Hatolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr.. v tiskarni« sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako nni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Teč^j XX.	V Ljubljani 1. velikega serpana 1867.	IJst ZZ.
Osemnqj8i8loietnlca r Rimu.
2. Sv. Peter v Rimu pervi papež in mučenec leta 6? po Kr. r.
Sv. Peter je bil po Jezusovem vnebohodu v Sirii škof kacih sedem let, ko so se bili drugi aposteljni razdelili na vse strani. Napravil je bil ondi verno občino in Kristusovi nasledniki so se tukaj v pervo k r i s tj a n i imenovali. Potem je pa svoj apostoljski sedež prestavil v Rim in je bil ondi do smerti škof in poglavar vsih vernikov. Dasiravno je pa v Rimu imel svoj sedež, je vender večkrat za kaj časa tudi v druge kraje hodil sveto vero oznanovat.
Leta 64 se je bil poslednjič v Rim povernil. Znani trinog Neron je bil takrat cesar, in vstalo je strašno preganjanje zoper mlado cerkev Kristusovo. Imel je nečimerni trinog namen stolno mesto rimskega cesarstva čisto na novo zidati in ga po svojem imenu Nero pol is ali Neronovo (mesto) imenovati. Strašen ogenj je bil ob tistem času izmed trinajst oddelkov mesta tri čisto raz-djal, sedem druzih pa z grobljami in razvalinami pokril. Šest dni in sedem noči je ogenj razdeval in Neronovi verstniki so njegovi častiželjnosti to strahovito požganje pripisovali. Ta glas se je tudi med ljudi razširil. Da bi sum od sebe odvernil, je krivičil požiga kristjane, ktere so meseni in napihnjeni neverniki in malikovavci sovražili, kakor so tudi dandanašnji maliki raesenosti naj hujši preganjavci sv. cerkve, pa tudi po duhovnijah nagajivci in nasprotniki duhovstva in cerkvenih naprdv. Najete priče so kristjane dolžile tega hudodelstva, kterega niso nikoli storili, in pričelo se je silovito preganjanje kristjanov. Bilo jih je trakrat že silo veliko, ,,ingens multi-tudo," pravi Tacit. „Njih moritve so bile z zasramova-njem sklepane, ker v živinske kože so jih de vali, pse na nje dražili, da so jih tergali, na križe jih pribijali; druge so s smolo obdali in m6gli so v mraku za bakle svetiti." Za to strašno glediše je bil Neron dal svoje vatikanske verte, na kterih mestu stoji dandanašnji Vatikan in cerkev sv. Petra. Tukaj so tem zdivianim za-slepljencem kristjani v 3vojih smertnih britkostih bili za kratek čas; vender so bili pa tudi v silnih mukah Kristusa spoznavajoči dobrim ljudem ob enem luč k spoznanju resnice. To preganjanje je terpelo do smerti te pošasti leta 69.
Da bi volk čedo podavil, se je zagnal nad pastirja. Petra zapro v mamertinsko ječo na kapitolu; pa tudi tam je nadalje oznanoval vero in nevernike spreobračal še v ječi, kakor poprej sv. Pavel v ječi ob širokih ulicah (Via lata), bivši vedno priklenjen k enemu svojih beričev. Iz te ječe pa so ga prepeljali v ječo mamertinsko na kapitol, kjer je bil zapert tudi sv. Peter. V svoji ječi je bil sv. Peter spreobernil še vojake častnike,
ki so bili pri njem na straži, in 47 druzih. Po devetmesečnem jetništvu so ga peljali k smerti. Moriše za križance je bilo blizo mesta Janikula ali grička Vatikana; moriše tistih pa, ki so imeli biti ob glavo djani, je bilo dalje. Sel je tedaj sv. Pavel dalje za mesto po ostien-ski poti in ondi je bil ob glavo djan. Tam kjer se cesta deli, je to zaznamnjano z napisom, da sta se tukaj ločila poglavarja aposteljnov gredoča k smerti. „Za-menoj hodi!" je rekel Gospod Petru in Peter ga je verno nasledval v življenji in v smerti; bil je križan, in sicer po svoji lastni volji z glavo navzdol, kakor pripovedujejo kristjanje pervih stoletji. Po naj bolj zanesljivih virih se je to dogodilo leta 67 po Kristusovem rojstvu, tedaj ravno pred 1800 leti; od tod se imenuje letošnje obha-janje osemnajststoletnica. *)
Jezuiti.
