v strojepisju. Prijave sprejema predsednik društva g. Iernac Založnik, solicitator v Celju, ki daje tudi natančnejša pojasnila glede pogojev. — Išče se stenograf-strojepisec, Ki bi mogel službo nastopiti takoj, dalje odvetniški solicitator z nastopom 1. avg.
Izlet „Slov. del. podp. društva v Celju" se vrši dne 1. junija t. 1. na Lavo h Krušiču. Sodeluje pevski in tamburaški zbor. Na Lavi zabava na prostem.
Požarna bramba v Gotovljah praznuje v nedeljo, dne 20. julija t. 1. svojo desetletnico. Pri tej priliki se bo tudi blagoslovilo novo skladišče in se bo vršila velika ljudska veselica sredi vasi pod lipami. Bratska in druga društva ter vse cenjene Savinjčane vljudno prosimo že danes, da bi našo slavnost apoštevali.
Aristokratska noblesa. Pripoveduje se nam sledeča šegava zgodbica: Nedavno temu so zborovali razni gospodje aristokrati iz celjskega okraja kot člani Rdečega križa v gostilni nekega 3avin]skega trga. Gostilničar si je najel nalašč posebej natakarico in ji moral seveda plačati, dal je posebno sobo lepo poribati in sploh si napravil precej stroškov. In kaj mislite, koliko so mu dali gospodje aristokratje (tudi par dam je bilo zraven) zaslužiti? 58 vinarjev — bruto! Če pa se pride v Gradec ali na Dunaj, pa teče šampanjec po mizah. Samo naši domači gostilničarji so dobri za izrabljanje.
Iz Savinjske doline se nam piše: V novejšem času najdeš na državni cesti od Celja po Savinjski dolini zopet skoro na vsak korak eno izmed tistih slavnih „koz" ali „kobiI", kakor se že te silno prikupljive priprave imenujejo. Zdi se skoro, da se dela to nalašč, da se ja tem bolj ovira promet. Posebno opazimo te naprave v zadnjem času v večji množini, odkar vozi avto-mobilna zveza v Ljubljano. Ali se gospodu glavarju ne zdi, da je to naravnost vnebovpijoče oviranje voznega prometa?! Saj je videl stvar na lastne oči in enkrat že resno z glavo kimal ob pogledu na te pocestne okraske. Voznik.
Med Celjem in Dobrno vozi od 25. maja naprej vsak dan zopet avto - omnibus. Vozi vsak dan dvakrat, dopoldne ob V2H- uri. popoldne ob V45. uri iz Celja.
Iz Žalca. (N emška politika na naši pošti.) G. S. je poslal nujno brzojavko sorodnikom v Konjice. A dobil je na nemalo svoje zvoje začudenje od žalskega poštnega urada obvestilo v nemškem jeziku, da adresat v Konjicah na Moravskem ni znan! Ker si ne moremo misliti, da bi ne vedeli na žalski pošti za Konjice na Štajerskem, ki so Žalcu skoro pred nosom, moramo smatrati tako postopanje za nagajivost napram občinstvu in graje ter kazni vredno predrznost nemškonacijonalnega uradnika ali uradnice, ki hoče s tem doseči, da imenujmo Slovenci brzojavne postaje na Slovenskem le v nemškem jeziku! Kaj pa poreče graško poštno in brzojavno ravnateljstvo k takemu postopanju poštnega urada v Žalcu. — Podobnih zgodbic imamo še več v zalogi in bomo začeli nemškim petelinčkom pri žalski pošti pošteno biti na prste.
Iz Št. Jurja ob juž. žel. se nam piše: Tu skozi je nedavno šel 2. domobranski bataljon na strelne vaje. Ko se ustavi v neki vasi k od počitku, so hoteli fantje piti pivo. A ..gospodje predpostavljeni" so vprašali gostilničarja, kako pivo ima. Na odgovor, da delniško, je stotnik Stampfl prepovedal pivo piti, pač pa se je dovolilo fantom piti jabolčnik. Fantje — sami Slovenci! — se temn izbruhu sovraštva avstrijskega častnika zoper slovensko podjetje niso samo ču-
s/ ba y 2806, 1:111&
Tovarniška -znamka*
dili, ampak so temu začudenju dali tudi v primernih besedah duška. Je res škandal tako početje! Zakaj pa vraga mi Slovčnci plačujemo davek, če piejo čelo vojaški „dostojanstveniki" kazati in dali čutiti svoje sovraštvo proti nam?!
Povozil je minoli teden savinjski vlak pri prehodu ceste Dolgopolje v Celju neko 60-letno gluho Terezijo Velenšek, ki je drugi dan vsled zadobljenih poškodb v bolnišnici umrla. Prava krivda leži pri upravi državnih železnic, ki iz same malomarnosti ali pa koristim prebivalstva škodljive štedljivosti niti na tem mestu niti na dragih istotako nevarnih krajih (n. pr. v Žalcu pri prehodu ceste v Griže!!) ne pusti napraviti zatvornic. Ali bo trebalo gospode pošteno za ušesa prijeti, predno se bodo svoje dolžnosti spomnili?!
Iz Št. Pavla pri Preboldu. V nedeljo, dne 25. t. m. ob treh popoldne se je vršil v šoli v Št Pavlu prav dobro obiskan podučen shod »Spod-nještajerskega hmeljarskega društva v Žalcu". Potovalni učitelj g. Petriček je v prav poljudnem in zelo zanimivem skoraj dve uri trajajočem govoru pojasnjeval pomen letošnjega štetja hmelj-skih rastlin, ki nima z morebitnimi davki ničesar opraviti — ter o raznih škodljivcih hmelja in kako taiste zatirati. Poslušalci — sami hmeljarji — so z vidnim zanimanjem sledili njegovemu govoru ter tudi pridno posegali s svojimi izkušnjami in raznimi vprašanji vmes. Na koncu govora je žel g. podavatelj splošno zahvalo in priznanje; — saj gosp. Petriček je pa tudi mož, — vreden vsega zaupanja. Bodi mu izrečena tudi tem potom še enkrat srčna hvala.
T nedeljo, dne 1. junija se vrši v gostilni Krušič na Ljubljanski cesti velika vrtna kolesarska veselica združena s polževo dirko. Ker bo pri popoldanski veselici sodeloval tamburaški in pevski zbor „Slov. del. podp. društva" in ker bo polževa dirka vsekakor zanimiva, pričakujemo v obilnem številu ne le samo kolesarje, ampak tudi drugo občinstvo. Začetek ob 3. uri popoldne.
Požarna bramba v Gaberjlh pri Celju priredi dne 6. julija o priliki blagoslovljenja svoje brizgalne veliko ljudsko slavnost s tombolo v „Sokolskem domu".
Občni zbor društva »Knjižnica Št. Juri ob juž. žel." se vrši v soboto 7. junija t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih g. Al. Nendla. Na dnevnem redu je čitanje zapisnika, poročilo predsednika, knjižničarja in blagajnika, volitev odbora ter predlogi in nasveti. Naj se vsi člani točno in sigurno udeleže.
Prostovoljuo gasilno društvo v Trbovljah priredi svojo slavnost dne 15. junija ob 3. uri popoldne pri Špancu. Podrobnosti na vabilih.
Celje. Stavbeni mojster V. Lindauer je bil dne 27. t. m. zaradi kride obsojen na 48 ur hišnega zapora. Pasiv je bilo 680.000 K. Sodba vzbuja splošno začudenje, ker razni mali trgovci, če pridejo v nesrečo, dobijo kar po par tednov zapora. — Celjska okrajna sodnija se je začela rušiti. Celo poslopje je v takem stanjn, da se je bati, da se kmalu vse zruši. Prijetno razmerje!
Šmlhel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 1. junija po rani sv. maši v mozirski šoli kmetijsko poučno zborovanje. Predaval bode strokovni, učitelj g. J. Zidanšek. Obenem se opozarjajo udje, ki še niso plačali udnine za 1. 1912 in 1913, naj to kmalu store. K obilni udeležbi vabi odbor.
Y	Lembergn je za minulo nedeljo sklicalo »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj" shod; vsled nesporazum-ljenja glede ure je trpela udeležba. Navzoči so z zanimanjem poslušali izvajanja govornika Vek. Spindlerja iz Celja o zgodovini balkanske vojske, o krivicah, ki se nam Slovencem gode, o državnem zboru in novih davkih ter o naših domačih političnih razmerah. G. nadučitelj Zidar je navzoče v lepih besedah navduševal k narodni samozavesti ter k čitanju narodnega časopisja, posebej »Narodnega Lista". Izrekla se je želja, da bi se taki shodi večkrat vršili.
Jtiariborstf oKraj.
Iz Maribora. Naš glavar Weiss-paša je zopet z večjo vnemo začel pospeševati nemško propagando potom svojih uradov. V Št. Lenart v Slov. Gor. pošilja na uradne dneve nekega komisarja, ki strašno slovenščino lomi in se mora posluževati tolmača, Tudi k letošnjim naborom v Št. Lenartu je poslal komisarja, ki ni znal županom ne ene slovenske besede povedati. Občinam se je zadnji čas zopet v večji meri začelo vsiljevati nemške dopise, da komaj »folgajo" jih nazaj pošiljati (seveda, katere so zavedne). Kaj pa naš poslanec Roškar, ali ne bo kmalu zaropotal proti početju tega drznega ponemčevalca?!
Na gimnaziji v Mariboru se prične pismena matura dne 9. junija. Udeleži se je 63 kandidatov. Ustmena matura se prične 7. julija.
V	Studencih pri Mariboru se vrše zopet občinske volitve, ker so zadnje razveljavljene.
Iz Slov. Bistrice. Vlada je razpustila naš okrajni zastop. Za komisarja je imenovan namest-niški tajnik g. dr. baron Nengebauer iz Maribora. Bil je skrajni čas, da se v tem zastopu napravi red in se izvedejo poštene nove volitve.
Promocija. Za doktorja prava bo promoviran jutri 30. t. m. v Gradcu g. Alojz Lešnik, c. kr. avsknltant v Mariboru.
Dramatično društvo v Maribora priredi v soboto 31. maja ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma" zabavni večer (pri pogrnjenih mizah) s komičnimi nastopi, kupleti itd. Sodeluje orkester »Glasbenega društva".
Podravska podružnica Slov. plan. društva v Rušah priredi v nedeljo 8. junija 1913 ob 7. uri zvečer v gostilni Novak v Rušah gledališki večer s šaljivimi nastopi in knpleti.
imv OKraj.
Iz Kozjega se nam poroča, da je tamošnja sodnija začela v zadnjem času zopet v preobilni meri dopisovati v nemščini. Če ne bo drugače in to kmalu, bo treba napeti druge strune.
IzRajhenbnrga. (Župnik Cerjakvboju proti Sokolom.) Naš župnik Cerjak je znan kot bojevit politični petelin. Zadnji čas se je z vnemo /rgel v boj proti sokolstvu, in večkrat nahruli kakega kmeta, zakaj pusti svojega sina pristopiti k Sokolom. Te dni je povabil celo enega k sebi in zahteval od njega, da mora svojim sinovom prepovedati, biti pri Sokolih. Kaj pa so mu storili Sokoli? V miru naj nas pusti, drugače bomo zopet začeli drugo pesem peti. Ali pa morda že misli na razne občinske volitve v naših občinah ? Ponekod si bodo klerikalci svoje sicer silno trde glave pošteno razbili. Tudi hujskanje proti Sokolu jim ne bo nič hasnilo.
Iz Lastniča. Jurčanov hlapec, ki je bil božjasten, je gnal nedavno zjutraj živino napajat. Med potom ga je menda prijela bolezen in padel je tako nesrečno na obraz, da se je zadušil.
Zakonske prijetnosti. Franc Uršič iz Trebč (Št. Peter pod S. Gor.) je svojo ženo, ki mu je rodila že 14 otrok, te dni pretepal in sunil s tako silo v trebuh, da jo je težko poškodoval.
Iz Sevnlee. Planinska graščina, čije lastniki so sedaj Italijani, ima v Šmarju pri Sevnici velike žage in zalogo lesa ter je tam zaposlenih mnogo slovenskih delavcev. Od teh pa slišimo vedno pogosteje pritožbe proti ravnatelju Zanuttiju in delovodji Zanarru. Delavci pravijo, da se jim zaslužek neredno izplačuje, da se jih sili čez uro zastonj delati, da se jih za vsako malenkost kaznuje z denarno globo, in sploh da ravnata oba polentarja, ki imata pri žagi veliko besedo, grdo z našimi domačimi ljudmi. Lastniki podjetja naj te razmere odpravijo, drugače jih lahko zadenejo kake neljube posledice. Je sploh škandal, da se dovoljuje dobičkaželjnim polentarjem iz kraljevine Italije uničevati naše gozde in spravljati naše narodno premoženje v inozemstvo.
Iz Brežie. Hlapčevska kri se še pretaka po naših žilah, čemur se ne more človek dovolj na-čnditi. Nemci so se vrgli z vso silo na Spodnje Štajersko in stavijo ponemčevalnice, da se zakopljejo v naših tleh. Ves njih trud pa ne bi imel nikakega uspeha, če bi podpirali narodne trgovine. Naša okoliška županstva še vedno nimajo toliko korajže, da bi malo odločneje nastopila proti teptalcem njihovih pravic. Župan ponižno sprejme od politične ali druge oblasti samonemške dopise in jih potem nosi drugim, da mu jih razjasnijo. Zakaj ne zahtevate razumljivega dopisa? Župan je vendar prva oseba v občini, zato pa naj odločno zahteva slovenskih dopisov, da mu ne bo treba vpeljavati drugih oseb v uradno tajnost. Saj je dolžnost uradnikov, da dopisujejo županstvom v slovenskem jeziku. Zganimo in osvobodimo se! »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti", pravi pesnik Koseski.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevnlški okraj ima dne 8. junija v Sevnici svoje redno zborovanje.
Ptujski oKraj.
Škrlatiea razsaja v nekaterih občinah ptnj-skega okraja. Mnogokrat nastopa v zvezi ž njo davica. Prebivalstvo naj iz ozira na svojo korist vsak slučaj javi oblasti ali bližnjemu zdravniku.
Iz rogaškega okraja. (Opustitev nasi-pavanja cest.) Rogaški okrajni zastop je sklenil, da ne bo več cest dal nasipati, ker ne dobi v te namene od deželnega odbora nobene podpore. Deželni odbor noče za vzdrževanje okrajnih cest nobenih prispevkov plačevati, dokler deželni zbor ne dela. Rogaški okrajni zastop je že zaradi cest napravil na 30.000 K dolga. Pa še pravijo, da je za kmeta koristno, če deželni zbor ne deluje!
V Cirkovcah nad Ptujem so našli dne 7. maja 1913 v potoku Črnec na občinski meji kraj vasi Spodnje Jablanje mrtvo truplo neke približno 55 do 60-letne siromaško oblečene ženske, koje identiteta se ni mogla določiti. — Popis utopljenke je: Lasje in obrvi rumeni, čelo visoko, oči sive, nos in usta primerna, zob ni, telo krepko, velikost približno 150 cm, oblečena je bila s črno — in zelenoprogasto ruto na glavi, na svetloru-javi podlagi, s črno jopo iz tkanine, s črnim krilom, janko iz kamgarna, z belo srajco brez znamke, z modrim predpasnikom iz prtenine, s črnimi nogavicami in čižmi, od katerih je bila leva popolnoma raztrgana. Obleka je bila bržkone priberačena. Ponesrečenka je baje bila božjastna. Pokopana je na pokopališču v Cirkovcah nad Ptujem.
Iz Rogaške Slatine bo od 1. junija vozil parkrat na teden avtomobil'v Poljčane in nazaj.	-i
Iz Rogatea nam poročajo: V slovenskih m celo v nemških listih se je že ponovno' jako ostre bičalo razmere v raznih tukajšnjih zastopih. Sedaj zopet krožijo po okraju vesti, da ni vse v redu s tajnikom pri okrajnem zastopu; mož- je seveda zagrizen nemškutar in to bo menda povod, da mu vodilne osebe v okrajnem zastopu prizanašajo. Vprašanje je seveda, kdo bo pokril primanjkljaje, ki nastanejo iz kakih izposojil in drugih manipulacij, ki močno diše po poneverbah? Pozivamo zastopnike kmečkih občin, da odločno zahtevajo od načelstva pojasnila.
Zabovel pod Ptujem. Pretočeno nedeljo popoldne ob 2. uri je začelo pri veleposestniku Francu Korošec v Zabovcih goreti. — V dveh urah zgorelo je vse gospodarsko poslopje z mnogim orodjem. Ponesrečeni je bil le za nizko vsoto zavarovan. Škode je več tisoč kron. Vžgali so z vžigalicami igrajoči se otroci.
Vojaško veteransko ln podporno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja izreka tem potom vsem blagim dobrotnikom za podarjeue lepe in praktične tomboladobitke najprisrčnejšo zahvalo.
Iz Središča. Vest o imenovanju gg. Zidariča in Kolariča častnim članom olepševalnega društva je zlobna mistifikacija.
Kako se to strinja? Kaplan Kranj c v Žetalah, znano silno »resnicoljuben" človek, je imel z g. županom Pekličem že znano pravdo, v kateri je zlezel pod klop in prosil odpuščanja. Bil je pa tako drzen, da je širil med farani vest, da je bil čisto oproščen, in dal je pri cerkvi celo oznaniti, da nima trpeti nobenih stroškov. Kako pa je to, gospod kaplan, da ste te dni nakazali nekemu odvetniku (bote že vedeli kateremu!) znesek 47 K za stroške v tej pravdi?? Povejte nam, grof Oerindur!!
CeljsKi in oKolifti SloVcttcf V nedeljo Vsi na iptoarsKo Veselico b Krtfičn na £aVo.
EjntomersKi ol(raj.