VI.
Splosnje pregananje jezuiškga reda.
b) Francoski kralj Ludovik XV in njegov minister Choiseul.
Žalostni izgled, ki ga je dal svetu naj zvestejši kralj katoliške cerkve, posname kmali po tem njegovo „naj bolj kristjansko" veličanstvo, sibariški francoski kralj Ludvik XV. Pombalovi razglasi, s kterimi ob-dolžuje jezuite kraljemorstva, sicer Francozi z veliko radostjo sprejmejo in prebirajo, pa se pri tisti priči tudi cez nje posmehujejo. Enciklopedisti in modrijani pa njegovo napihnjeno vedenje očitno zasmehujejo. Žlahna kri, ki jo je prelival, zbudi v francoski viši gospodi zamerzo proti njemu in minister Štefan Franc — vojvoda Choiseul in Amboise — se ne more zderžati, da bi ga ne soval malega morivca, ki zmirom kakega ja-hajočega jezuita na nosu ima. In vender postane Choiseul, kakor stari prigovor pravi: „grajavec kupovavec" in od portugalskega ministra nasnovano viteško (?) opravilo tudi na Francoskem doverši. Vladal, ali prav za prav le kraljeval v Francii je takrat Ludvik XV, vredni verstnik portugalskega Jožefa Emanvela, ker tudi njega so njegove priležnice na vajetu vlačile. Naj bolj razglašena izmed vsih je bila markeza Pompadour, velikodušna podpornica brezbožnih enciklopedistov, ki njene mile in preserčne vlade v spevih ter sonetih čislati kar niso prenehali. — Taki osebi morajo jezuiti že samo na sebi tem biti, vender pa njeno smertno sovraštvo proti njim podneti prav za prav prosti jezuit Sacy, kterega si svojega spovednika izvoli, ki ji pa naravnost pove,
•) Blahovest č. 19: Dr. P. C. Brandes: „Der heil. Petrus in Rom
n. Rom ohne Petrus." Obiirniči življenje sv. Petra gl. Zgodb«
«v. pisma, Terst. 1850, str. 302 id.
da če kraljevega dvora ne zapusti, se v samoto ne poda, in st; rega človeka popolnoma ne sleče, je spovedal ne bode. Nesrečna grešnica si ne bi bila v sanjah takega odgovora nadjala. Nji, vsezmožni! domišljevani sveti ob-sij°tako kratko in gladko odreči? Oh, to je streia iz jasnega! Bog bodi ubogemu mnihu milostljiv, ki se pre-derzne kraljevi prešestnici njeno nevrednost očitati in ne pomisliti: da na svetu hujši pošasti ni, kot lajna, ki se ji po volji ne zgodi. — Pripeti se še Pompadouri druga neugodnost; spodrine jo namreč iz kraljevega nagnjenja neka druga nji enaka oseba in — to se pripiše — jezuitom; torej Pompadoura terdno sklene, naj že velja, kar koli veljd, v zanjke jih zaplesti, iz katerih odmotati jih človeku mogoče ni. Vse poskuša, prilizovanje, ob-ijube in žuganje, da bi jih na svojo stran potegnila; pa očeta Perisseau in Desmarets , terdna kakor živa skala, nejevoljno njene ponudbe zainetujeta. Prevzetno ženstvo, navajeno nevrednega slinjenja in sužnjega duha dvorskih lizunov, se zavzame nad merzlim obnašanjem časti vrednih jezuitov, ki se, zvesti svojemu poglavitnemu vodilu, ji serčno ustavijo in nočejo Božjega veličanstva pregrešni puhlosti izdati. — Poguba Jezusove tovaršije je sklenjena.
Pompadoura in nje vredni pomočnik Choiseul spustita zdaj svoje mašine.*) Choiseul je prebrisana, previdna in zvita glava, sicer pa skoz in skoz brez vsega značaja. Že leta 17.36 je bilo na tem, jezuitov se znebiti, vender se pa ne zgodi. Pa kakor znani pregovor pravi: „Kar se vleče, ne uteče," Choiseul začne po navadi vsih brezvestnih ljudi jezuite obrekovati, naj hujše sramotivne liste, ki so jih njegovi najemniki kovali, zoper nje raz-glasovati in med ljudstvo trositi; potem zapove preiskovati take bukve, ki — češ - od jezuitov pisane, kra-ljemorstvo zagovarjajo, in vzame iz njih, kar mu je po njegovi termi. To „lepou delice Pompadouri izroči in ji svetuje, naj ga kralju poda. — Pa ne le prešestnica in minister, ampak tudi dosti druzih njima enacih žival: enciklopedisti, brezbožni modrijani, in skorej vse dvorske smeti — se zarote zoper jezuite. Eden pa je molčal takrat: — bil je Voltaire, ki je rekel: „da nc vleče s tistimi, ki bi se radi z jezuiti pitali."