V	Ljutomeru se je naselil kot zdravnik g. dr. Anton Heric, naš rojak iz Vučjevasi na Murskem polju, doslej vojaški zdravnik. Ljutomerski Slovenci novega zdravnika z veseljem pozdravljajo v svoji sredini v prepričanju, da bodo imeli v njem krepko oporo v narodnem delu.
Odvetniški Izpit je napravil v Gradcu g. dr. Marko Stajnko. Čnjemo, da se naseli v Ljutomeru.
Čebelarska podružnica za Mursko polje
priredi v nedeljo 1. junija po rani maši zborovanje v šoli pri Sv. Križu, ne v Vučji vasi, kakor je bil naznanil »Slov. Čebelar". Predavat pride potovalni učitelj g. Jurančič. Popoldne se vrši pouk v praksi pri čebelnjaku gda Vrbnjaka in Slana v Iljaševcib. Čebelarji v okolici ne zamudite prilike!
Kmetijsko bralno društvo pri Malinedeljl
ima v nedeljo, dne 1. junija ob 3. uri popoldne veselico z gledališko igro, petjem, prosto zabavo, šaljivo pošto, plesom itd. — Vstopnina stojišča po 20 vin., sedež I. vrste 1 K, II. 60 vin. Veselica se vrši ob vsakem vremeno.
V	Stročjivasi je umrl ugledni bivši kmet Matija Puconja, star 74 let.
V	Križevcih na M. p. je priredilo vučje-vaško bralno društvo pri Muhiču na Telovo javno predavanje. Urednik Lešničar iz Celja je govoril o zemlji in narodih na Balkanu in omenil tudi glavne momente iz balkanske vojske. Predavanje je ilustriralo okoli 200 lepih skioptičnih slik. Obisk je bil lep.
Iz Ljutomera. Tu so se vršile 21. t. m. občinske volitve. Slovenci so se jih udeležili v tretjem razredu, na katerega so se Nemci že popolnoma zanašali. Vendar so Slovenci zmagali tako sijajno kot še nobenkrat doslej. Dobili so 152, Nemci pa 84 glasov. Izvoljeni so Slovenci Mišja, Stajnko, Babnik, Seršen, Zacherl in Rajh.
Ljutomer. Dne 21. majnika 1.1. se je vršila v našem trgu volitev občinskega odbora. Naši po-silinemci so si kakor navadno delali zopet enkrat mnogo upanja, da zmagajo tokrat tudi v tretjem razredu. Pa zopet enkrat so se pošteno varali in vkljub vsem sleparijam in vsemu pritisku na od njih več ali manj odvisne volilce se njim topot to še le ni hotelo posrečiti. Naša zmaga je bila vsled zavednosti in discipline naših volilcev taka sijajna, kakor še doslej nikoli. Vseh volilcev je bilo 330. Prvi in drugi razred so obdržali Nemci s 15, oziroma 21 glasovi proti našim 3, oziroma 7 volilcem, ki so oddali prazne glasovnice. V tretjem razredu, ki šteje sam 280 volilcev, pa se je oddalo 236 glasovnic in so dobili slovenski kandidati vsak po 152, nasprotni pa le po 84 glasov. Vsa čast narodnim slovenskim volilcem. Slovenski odborniki imajo tedaj že samo v III. razredu mnogo več volilcev za seboj, kakor so jih imeli nasprotni kandidati v vseh treh razredih skupaj in če bi veljala tudi za občine enaka volilna pravica, bi Nemcem v našem trgu bilo že davno od-klenkalo. In vendar bodo nam slednjič še dalje gospodarili, ne pa, kakor so se sicer nadejali, brez vsake kontrole.
Murski Sokol v Ijutomeru priredi 1, junija pešizlet h g. Mariniču v Radislavce. Na sporedu | je: Telovadba na orodju in skupine, prosta zabava, godba, ples, petje, Šaljiva pošta itd. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Odhod iz Ljutomera od g. Sevra ob pol 1. uri popoldne. Vabi k obilni udeležbi odbor.
Koajifti (Kraj.
T Konjicah je neki uzmovič vdrl v Fili-pičevo gostilno in odnesel Siidmarkin nabiralnik ter nekaj cigaret.
T Keblju na Pohorju se je krajni šolski svet izrekel za delazmožnost deželnega zbora.
Slotajtgrafti oftaj.
Predrznost šoštanj sklh nemškutarjev. Iz
Pazina v Istri poročajo, da je tamošnji občinski urad dobil od mestnega urada v Šoštanju pismo sledeče vsebine: »Občinske volitve v Šoštanju so pred durmi. Z nepopisnimi žrtvami se je posrečilo spraviti to mesto, ki je bilo prej v slovenskih, v nemške roke. Med tem, ko dobivajo nasprotniki od vseh strani podpore, je naš volilni sklad popolnoma izčrpan in gledamo z veliko skrbjo v bodočnost. Zato ne pozabite na naš nemški kraj in pošljite za naš volilni sklad svoj prispevek, da bomo lahko ohranili našo oazo v puščavi nemško!" — Ali si še morete predstavljati večjo nesramnost, ko to, da se pošljejo taka pisma celo slovanskim občinskim uradom?! Ali si sploh morete predstavljati bolj propadlo bando nego je spodnještajerska nemškutarija??
Iz Šoštanja se nam piše: V zadnjem Vašem poročilu o šoštanjski posojilnici ste tudi pisali, da je na svoječasni razdelitvi rezervnega fonda bil tudi deležen velenjski župan Skaza. To je zmota. Bil je to namreč Franc Skaza iz Šaleka, ki je dobil leta 1884. tudi 384 K iz rezervnega fonda. Povdariti pa treba, da so vsi skupaj, ki so si ta fond razdelili, dobilijtoliko, da bi tisti zneski znašali danes z obrestmi vred 70 tisoč kron, in je Vaša trditev, da je obžalovanja vredno, da se je to zgodilo, gotovo upravičena.
V	Slovenj gradcu priredi tamošnja moška podružnica C. M. D. v nedeljo 1. junija ob pol 2. uri popoldne v dvorani »Narodnega doma" predavanje „Jngoslovanstvo in štajerski Slovenci". Govori g. Miloš Štibler.
Zaradi tatvine je stal dne 27. t. m. pred celjsko poroto neki Pirš iz Vira na Kranjskem, zaradi enakih stvari že večkrat predkaznovan. Tokrat je ukradel posestniku Rihtarju v Novi-Štifti 3 nadevane želodce in nekaj gnjati. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe.
Iz raznih slovenjih trajtt
Odlikovanje. Bivšemu žnpanu v Škofji Loki, g. notarju Nikolaju Lenčeku je cesar podelil viteški križec Franc Jožefovega reda.
Defravdant Polanjko, ki je — kakor smo svoj čas poročali — dvignil za klerikalno Zadružno Zvez d v Ljubljani 40.000 K pri Jadranski banki in ž njimi pobegnil, a so ga v Njujorku vjeli in poslali nazaj, je bil dne 26. maja pri porotni obravnavi v Ljubljani obsojen na 6 let težke ječe.
V	Trstu bodo 8. junija občinske volitve. Slovenci se pridno pripravljajo. Nemci so iz strahu pred naraščanjem slovenske sile v Trstu sklenili, da bodo pomagali Lahom.
T Pulju se je vršila nedavno nadomestna deželnozborska volitev, pri kateri je prišlo do ožje volitve med laškim socijalcem dr. Devesco-vijem in laškim socijalnim demokratom Lirussijem. Slovenci in Hrvati so pri ožji volitvi volili soci-jalista, ki je ž njihovo pomočjo zmagal.
Gradec. Izredni občni zbor slov. podp. ln izobr. društva ^Domovina" se vrši v nedeljo, dne 1. junija t. i. v društvenih prostorih Graz-bachgasse St. 60 z dnevnim redom: a) preselitev društva, b) slučajnosti. Slovanski gostje vljudno vabljeni.
Gradec. Vrtna veselica, katero priredi slov. podp. in izobr. društvo »Domovina" v nedeljo, dne 8. junija na vrtu gostilne g. Glanzer, Klo-stervviesgasse št 5, obljublja biti nekaj posebnega. Priprave so v polnem teku. Graško Slovenstvo, pokaži svoje simpatije društvu z mnogobrojnim obiskom!
]ta$a narodna obramba.
Ustanovitev C. M. podružnice v Dolu pri Hrastniku. V nedeljo, dne 18. maja se je vršilo pri Peklarjn v Dolu ustanovno zborovanje C. M. podružnice. Udeležilo se ga je izvanredno veliko število domačinov, osobito narodne dolske mladine, bilo pa je zastopano tudi glavno vodstvo C. M. D. po potovalnem učitelju g. A. Begu, Zveza narodnih društev na Štajerskem po uredniku g. Leš-ničarju, dalje so poslale po več zastopnic in zastopnikov Č. M. podružnice v Hrastniku, Trbovljah in Zidanem mostu. Nadučitelj g. A. Gnus je v lepem svojem pozdravnem govoru mogel kon-statirati, da je nabral pripravljalni odbor za ustanovitev C. M. podružnice v Dolu doslej 92 rednih in 16 podpornih članov; dva pokrovitelja sta že od preje v Dolu, dva pa še pristopita. Ante Beg
je poljudno razložil namen in delovanje C. M. D., priporočal^ blago, ki se prodaja v njen prid in izrekel prisrčne častitke delavnim Dolancem na toliko obetajoči podružnici. Govorila sta še načelnik zidanmoške C. M. podružnice in urednik Lešničar. Na to se je izvolil odbor z nadučiteljem Gnusom kot predsednikom. Zborovanje so poveličevale pevske in glasbene točke, ki so jih izvajali domači dolanski pevci in dolanski ter hrastniSki glasbeniki.
popisi.
Pismo šentjurskega Ježa. Dobil sem izza svojega prvega pisma sledeči pozdrav: Pozdravljen Jež šentjurski, le griži, pikaj vrage Ti, da mrak se tam razide! Ce pa sovražnik Ti preti, le trdno v klopko se zavij, do kože Ti ne pride!
Podpisalo ga je pet odličnih slov. politikov. Hvala Vam lepa! Upajmo, da se naše skupne
nade in želje izpolnč že v najkrajšem času. —
***
Neverjetno naglo sem se sprijaznil s svojim novim domom. Jakec in njegova družina so prijazni sosedje. Stanovanje je „precej" zračno. In to se je tudi hitro izkazalo kot nujna potreba, kajti Salmičev rešpeklin in Žgankov nos neverjetno veliko* smradu na-sč pri vlečeta. — Zato moram hoditi še navrh Rifnika se „luftat". V prijetnem majniškem zraku švigam z rešpeklinom, nategnem ušesa, nastavljam nos, zagledam, slišim, voham, pikam in drobim. Začnem povrsti:
O, predpust, ti „srebrnozlati" čas vseh neumnih in zaljubljenih ljudi, in „drugih" spominov! Tudi pri nas je bilo živahno gibanje, — kar po dve veselici na eno nedeljo. Okoliška požarna „bramba" ni smela izostati. Na pustno nedeljo je imela svoj dan in večer v „Kat. domu". Luštno je pač bilo, ko zmiraj na katoliški podlagi. Plesalo, pritrkovalo, juckalo itd. se je pristno katoliško — pele so se same Marijine, kakor tista na „klopci", na vrtu, „pod okencem" in na drugih takih krajih. Največ „ferkera" pa je vzdignila (prosto po Kovačiču) šaljiva pošta, s svojimi lepimi naslovi, kakor n. pr. tista, ki misli, da je najlepša, pa ni, na Kameni; tista kuštra, ki ima grd obraz in dolge zobe — sv. Primož; najlepše trško deklč, tisti lepi gospod, ki zraven sloni itd. Na to so nekateri, osobito najbolj prizadeti, iz same ^hvaležnosti" nad visoko klerikalno vljudnostjo bliskoma odšli. Ostali pa so si začeli s pestmi vzbujati svojo katoliško ljubezen do bližnjega! Ja — pa tukaj je vse dovoljeno, saj smo v „ Kat. domu", pod patronanco Mikuš-paše. In hndobni svet še trdi, da klerikalci ovirajo napredek! Slepci
—	pa k nam pridite — če se hočete kaj pristno katoliškega navžiti!
***
In kjer je začetek, mora biti tudi enkrat konec: Tako si je mislil „der schOne Pepi"^ ter napovedal za svoje „ovce, ovčice in kaštrunčke" sklepno veselico na sam pustni večer pri »Fran-clnu". Prikimali so sami pristni, stari in novi klerikalci, da primerno spoštljivo proslavijo rešitev svojega bratca pusta. Liberalci v zgornjem
—	klerikalci pa v spodnjem trgu. No, — vsak po svoje. — Pa bolj imenitno je bilo le spodaj. Cukal jim je gramofon, tuintam pa sta kar dva Franclna „piskala" na harmoniko. Oberkomando, kakor navadno, pa je imel deviški kaplan Kavčič, za ta večer „der šenste Pepi". Vpeljaval je namreč 13-letno Marto na ples. Sprva je mama še poministrirala. Ko se je prepričala o dobrem uspehu, je ob 11. uri izročila svojo ljubljeno hčerko popolnoma v kaplanovo varstvo, šla domu, naročila pekom, da »ahtajo" na Marto in „ gospoda" in pravočasno odprejo vrata in šla spat. No, in ob pol enih na pepelnico zjutraj sta prijadrala „ta mlada dva". In tako sta si postala dobra prijatelja''. Samo enkrat se je Marta pritožila svoji prijateljici, da so kaplan Kavčič vendar malo „žleht". Vsakokrat, ko gre zvečer v klet po vino, priletijo za njo in ji ugasnejo luč. — To dekle — je namreč po kaplanovem zatrjevanju že prezrelo za šolo. Trdi, da on to pozna, ker je povohal — par mescev v medicino. Zato je prevzel sam nadaljno izobrazbo, jo vodi na plese, gledališki oder — katoliški seveda, drugi ni dovoljen, na sprehode, ponočno postopanje s fanti in več drugih reči, ki so takim dekletom »potrebne". In to ji baje bolje ugaja — ko „sitnarenje" učiteljice. In kakor dosedaj kaže, bode delala čast svojemu ljubljenemu »učitelju"!
Slišal sem, da je nekdaj kanonik dr. Kri-žanič pripravljal že 3-letna dekleta za sprejem svetih zakramentov, njegovi kaplani pa sedaj 13-letna dekleta za posvetno vživanje! — Ali morda izvršuje ta kaplan kake nove skrivne predpise slav. knezoškofljskega ordinarijata in šolskih oblast-nij?! Radovedni pa smo, kaj porečejo k temu patentirani varuhi nedolžne mladine, kaj Mikuš-paša o vnetem stanovskem nastopanju svojih kaplanov in njihovih petolizcev. V svoji radovednosti vas vse skupaj na „drobno in pikasto" pozdravlja in se veseli novih poročil Vaš naj-iskrenejši prijatelj	Jež iz Rifnika.
Iz Tiroseka pri Gornjem gradu. Vse upije in kriči; ni denarja! Kmet svoje živine ne more prodati kakor jo je prodajal pred 3 ali
4 leti, čeravno je takrat zastopal okraj v državnem zboru mož, katerega so blatili klerikalci, in to je bil Ježovnik. Ni nam obljubljal mnogo, ali far je obljubil, je tudi izpolnil. — Verstovšek pa nam je obljubil vse ali žalibog izpolnil pa ničesar. — Tudi lesna trgovina ne prinaša toliko dohodkov kakor svoj čas. Vojska na Balkanu je prekrižala naše račune. Splavar mora, ako hoče svoj les prodati, veliko ceneje kot nekdaj dati. Tudi obljubljeno in pošteno zasluženo se ne izplača. Že pred več meseci se je vršilo posipanje ceste od Repenskega mosta na Černevec, ali še danes nismo p.ejeli plačila. — Vprašamo našega cestarja Alberta, zakaj se cela stvar toliko časa zavlačuje? Prejšnji okrajni odbor, dasi ni bil načelnik kak Dekorti, je vedno plačeval kmalu, kar je kdo zaslužil; v sedajnem času, ko je to veliko bolj potrebno, ker primanjkuje denarja, se pa izplačilo odlaša. — Tukaj se jasno kaže ljubezen klerikalcev v piavi luči; koliko jim je za delavstvo. Ljudstvo držati kot uklenjeno z vsem svojim strahovanjem, za to imate vedno dovolj časa, da pa bi plačali, kar je kdo zaslužil, za to ni časa, kajne gg. Ferme in Dekorti? Taka je ljubezen do nas nižjih, samo da se vam godi dobro, mi pa naj čakamo, kdaj se bo vam zlj ubilo odšteti teško zaslužene krajcarje.
Eden od prizadetih.
LISTEK.
Uboj v Jeksovem dvorcu.
Ii skušenj policijskega nadzornika Battleja.
(Dalje.)
Čakal sem, da je vlak prišel in ravno v trenotku, ko se je pripravljal mladi posestnik, da stopi v voz drugega razreda, sem mu položil roko na ramo. „Karol Jeks," sem rekel tako glasno, da bi to ne samo on, ampak tudi okoli stoječi slišali, »aretirani ste vsled uboja, izvršenega nad Miss Marijo Judsonovo dne 17. tega meseca!"
V hipu se je zbrala okrog naju skupina kakih 15 postrežčkov, železničnih uradnikov, farmarjev in drugih oseb. Jeks je zaklel še enkrat. Večina zločincev, katere sem tako nepričakovano aretiral, je izgubila pogum in obledela, toda Jeks se je obnašal čisto drugače. Gotovo ga ni moj korak presenetil.
»Pričakoval sem to," je rekel. Razgledal se je po ljudeh na peronu — vsi so bili njegovi prijatelji, zakaj mladi posestnik je bil celi okolici dobro znan in priljubljen. .Še pol minute," je vzdihnil, „pa bi bil to napravil."