Kralju Ludviku sicer ta zoper jezuite nasnovana zvijača ni po volji, pa Pompadoura in Choiseul ga tako dolgo nadlegujeta, du na 30. dan listopada 1761 skriven zbor pokliče, v kterem je pričujočih bilo 50 škofov in njih predsednik kardinal Luynes. Kraljeva želja je, da bi našli kako pomoč, jezuite iz te zadrege odzanj-kati. Škofje se posvetujejo in sklenejo, 31. grudna tistega leta se zopet zbrati. V tem zboru se preberejo poročila takih, ki so to reč preiskovali in enoglasno se sproži beseda: „Jezuiti so nedolžni." Na to začno škofje po versti svoje mnjenje o tem dajati in izmed 50 škofov jih je le pet, ki sicer zoper jezuite ne potegnejo, vender to tirjajo, da bi se prevelika oblast njihovega glavarja ali generala, ki je imel v Rimu svoj sedež, nekoliko prikradla, in da bi Francija lastnega od generala izvoljenega namestnika dobila, ki bi na Francoskem bival. Le edini soisonski škof" Fitz-James na-teza zatreti Jezusovo tovaršijo. Vender 45 škofov se moško za-njo poteguje, in svojemu protivniku naravnost pove, da bi bila za škofija velika nesreča, ako bi se ta red preklical. Na to pošlje soisonski škof kralju lastno pismo, in če ravno protivnik jezuitov, v njem vender le sporoči: „Da kar njih moralno (nravno) vedenje zadeva, nobenega madeža nimajo, in da se jim mora pravica skazati . da ni morebiti nobenega reda matere katoliške cerkve, kterega mnihi bi tako dostojno in ojstro živeli."**)
To iskreno pričanje očitnege protivnika jezuiškega reda bi moglo vsako tožbo zoper nje po vsi pravici neveljavno storiti in ovreči; kar se pa ne zgodi, temuč začeto pravdo samo nekoliko mescev zaderži. Pompadoura in Choiseul ne mirujeta, in .od nju podmitani in podkurjeni deželni zbor 6. velikega serpana 1762 jezuite, ne da bi se odgovoriti smeli, dolžne spozna in obsodi. Obdolženi so pa bili simonije, preklinjanja, bogotajstva, malikovanja, tatvine, nečistosti, čarovanja, brezbožnosti, zvezdarije, krive prisege, samo — očeto — kralje — in ljudomorstva; zraven tega pa še tudi arijanizma , soci-janizma, sabelijanizma, nestorijanizma, pelagijanizma, epikurejizma, viklefizma itd. Prav kakor dandanašnji!
--Čudno, da ni že takrat bilo vmes „Sadove" in „Ma-
ksimilijanove osode!" Z eno besedo, oklicani so bili sovražniki cerkve in apostoljske oblasti. Nadalje prepoveduje omenjeni zbor vsakemu Francozu v jezuitovski red stopiti, njih učene spise, dela in bukve pa po ra-beljnu pred zbornico očitno sežgati. •)
Znani pregovor pravi, da ni večega in hujšega sovraštva, kakor kadar začno sovražiti stari sivi sodniki. To se je spričalo saj v omenjenem zboru, zakaj ni je sodnije, da bi bila svojemu notranjemu prepričanju bolj nasprotno delala in bolj krivično sodbo sklenila, kakor ta zauikerni zbor. Cez to očitno krivico plesnjevih jan-zenistov se svet zavzame in ostermi. — Ubogi „pravici" pa so bili oči zavezali, pa roki — odsekali.
Kralj Ludovik dobro pregleda to neizrečeno krivico, ter reče Choiseulu: „Jez sicer ne ljubim jezuitov iz serca, pa to je gotovo njih naj veči slava, da jih kri-voverci zmirom zaničujejo. Več ne rečem. Ce morajo, akoravno zoper mojo voljo, iz tega cil in konca zapustiti kraljestvo, da mir ostane; pa vender nočem, da bi se reklo, da sem v vse privolil, kar je v tej reči parlament storil."'*)
Iztirajo jezuite iz Francije 1.1764, vzamejo jim vse njihovo posestvo, od kterega sta v dar dobila: njih smertna sovražnica Pompadoura in pa njen vredni brat, markeze Marignv mervico 3,456.000 liber za svoj ne-vspahani trud pri tem černem opravilu.