Dal sem mu eden par svojih »zapestnic" in sem ga zaprl.
»Toda sedaj je vsega konec, moj dragi l" sem rekel.
„Imate prav, Battle, sedaj je vsega konec, to je gotovo."
Gruča njegovih prijateljev je začela mrmrati. Poklical sem postajenačelnika in njegove uradnike, povedal sem njemu in drugim, kdo da sem in prosil sem ga, naj stoji pri meni.
Nastalo je kašljanje, psovanje in pretenje in hotel sem Jeksu dati drugo »zapestnico," toda ne mogel bi tega napraviti, ako mi ne bi bil posestnik sam nastavil roke.
»Tristo vragov, Battle, ako vam gre za to, mi jo dajte, da bo že enkrat konec tega tukaj." Dal sem mu drugi okov in ga zaprl.
To je razjezilo njegove prijatelje, okolu stoječe farmarje in eden izmed njih je zaklical: »Fantje, že zopet enega vlečejo v zapor in mi bomo molčali pri tem?"
»Prosim, gospodje, pustite nasilje," sem rekel, »svarim vas v imenu kraljice! To je moj zakonit ujetnik; policijski nadzornik sem in imam zaporni list za Karola Jeksa zaradi umora".
Osupnili so z a trenotek; porabil sem ta hip in sem odhitel s svojim ujetnikom ven iz postaje, katere vrata so železnični uradniki pred množico zaprli. Nisem še videl doslej človeka, ki bi svojo aretacijo tako hladno sprejel kakor Jeks. Ko sva prišla k vozu, je dvignil obe roki z okovi.
»Mislim, da bodete morali vi sami voziti, gospod nadzornik."
Sedla sva in jaz sem prejel za vajeti.
Ko sva se pripeljala tako pol milje od postaje in ko ni Jeks doslej odprl ust, sem rekel: »Toraj vi ste se hoteli peljati v mesto, gospod Jeks?"
»Gospod nadzornik," je odvrnil on nato mirno, »ali niste pozabili dati prej svarila svojemu ujetniku, predno ga hočete kaj vprašati? Ali se ne glasi tako vaš predpis?"
Tu me je vjel, to je gotovo. To je bila zanj terna.
»Opozorim vas," sem rekel, prišedši s svojim svarilom seveda prepozno, »da se bo porabila vsaka vaša beseda pri zaslišanju proti vam."
»To je ravno, na kar sem mislil, gospod nadzornik," je rekel Jeks in ni spregovoril več niti besedice.
Ravno ko se je najinim očem prikazalo poslopje dvorca, sem opazil v daljavi na cesti žensko postavo. Bila je Miss Lewsomova. Stala je sredi ceste in bil bi jo povozil, ako ne bi bil ob pravem času vstavil konje.
»Kaj je to, gospod Battle? Zakaj vozite vi? Povejte mi, povejte mi to hitro!"
„Kmalu boste zvedeli, Miss. Ognite se s ceste, prosim."
„0, kaj to pomeni? Karol, govori, za božjo voljo, govori!"
Jeks je držal roke pod suknjo skrite; spregovoril ni niti besedice, samo dvignil je obe roki tako, da je deklica lahko videla okove na njih.
Kliknila je.
„0, Bog, vi ste ga aretirali, gospod Battle! Ne, ne, vi ne morete — vi ne--"
Med govorom se je je polastila omedlevica; hitro je obledela, govorila besede, ki niso bile v nikaki zvezi, zgrudila se je na cestno ograjo in bila bi padla, ako se ne bi oprijela lesenega droga.
„Pomagajte ji," je rekel Jeks. „Pojdite doli in pomagajte dekletu. Saj veste, da jaz ne morem."
„Dobro, sicer pa bo to minilo. Pustiva jo tu in pošljeva ponjo ženske". Švignil sem po konju, zakaj od staje naju je delilo le kakih rpetdeset komolcev.
Takoj od postaje sem brzojavil po svoja dva uradnika v Bilfordu, sklenil sem, da nastanim svojega ujetnika, brž ko se zmrači, na okrajnem policijskem ravnateljstvu, toda pred večerom so se zgodile stvari, M so dale celi zadevi popolnoma drugačno podobo.
Kakor hitro sem dal svojega ujetnika v roke svojih ljudij z ukazom, da mora biti eden neprenehoma pri njem, dokler ga ne spravimo v Bilford, poklical sem dve ženski in sem šel na pomoč Miss Lewsomovi.
Našli smo jo ležati v omedlevici poleg ceste. Neka žena, ki je šla ravno mimo, je klečala pri nji in se je trudila, da bi jo oživila.
„Ubožica! To je le omedlevica. Zavedla se bo, če le malo počakate."
Po dveh, treh minutah je odprla Miss Lew-sonova oči in takoj nato je vstala.
Z našo pomočjo se je napotila v dvorec. Medpotoma ni omenila niti z besedico o tem, kaj se je zgodilo. Spravili smo jo v njeno spalnico. Toda čez eno uro sem dobil od nje po dvorski služabnici sporočilo, da želi govoriti z menoj na samem in to takoj.
Dalje »ledi.
Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako i z borna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod.	147 60-9
Boj za veržejski pašnik.
(Dopis iz Veržeja.)
V trgu Veržeju, ležečem na vzhodni meji štajerske dežele na desnem bregu Mure, obstoji do danes že nad 500 let skupnost razrednega premoženja, na katerem je tačasno do deleža upravičenih •69 članov. To razredno premoženje sestoji iz zemljeknižno še nedeljenega zemljiškega kompleksa, velikega približno 400 oralov, in tvori v zemljiški knjigi c. kr. sodišča v Ljutomeru zemlje-knižnjo jvlogo 167 kat. obč. Veržej. Ta-le malo rodovitna zemlja je izza več ko 500 let rabila deloma kot skupni pašnik, deloma za dobavo kuriva, dogovorno s strani vseh do deleža upravičenih tržanov. Služnostno upravičeni so bili razven tega vsakokratni župnik, učitelj, cerkovnik in konjederec v trgu. V patrijarhaličnih starih časih naturnega gospodarstva ni bilo nobenih prepirov o načinu porabe in vladala je v tem oziru najlepša složnost. V zadnjih 20 letih pa je prišlo med interesenti do hudih prepirov, ker je tržan P. večino članov združbe (vkupnosti) pripravil do tega, da so jeli zahtevati, naj se kompleks preneha rabiti kot pašnik in naj se polagoma pogozdi. Blizu polovica interesentov je temu nasprotovala ter, opiraje in sklicevaje se na stoletne, podedovane pravice, spuščala še dosihdob svojo živino na to zemljišče na pašo, ker je pašnik za Veržejce, ki so v prvi vrsti živinorejci, neobhodno potreben. Posamezni, paši nasprotujoči tržani so se obrnili ponovno'na politično oblast s pritožbo zoper one, ki so pašo zahtevali, a njihove pritožbe so bile povečini odbite. Politična oblast je zavzemala stališče, da gre tu za civilno - pravno razmerje, o čemur imajo razsojati redna sodišča.
Pred nekaj leti pa je takratni tržki občin, predstojnik F. S. zagrešil lapsns, da je baje v prepisu zemljiške knjige v Ljutomeru pomotoma označil ta kompleks razrednega premoženja kot gozd, ne pa kot pašnik in gozd, pod katero označbo je bil vpisan dotlej.
Ta pogrešek so izkoristili nasprotniki paše, dali poklicati na lice mesta uradno gozdarskega tehnika, ki je pokazal velikansko neznanje s tem, da je ugotovil neko grmovje in divjo konopljo za stavbeni les (!), ves kompleks pa za gozd, kjer se s pašo dela škoda. — Na podlagi njegove konstatacije je c. kr. okr. glavarstvo v Ljutomeru potem opustilo svoje prejšnje stališče in pričelo
nalagati denarne globe zaradi paše na enem delu zemljišča, solastnega vsem 69 tržanom, kateri del so hoteli posamezni, paši nasprotni interesentje odmeniti samo za pogozdovanje in dobivanje lesa. — Kakšno tozadevno sporazumljenje glede končnega sklepa vseh interesentov se v prejšnjih letih ni iskalo niti poskusilo.
Zahtevalci paše pa si podedovanih pravic niso dali kratkomalo vzeti in se tudi niso pustili prepričati, da bo c. kr. okr. glavarstvo v tem slučaju proti njim kratkim potom postavno uporabljalo kazensko normo ces. odredbe z dne 20. apr. 1854. drž. zak. št. 96, odn. § 60 :8 gozdn. zak.
Ubogi ljudje so se čutili v svojem življenjskem interesu prizadete in se niso pokorili — česar seveda ni odobravati — pašniški prepovedi, kar je imelo za posledico vedno hujše denarne globe, tako da znaša vsota vseh pri 28 — 30 članih omenjene vkupnosti razrednega premoženja v Veržeju zaradi prestopka pašniške prepovedi na lastnem zemljišču naloženih glob nad 7000 K! Omeniti se mora, da so nekateri od prizadetih dobili glob v znesku čez 500 K! Naložene globe so se neusmiljeno, naravnost barbarsko izterjavale, kakor je povdarjal to g. dež. poslanec dr. Vekosl. Kukovec v svoji interpelaciji na njega ekscelenco grofa Clary and Aldringen - a kot c. kr. namestnika že 21. sept. 1909. Podrobni zaznamek posameznih kaznjencev je na razpolago.
L. 1909. so oblastveni organi na binkoštno soboto izterjavah z brezprimerno krutostjo zapadle globe ter po ne luveno nizkih cenah izvršilno prodajali zarubljeno blago, pšenico in svinje; nekaj eksistenc je bilo resno ogroženih. Vsled neusmiljeno izvršenih rubežev najpotrebnejše živine in žita je takrat zavladalo tako splošno razburjenje, da se je bilo res čuditi, da ni prišlo do javnih nemirov in krvoprelitja.
Kakor je v svoji interpelaciji omenjal dr. Vek. Kukovec, tako postopanje pač ni skladno z nalogo moderne države kot dobrodelne naprave. To se pravi: tirati ubogo ljudstvo v obup!
Pri tem ni jemala politična oblast nobenega ozira na to, da so bili prizadeti v stiski in da goje prepričanje, da se poslužujejo edinole svojih podedovanih pravic, če svoje edino premoženje, svojo živino (glavni vir dohodkov!) kakor poprej skozi desetletja nemoteno, tudi nadalje pošiljajo na skupni jim solastni pašnik. Ker je vsakomur, ki ni popolen ignorant v živinoreji, znano, da je sveži zrak, paša in izprehod na prostem domači živini neobhodno potreben, ako naj dobro pros-peva, Veržejci pa razven tega kompleksa ne razpolagajo z nobenim drugim pašnikom, je lahko uvideti, da jih poleg glob zadeva še posredna škoda. Čudno doni tudi to, da naša visoka c. kr. vlada na eni strani daje na razpolago večmiljonski kredit za povzdigo živinoreje in napravo oziroifia izboljšanje pašnikov, na drugi strani pa v tem slučaju porabo pašnika ne samo otežkočuje, marveč naravnost in brezpogojno prepoveduje. Brez tega pašnika si posestniki v trgu Veržeju ne morejo rediti toliko živine (govedi in konj) kakor do danes, marveč bi si morali število glav znatno skrčiti, kar bi imelo za posledice občutno gmotno škodo in — ubožanje.
O kompetenci politične oblasti glede nalaganja glob vladajo upravičeni dvomi, kar izhaja iz okolnosti, da se je glasom poravnave s. št. C 45/9/7 leta 1909. pri c. kr. sodniji v Ljutomeru v isti preporni zadevi dosegel dogovor spornih strank, glasom katerega naj o delitvi in porabi razrednega premoženja tržanov v Veržeju po posredovanju štaj. dež. odbora končno odloči komisija, ki se ima sestaviti na podlagi deželnega zakona o agrarnih operacijah. Pozneje se je izročila zadeva okr. komisarju za agrarne operacije, gdu. Sima-Gall-u v Mariboru, ki se je od začetka oziral le na želje „protipašarjev", stremečih za tem, da se naj preporni kompleks razrednega premoženja enostavno razkosa na parcele med 69 članov; še le zadnji čas je začel jemati vpoštev nasvet in željo zahteva'cev paše, da uaj ostane kompleks tudi v bodoče vkupno razredno premoženje ter služi deloma za vkupno pašo, deloma kot gozd. Tudi mnogi prejšnji nasprotniki paše se tačas že pridružujejo zahtevalcem paše, ker so uvideli, da jim je ista neobhodno potrebna. G. Sima-Gall je pred kratkim obljubil izvršiti načrt, po katerem ugodi po možnosti obema strankama.
Brez ozira na to, da sta od poletja 1909. v zadevi kompetentna sodišče in dež. odbor, je c. k. okraj, glavarstvo nalagalo globe naprej. Tako so bili lanskega leta zopet vsi porabljalci paše na enem delu tega zemljišča počaščeni z neverjetno visokimi globami, nekateri po 350 K hkrati! Vsota vseh teh glob znaša 4.383 K; plačane oziroma izterjane še doslej niso, pač pa se — kakor je sedaj odrejeno — zgodi to v kratkem. Prizadeti so namreč vložili lani priziv na c. kr. namestništvo v Gradcu, ki pa je bil odklonjen. Na migljaj visokega uradnika pri c. kr. namestništvu so vložili potem v mesecu januarju tekočega leta prošnjo za milostni spregled odnosno znatno znižanje naloženih glob po c. kr. okr. glavarstvu in namestništvu na vis. c. kr. ministrstvo za poljedelstvo, ker je bil predmet globe prestopek gozdnega zakona.
Uspeh te prošnje tvori sledeče, vsakemu prizadetemu posebej dostavljeno obvestilo c. k. okr. glavarstva: „C. k. ministerstvo za notranje zadeve je v sporazumljenju s c. kr. ministerstvom za pol-
jedelstvo glasom odloka z dne 10. apr. 1913., št. 9071, od Vas vposlano prošnjo za milostni spregled odnosno znižanje globe odklonilo. O tem se obveščate vsled odloka c. kr. namestništva v Gradcu z dne 29. aprila 1913, št. 2 — 94/41 z naročilom, da Vam naložene zaostale globe najkasneje tekom 14 dni tu v uradu plačate, sicer bodo se iste prisilnim potom neprizanesljivo (unnachsichtlich) izterjale."
Položaj prizadetih je danes približno takšen ali hujši kakor ob Binkoštih 1.1909. Ker v oči-gled splošnemu pomanjkanju ni denarja, bodo se zarubili in izvršilno prodajali zopet za življenje nepremožnih prebivalcev neobhodno potrebni predmeti — kako se še ne ve! — prizadeti pa zdi-hovali, tarnali in jokali, to vse pa zaradi „Stare pravde" in trmoglavosti in osvecoželjnosti enega ter par njegovih privržencev. Pri vsem tem vlada v trgu med obema strankama sovraštvo in napetost do skrajnosti. Zadnji čas je, da se naredi tem žalostnim odnošajem konec.
Otroci lahko dobivajo zobe.
S skrbjo čaka marsikatera mati časa, ko začne njen ljubljenček dobivati zobe, posebno če manjka njegovemu telesu prava odporna zmožnost. Da se ta povzdigne, ni po zatrdilu tisočev mater boljšega sredstva kot Scottova emulzija. Njena poraba povzroči mnogokrat že v razmeroma kratkem času obrat na bolje, maliček postane živahnejši in prestane potem skoro brez vsakih bolečin čas zobne rasti. Mnogokrat ljubijo otroci
SCOTTOVO
f	EMULZIJO
tako zelo, da Scottovo steklenico radostno pozdravijo, kar spreminja zdravljenje s tem izbornim otroškim krepilnim sredstvom materi in otroku v veselje. Vendar samo
Scottova emulzija
ln nobena druga.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 v v znamkah na Scott&Bowne A. D. Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta Časopis, dobi enkratno poskusno pošiljatev od lekarne.	144 2
Razne noVosti.
Čez 23 let odkrit umor — priznanje na smrtni postelji. Pred 23. leti so našli v Ravels-bachu umorjenega mlinarja Fleischa. Izvršil se je roparski napad. Ropar je odnesel precej blaga in denarja, med Fleischem in roparji pa se je moral, kakor je vse kazalo, dogoditi hud boj. Kot osumljena ropa so takrat aretirali posestnika Stei-rerja in Schobra. Oba pa so čez 6 tednov izpustili, ker preiskava ni mogla izkazati dokazov za krivdo. — Pred nekaj dnevi pa sta se Steirer in Schober, ki sta znana kot zelo dobra prijatelja, skregala s posestnikom Gotingerjem. Med hudim prerekanjem, ki bi se bilo kmalu končalo s pretepom, je Gotinger očital obema prijateljema, da sta oropala in omorila pred 23 leti mlinarja Fleischa. Gotinger pravi: Moja sestra je imela svoj čas, kmalu po zločinu, -skrivno ljubavno razmerje s Steirerjem. To je priznala na smrtni postelji. Obenem pa mi je povedala, da ji je Steirer takrat zaupal, da sta on in njegov prijatelj Schober oropala Fleischa. Nista ga hotela umoriti, toda ker jih je Fleisch zasačil in napadel, sta ga v boju umorila. Ko sta navzoča Steirer in Schober slišala to javno obtožbo, sta odšla iz gostilne in pobegnila. Ko sta se čez par dni vrnila, ju je orožništvo aretiralo iu izročilo sodišču, ki je uvedlo ponovno preiskavo.