Nad iztiranjem Jezusove tovaršije se vse veseli in je zadovoljno: Prešestnica Pompadour, Choiseul in njegovi pomočniki***), enciklopedisti, puhli modrijani in janzenisti, ki so si bili zdaj več kot svesti, da od njih zasejana ljulika se posihmal porovala ne bo, temuč da mirno in spešno rastla bode.
Ogled po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. Pretekle dni je nemila smert med domačimi gerdo kosila. V torek, 22. u. m., smo k sv. Krištofu spremljali v prav slovesnem sprevodu častito M. Marijo Benedikto To man o vo. iz reda sv. Uršule, sestro gospod poslanca na Dunaju, ki je bila zraven druzih preblazih lastnost in darov tudi posebno izurjena v ročnih ženskih delih. Umeila je v 52. letu svojega življenja in v 35. letu storjene duhovne obljube, in sicer po kratki bolezni za vnetjem možganov.
Precej po tem lepem pogrebu smo v silo dolgi versti ljudi iz vsih stanov spremljali k pokopu sploh spoštovanega gospod Henrika Germeka, c. kr. poštnega oficijala, gorečega in djanskega domorodca, poštenega katoličana, in mladega gospoda, ki prostega časa ni obračal v prazno marnjevanje, ampak v nedolžne in koristne umetnije.
Ko pa domu pridem, že čaka telegram od prijatla iz Tersta s prežalostno novico, da ob petih popoldne
*) LanvtfUe, francoska zgodovina.
Spominski zapisi cerkven«' zgodovine H stoletja.
*) Viktor Jolv.
**) Kavno tisti. ***) Sehlosser, evropejska zgodovina 18. stoletja.
je umeri prečast. g03p. korar J ože f K o vačič, preblagi mož, ki ga je res škoda, nezmerno škoda v zemljo za-kopovati. Velika, prav velika je ta zguba za slovensko, zlasti cerkveno slovstvo. Pisal je veliko in čversto, ker bil je kaj lepo olikan gospod, posebno pa znan zgodovinar že od davno in vbiser katoličanstva, zraven tega pa pošten domorodec. Se toliko bolj nas po vsem tem torej vselej gine, kadar koli se spomnimo, kolik prijatel, kako serčno dober je bil tudi našemu cerkvenemu listu in koliko lepih, tehtnih in koristnih daljših in krajših sostavkov je v Danico pisal. Preblaga nebeška Kraljica, ki jo je tudi po „Zgodnji Danici" tako zvesto častil, se mu je čisto gotovo ob smertni uri tudi hvaležno zato skazala. Se le pred malo tedni nam je poslal spis „Jezuiti," v XIV oddelkih, ki ga ravno zdaj Danica na/.nanuje, kterih peti je bil še le med občinstvom, ko je pisavec svoje blago življenje sklenil; undanji dopis iz „Tersta" 13. julija so bile pa naj poslednje verstice ko dopis za naš list. Naznanjal je mertvašnico v cerkvi sv. Justa za ranjc. cesarja Maksimilijana in zadnji stavek je bil: „„Končaje"" —• pristavim še te same besede : „Bog mu daj mir in pokoj in večna luč naj mu sveti." — Kdo bi bil mislil, da v prihodnjem listu Da-ničinem čez 10 dni bodo že njemu samemu veljale, te besede, ktere vsim trem omenjenim ranjcim ponavljamo s celim sercem: „Bog jim daj večni mir!" Zastran ko-rarja Kovačiča pa močno želimo, da bi kdo njegovo življenje popisal in bi se ohranilo, kakor je tudi on sam med drugim življenje več slovečih rojakov v „Drobti-nicah" tako mikavno popisal.