Ljubezenska žalolgra v zraku. Iz Novega Jorka poročajo: V Louisvillu se je dogodila ljubezenska žaloigra v zraku. Znani zrakoplovec de Ribaš, ki je rodom Mehikanec, se je zaljubil v hčer večkratnega milijonarja Aldeganda. Roditelji mlade milijonarke niso hoteli dovoliti, da bi se poročila. Zrakoplovec je vsled. tega odnesel nevesto v aeroplanu. B.at odpeljane je zasledoval v zraku bežeče z avtomobilom. Čez nekaj časa pa se je moral zaljubljeni par spustiti na zemljo, ker se je motor v aeroplanu pokvaril. Ko sta bila 3 m visoko nad zemljo, je mladi Aleganda ustrelil z revolverjem de Ribosa, ki se je mrtev zgrudil iz aparata na zemljo. Njegova nevesta, ki se je le lahko ranila, je kmalu na to izvršila samomor.
KOliko stanejo časnikarska poročila z bojnega polja! Veliki časniki so imeli na Balkanu Štiri do šest poročevalcev, katerih vsak je dobil od 1400 do 2400 K na mesec. Poročevalec na na morju je moral imeti svoj parnik in dobil zato mesečno 24.000 K. K temu pridejo še velike pristojbine za brzojavke. V rusko-japonski vojski je staia pri znižanih cenah ena beseda K 2 30, pri hitrih poročilih pa K 5 80. Malo vojno poročilo stane 600 K, obširnejše poročilo o kaki bitki pa 6000 K. V burski vojni je znašalo brzojavno po-rošilo o bitki pri Elandslaagt 7800 K.
Zanimive iznajdbe Slovenca. Iz Radgone se nam piše: Ker je „Slov. Narod" poročal o imenitnih iznajdbah našega rojaka, g. Franca Lasbaher-ja, šoferja, doma pri Sv. Jurju ob Ščavnici, sem ga v tej zadevi obiskal na njegovem domu, da mi razkaže svoje iznajdbe. Dragevolje mi je razkazal
▼se, posebno napravo, ki je silne vrednosti. To je aparat, ki poviša vsako gonilno moč za 60 — 70 %• Vbodoče bo trebalo za 100 HP potrebne moči kupiti motor z 30 HP in dotično pripravo, katera bo zelo po ceni. Velikega pomena pa je tudi, da se da, na poseben način prenarejena, pritrditi tudi na vodno moč (turbino.) Dalje mi je pokazal tudi svoj novi »železniški prag", ki je mnogo trpežnejši in cenejši od navadnega, s posebno priročno pritrjevalno pripravo, tako da se bodo lahko železniške šine (tračnice) samo po pragih polagale, ne da bi jih trebalo pribijati ali privi-jati z vijaki. Žal da še ne smem teh iznajdb natančneje popisati, gotovo bi vzbudile mnogo več zanimanja med slov. obrtniki. Ko se ta stvar patentira, bo ta v resnici mnogo vredni proizvod se nahajal v vsaki elektrarni, tovarni, mlinih i. t, d. Gospod Lasbaher je rojen 1.1891. pri Sv. Duhu. L. 1911 izdelal je šoferski tečaj in napravil skušnjo na auto-tehniki v Stuttgartu in lansko leto v Gradcu. Veselje je gledati mladeniča, ki še ni 22 let star, z odločnostjo moža, zasledujočega moderno tehniko, v kateri še nam obeta, da pokaže svetu, kaj so Slovenci. Naj samo zapišem eden njegov odgovor, ko sem ga vprašal, kako je prišel na to idejo. Odgovoril mi je: Mnogo ljudij gleda, a ne vidi, ko jim narava sama določno kaže, tukaj primi, — a vendar ne prime. In koliko ima dela! Odgovarja na cele kupe pisem, riše, skicira,' računa, da je veselje. Želim mu veliko sreče!
Snetlvost se zabrani, ako se seje neokuženo seme ali ako se okuženo seme razkuži. Razkuži pa se ga z namakanjem v raztopini modre galfcft Na 100 1 vode se vzame 1 kg modre ali bakrene galice, v tej raztopini se namaka žito kakih 12 ur, nato pa precej posuši.
Zadnji dopisi.
V Sterntalu se je zgodila nocoj 28. t. m. ponoči železniška nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka. Strojevodja in kurjač sta poškodovana. — Škode na blagu je jako veliko.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer = inserat ne priobči.	-
Pozop !	Pozor1!
50.000 parovčev jev
4 pari za 9 K.
Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo čevljev pod nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih čevljev na zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani. Velikost po številkah. Štirje pari stanejo samo 9 kron.
I. Gelb, ekspedicijska hiša
Novi Sandec štev. 203.	298 1
Dovoljena zamena ali pa se vrne denar.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Stari trg: Take stvari ne spadajo v list, ampak pred sodni jo! — Belgrad: Danes bilo prepozno! — Hozirska okolica: V taki obliki se nam ne zdi primerno! — Št. Peter na M. seln, Grobelno in drugi: Danes žal manjka prostora. — Žalec: Ravnotako.
27 letni oblastveno preizkušeni obrtnik se želi takoj poročiti s kmetsko deklico lepe zunanjosti, od 24 do 27 let staro, ki bi imela okoli 3000 kron dote in katera bi se takoj poročila. Prednost imajo dekleta iz Savinske doline ali celjskega okraja, — če mogoče šivilje ali kuharice. Ponudbe s sliko do 5. junija pod naslov: „ Obrtnik, poste restante, Žalec." 296 l
Rabim hmeljarja,,
ki se ume na splošna obdelovanja hmelja, bodisi pri obrezovanju spomladi, oskrbi čez leto in pri sušenju. Mora biti umen tudi v ostalem kmetijstvu. Služba stalna. Nastop takoj ali pozneje, Plača po dogovoru. Dopise na Franjo Žagar, Markove c, p. Staritrg pri Rakeku. 297 2—t
Iščem učenko
slovenskega in nemškega jezika in pisave zmožno. Vstop takoj. Naslov pove uredništvo tega lista.	304 3—1
V najem se odda ali proda
novozgrajeni
planinski dom
, g -.<,
s trgovino iji gostilno v Doličn. Leži tik okrajne ceste, dvajset minnt od železniške postaje na najlepšem prostoru. Lokali so krasni in veliki. Zgla-siti se je v šoli v Doliču, pošta Mislinje. 296 3-1
Veliho gospodarsko poslopje
pri Vranskem, svoječasno tovarna, sedaj prirejeno za žago, z zelojnočno vodno silo, dalje tudi
lepa hišo
v trgu Vransko se proda. Vpraša se pri Filip Orešniku na Vranskem. 294—1
gg Y najem se oddajo gg travniki. 303—1
Iščejo se
kosci in delavci.
Paromlin Peter Majdič, Celje.
Hiša z gostilno
in prostori za slaščičarno
se proda v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem. Kupci s precejšnjim premoženjem se naj pismeno ali ustmeno oglašajo v našem uredništvu.	_i
Proda se hiša z gostilno
žganjetočem in s trgovino z mešanim blagom, pol ure od velikega mesta na Spod. Štajerskem. Zraven hiše so svinjski hlevi in drvarnica, vrt in niiva. Pod hišo sta dve obokani kleti. Cena 16.000 K. Proda se zraven tudi vinogradno posestvo z viničarijo, prešo, pašnikom in lesom, Skupaj s tem je cena za vse 22.000 K. Polovico je izplačati takoj, drugo po dogovoru. Vpraša se v uredništvu „Nar. Lista".
293 2—1
Posestvo
obstoječe iz: I hiše z gostilno, kletmi, lepim senčnim vrtom, kegljiščem ter sočivnim vrtom; I gospodarskega poslopja s 3 sobami za stanovanje, svinjskimi in govejimi hlevi, kletjo in podom ter 8 orali njiv, travnika in gozda; I družinske hiše, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, podstrešne sobe in kleti; pripravno za malega obrtnika. Vse ob okrajni cesti v cvetočem industrijskem kraju poleg železniške postaje. Posamezno ali vse skupaj se zaradi visoke starosti posestnika jako po ceni proda. — Vprašanja na npravništvo „Narodnega Lista".
283 3-3
Proda se posestvo
V+nreod Št. Jurja ob j. ž.; novo zidana, z opeko krita hiša (12 let davka prosta), 4 orale zemlje (njive, travniki); v hiši je trgovina z vinom, pivom in mrzlimi jedili čez cestio. Vknjiženega ni nič, Polovico se plača sedaj, polovico pozneje po dogovoru. Hiša je pripravna za vsakega rokodelca, trgovino ali gostilno. Franc Dobič, Št. Jur ob južni železnici.	270 4-4
POZOR! 50.000 parov čevljev!
4 pari samo K 9. 299 1
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, sem dobil nalogo, razprodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Solnjev, rujavo ali črno usnje, galoširane, dobro okovane, jako elegantne, najnovejša fasona, velikost po št. Vsi 4 pari stanejo K 9'—. Pošlje po povzetju S. Urbach, razpoSiljalna Solnjev, Krakov, 5t. 8. Zamenja se lahko ali pa denar nazaj.
Grand priz z svetovne razstave v Parizu 1900.
Kurizdov ^restUucijsk^^^.
Pristen le z zraven stoječo znamko.« ^^ Se dobi v vseh lekarnah in drogerijab.f ■Bral-
Ilcistrovani ceniki gratis in franko. Pošilja™ Vjj^nfjPP* vsak dan glavna zaloga: Fr. Jch. Kwizda, jK c. kr. avstr.-ogr. kr. romunski in kralj, bol-i W fUM ^ garski dvorni založnik, okrožni lekarnar,! Kornenburg pri Dnnajn.	157 20-5
Od lfltfl -18781 P0V80d priznana domača sredstva! i/u lota 1010; pri vetjih naročilih znatni popusti v cenah i
tSST A.THIERRY-ja BALZAM
edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-14	Oblastveno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljskomazllo
je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri stanh ranah
itd. — 2 dozi staneta K 3 60. Naroči se: Lekarna k angel j a varlhn. Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcu, Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah.
Lepo posestvo
za živinorejo, z velikimi sadovnjaki, pri Št. Jurju ob juž. žel., meri 41 oralov, dobro ohranjena hiša in gospodarska poslopja, je z ali brez živine takoj po ceni na prodaj. — Vpraša se pri lastniku: Janezu Brečko, Štore. 282 3-2
Aparat za valenje K —45
vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. G. Mucke, Pottendorf 161 pri
Dunaju. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gratis in franko. 78 10-3
Priden učenec
iz dobre hiše in dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Iv. Traun, trgovcu na Ptujski Gori; prednost imajo in na krajšo učno dobo tisti, katero imaj»kako gimnazijo ali realko in pa oni, kateri so se že kje učili.	281 3-2
2 krepka učenca
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev za trgovino mešanega blaga, sprejme J;vrdka Anton Vo-denik v Žalcu. 285 2-2
Loterijske številke.
Dunaj, dne 24. maja 1913 : Gradec, „ 28. „ „
83, 63, 56, 70, 31. 65, 30, 62, 72, 33.
Proda se gramofon
z 12 ploščami, v čisto dobrem stanu, zaradi preselitve v Ameriko. Pred letom je staj 300 E. Valentin Stojan, Slance pri Teharjih.
p. Štore.	3001
Stara, dobro upeljana
sedlarska obrt
v Slovenjemgradcu
je takoj v najem oddati eventuelno dotična hiša za 18.000 K pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodati. Pojasnila dajejo Elize Pollakov? dediči in okrajna hranilnica v Slovenjemgradcu. 299

88 Gradbena, kulturnotehnična in zemljemerska pisarna 88
Ing. ]. SKoberne S Ing. D. Bustinčič
Telefon 16.31.
Ti?st, Via Zonta 9.
Telefon 16.31.
Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov za zemlje-
knjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti.	Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov.
Vedno točna izvršitev !	301 5—1
175 -12
Nova, stara
vina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
Nova hiša
s 8 sobami, vežo, kuhinjo, lepo veliko vinsko kletjo, za 34 hektolitrov vinske posode, velika preša, stroji za grozdje mleti, 2 škropilnice za trsje, 1 gospodarsko poslopje, novi svinjak s tremi štalami, novi bučelnjak (bučele so na okvirjih), veliki novi vrt pri hiši, blizu hiše brajde, na kojih se pridela v dobrih letih od 6 — 9 polovnjakov vina, (vino se je skozi 7 let točilo pod vejo), sadonosno drevje katero da okoli 4 polovnjake sadjevca, travnik, 2 njive, gozdič, vse ena parcela, cena 7500 kron, 3000 kron je vknjiženega, drugo je takoj za izplačati, '/4 ure od tovarne, postaje na Storah, Laška vas št. 88.	290 3-2
Pozor!
A. Gruden,
Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -12
Geestemunde (Bremerhaven).
malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satov ju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Koleno, Celje, Graška cesta 22. 18 35-22
Najsigurnejše sredstvo proti
PERONOSPORI" je
večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanju. Ostane celo na mokrem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem.
Sadjerejci in vinogradniki iT^Tn
bakreno zvepleni prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčjl lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po letu, lauril karbollneum po zimi, lauril drevesni vosel za požlahtnenje. Ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za Škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100	XIX. Gatterburgh. 23.	30-16


rn
V- >V'Q<
te^ M
W
Stanovanje, 3 sobe in kuhinja, se odda s 1. junijem 1918 v Celju, Dolgo polje 1.

proč zgepljem!
Prizanašajte svoji dragoceni živini!
Prihranite denar in mnogo jeze z nakupom
Iiisterno originalnega angleškega bencin-motoria
ki je edini priprosti motor, ki teče brez pritožb.
Mala poraba kuriva
ugodno plačilo. 264 30—6
R. A. Lister&Co., d. z o. z., Wien III|2
Hlniere zollamtastrasse 9.
- Preprodajalci in agenti se iščejo! -
rrr^nnrriV*!
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerna.
Postrežba točna
£	Zdravilišče z žveplom.	Zdravilišče z žveplom.	|
!	Varaždinske Toplice (Hrvaško).	|
|	Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.	♦
£	Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staro-	£
<$,	znano radioaktivno zdravilišče z žveplom -j- 58 0 C	%
f	jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias	♦
♦	Itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu,	$ £	grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. —	T 4>	Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. —	X <|	Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel.	♦ t Krasna okolica. — Vojaška godba.	♦
#	Prospekte pošilja gratis. Zdravnik dr. J. Lohert.	^
Razpos,l|a,na dalmatinskih vin
zaloga kjkj
Glavni trg 8
CELJE
Glavni trg 8
ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša vina, ter prodaja na debelo in drobno.
Zabtevalte cenik!
232 13-8
Zahtevajte ceniki
■ ■
a
Svuji k svojim
Največja trgovina in velikanska zaloga urf zlatnine,
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.	«6 50-20
Za ženine in nevestice poroč,ne flat?prstaue ter ženito"
MI"""M 111	vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
, Celje, Narodni dom
SSSSSt
Velika narodna trgovina
Karol Vanič, ?!«!
Narodni dom
77 49-18
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno c?no!
LIKAR PLESKAR |
prevzame vsa dela dekoracijske. slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah,
ELDOBRAVC, CELJE ■
Gosposka ulica štev. 5.	5131 |
4«
i
proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z
MAYFARTH-ovo samotvorno škropilnico
..SVPHONIA" 197 11-11
dalje špecijalno izdelovanje
vinskih in sadnih stiskalnic :: Herkules ss hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi
Ph. Mayfarth & C o., ^ih.Sfc
Dunaj II. Taborstr. 71.
Frankfurt o. M.	Berolin	Pariz
Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko.
Iščejo se zastopniki.
SliKar in plesKar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevc, Celje
„Ottoman tu, Ottoman tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo."
Graška cesta it. 43.
49-19
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih
35	dd'	52-22
Na debelo! Na drobno!
Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine
I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni.	=
Ivan Ravnikar, trgovec v Celju.


Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 E, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 E 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg veleflnega, inežnobelega, pnljevega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, livega 6 E; 7 E; belega, finega 10 E, najfinejši prsni pnb 12 E. — Kdor vzame 5 kg. 16	dobi franko.	26-22
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali ru-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; pnh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13"—, E 14'70, E 17 80 in K 91—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4-60, E 5 20, E 6'70; podpernioa iz močnega rižaatega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetja od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenicl, štev. 773, Češko.
Bogato ilnstrirani ceniki zastonj tn frank i.
Goričar & keskoušek, Celje
Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2.
L s iS
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah.
Ča&e iz papirja in aluminija.
Za veselice s konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete.
Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	39 52-22
Tovarni&ka zaloga šolskih in pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga Ijudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice Savinjskih planin in drnge.
Zaloga različnega papirja.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postpežba.
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez nčinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to npošteva in delnje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
>5	o
o	®
O	O **
B
63"	—
5.	&
jr	a
P	O
2?	-o
5"	«
hO	•
S	!"r
bo	-(
Lastna knjigoveznica.
registpovana kreditna in stavbena zadx»uga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU
■prejema hranilne vloge od vsakega, je član xa>	l •	I J J	H
druge ali ne In jih obrestuje nepretrgano, to je Mfl HRT IN Mfll flN nffl k
od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga |JU jJtjl lil |JuI UU JlU U
Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem.
II 01
Iz (0
86 49-20
Avstr. poštne hranilnice
račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnic« račun štev. 26.283. Telefon št. 48.
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12
>00000000000000«
Uraduje se vsak dan raznn nedelj ln praznikov od 8. -12. nre XXX dopoldne. XXX
■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■
v Narodnem domu.
Q prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure • dopoldne in jih obrestuje po -w- • 1 « 1 Stanj, Sevnica,
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
4
1 o '20
Vransko In Gornji-grad In rezervna zaklada, katera znašata le nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -15
J*
"Tvosedaj je dovolila za dijaSke nstanove 30.000 K, -f za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne Sole 12.000 K, za podpore različnim polarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje
Last Narodne založbe v Celju.
Izdajatelj: dr. Vekosiav Kukovec.
Odgovorni urednik: Vekosiav Spindler.
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.