Iz stare Loke. (Misijon.) (Dalje.) Da imenitnost miši jonov spoznaš, to-le pomisli. Veliko grešnikov bi potrebovalo le ene ali dveh močnih in serčnih stopinj, da bi na pravo pot nazaj prišli: če je to premagano, jim drugo ni več težko. To pa je: kakega doigo zamolčanega greha spovedati se, kako krivico popraviti, s kakim sovražnikom spraviti se, bližnjo priložnost zapustiti, nekak Človeški strah premagati, ki jih zaderžuje od pobožnega življenja, ali iz privajene mlaČnosti v službi Božji z novo gorečnostjo zdramiti se. Pa ta stopnja se jim tako težka, tako zoperna zdi, da jo vedno odlašajo in z navadnimi pripomočki duhovnega pastirstva se pri njih redko kaj opravi. Treba je posebne gnade in mogočnih nagibov: ravno te pa najdejo v misijonu. Že novost in slavno ime misijonarjev jih mogočno nad navadne duh. pastirje povzdigne in jim toliko ložje serca oslušavcev odpre. Veliko število in mnogoterost du-ovnih opravil in nekterih posebna slovesnost (očitno ponovljanje kerstne obljube, prošnja za odpušenje pred izpostavljenim sv. rešnjim Telesom, procesija z Najsvetejšim, blagoslovljenje misijonskega križa), lepi zgledi drugih ljudi, ki so s svojimi spokornimi deli, z gorečo molitvijo in celo s skesanimi solzami tako rekoč vsi pridigarji pokore, človeka močno prevzamejo, in ker je vsaki dan po večkrat pridiga (pri nas po trikrat) , ni časa, da bi se serca ohladile ali pa s ktero ptujo rečjo razmislile in zmotile, temveč prešnji govor na naslednje pripravlja, naslednji pa sad pervih ohrani in množi; kar je bilo popred ranjenega, z nebeškim mazilom zaceli; kar je bilo preveč prestrašenega, po meri potolaži. Keršanske resnice, ako jih človek le sam za-se premišljuje, ga že mogočno ginejo in spodbadajo: tu pa jih tako zgovorni možje tako umetno, tako prepričavno, s tako apostolsko gorečnostjo razlagajo in povdarjajo, da se jim ne-popačen um in prosto serce ne more zapreti. Vse to je tako rekoč splošen naskok na vse strani človeškega serca, ki ga mora premagati in pridobiti; nikakor ni le minljivo polajšanje za malo časa, ampak celo zdravljenje po vseh učilnih pravilih in z raznimi zdravili, ki duši ne dajo več kmalo v staro bolezen nazaj pasti. — Da
je to res, nam spričuje sad, ki ga imenovani pisatelji tako popisujejo: „Kadar naši misijonarji, pravi sv. Alfonz, na kteri kraj pridejo, jih je tam veliko, ki nimajo gnade Božje in Njegove ljubezni (iu Benger dostavi: gotovo je takih več, kakor smo navadno voljni priznati). Pa komaj je pet ali šest dni minulo, že jih je mnogo, ki se tako rekoč iz terdega spanja izdramijo, ko zaslišijo opominovanje in pridige, in spoznajo, da jim Bog svoje usmiljenje ponuja. Začno grehe obžalovati in serčno sprave z Bogom želeti; prejšnje življenje se jim p ris t ud i, nova luč jim zašije, pervič začutijo tak mir, ki jim je bil dozdaj neznan. Sklenejo se natanko spovedati iu vse tiste strasti iz duše odpraviti, ki so jih dozdaj od Boga ločile." To jim je toliko ložje, ker zdaj se lahko vsaki kakemu ptujemu duhovnu spove, ki ga ne pozna. Vsaki, kdor je prji misijonih le nekoliko časa spovedoval, bo to poterdil. Tu najdeš tako mehke serca, tako ponižno spoznanje, tako terdne sklepe, tako obilne tolažbe, da se ne boš čudil, da se pri takih prilikah včasih spo-vedenec in spovednik oba jokata, kar sem mislil, da se le še po bukvah, ne pa več v djanji najde. Koliko veselje je to obema — pa tudi angeljem Božjim, ko se grešniki, potem ko po več let nikoli niso k spovedi šli, ali pa le po nevredno, tako skesano in čisto spo-vedo, da se je zanesti (kolikor je človeku mogoče), da ta spoved je vender dobra*), da zdaj bo morebiti (kakor se gotovo velikokrat zgodi) stanoviten ostal v gnadi Božji, in če bi vender spet padel, da bo ložje vstal, ker visoke resnice, ki jih je v misijonu slišal, mu ostanejo v spominu; zgledi druzih, ki so stanovitni ostali, ga spodbujajo; in spraševanje vesti in spoved ne bo več tako težavna, kakor je bila pervikrat. Ako nekteri taki po misijonu spet smertno greše, se ne more zato reči, da njih spreobernjenje že samo zato ni bilo resnično, ampak le, da tolika je človeku slabost, tolika moč zapeljevanja in toliko potrebniši vedna čuječnost in — nova pomoč. Sej tudi pridiga Kristusova in aposteljnov ni vseh za vselej pred prihodnjimi grehi obvarovala; sej tudi velikonočna spoved tega pri vseh ne opravi; vender se zato ne more reči, da je odveč. Ali ni že to velik dobiček, da se med misijonom Bog veliko manj žali, kakor bi se sicer med tem časom; da tudi taki, ki pozneje spet greše, dostikrat cele tedne ali mesce gnado Božjo ohranijo, Boga s pobožnimi djanji čas tč in svoje privajene grehe opušajo? Koliko se pa sovražnikov spravi, ptujega blaga poverne, pohujšljivih zvez razdere, grešnih priložnost opusti! Drugi, ki sicer niso imeli smertnih grehov, zdaj svojo prejšnjo mlačnost premagajo, Bogu služiti jih ni več snim, slabih zgledov se bolj varujejo, dobri se bolj skupej sklenejo, in mnogi, zla>ti zakonski (Benger S. 3, Gj, potem do smerti Bogu zvesti ostanejo. Kteri pa tisto leto umerjejo, tem je bil misijon lepa priprava za smert. (Dalje nasl.)
Spod klima, ti ljuba Danica! imamo spet veselo novico oznaniti, ktera sicer po Slovenskem ni tako redka, vender pa zadevajočim iarmanom vselej imenitna. Bla-goslovljali namreč so prečast. gospod korar Juri Vole tabernakelj in altarne podobe prenovljene cerkve sv. Jurja poleg Svibna. Ne morem si kaj, da bi ne pristavil dveh resnic, ktere so prečastiti blagoslovijevavec v svojem nagovoru poslušavceni posebno na serce govorili. Svetniki so vam tu kakor na svečnik postavljeni, ter vedno in glasno kličejo: „Bodite posnemavci naši, kakor smo bili mi Kristusovi." — Premagajte trojnega sovražnika: meso, svet in satana, kakor smo ga mi premagali, in bote prejeli krono, ktero smo mi prejeli ino „čaka vse tiste, kteri Njega ljubijo"... Taberna-
V „Heiligmig «1. Priest." str. 541 naj<le» miČno povestiro, kako
bi bil pri taki priložnosti celu glasoviti rigorist Arnauid (jauz ...)
kiuaio lak«ist postal.
*
kelj nam vedno oznanuje neskončno ljubezen Kristusovo:
„Ktere je ljubil, jih je do konca ljubil." — »Glejte, iaz ostanem pri vas do konca sveta." Ginljive so bile besede ugovora človeškega razuma: Gospod! kaj delaš? Kaj daješ svoje presv. Telo nehvaležnemu ljudstvu? Kaj ostajaš prebivaje med hudobnim svetom? Glej, ropali bodo tvoje stanovanje; po tleh raztresali in z nogami teptali tvoje presv. Telo; lastni otroci tvoji — tvoje stvari — te bodo prejemali na svoj preklinjevavski jezik, v svoje nagnjusno satanu vdano serce. Pa ravno tako, pač še ginljivši, je bil odgovor Gospodov: Vem, ljubi moj, vse to vem in še marsikaj druzega, ali — ti ne poznaš moje ljubezni.
Po pridigi so pri darovanji veči del domači farmani spet darovali čez 60 gld., da si so že več let v ta namen marsikaj darovali, ker zavoljo znane rtfišine kum-ske okolice vsega v enem letu poplačati si niso upali. In tako se je doveršilo prenovljenje zelo zapuščene šentjurske cerkve v čast Božjo, ktero stane z zidarskim, mizarskim in podobarskim delom čez 1000 gold. Kdor da malo let popred so farmani čisto novo stanovanje svojim duhovnim pastirjem postavili, staro kaplanijo v šolo in učiteljevo stanovanje predelali, bo tudi vedil ceniti, koliko je št. jurska fara storila za Božjo čast v malo letih. Bogpoverni nji in njenemu duhovnemu očetu z obilnim dušnim blagrom. Morebiti bo kdo si mislil ali rekel: Kako se je to doveršilo, če so farmani res tako ubožni? Ubožna je res vsa okolica, tega se prepriča vsaki, kteri le pol leta tu živi, — naši zemlje-merci so se v enem tednu prepričali, — res pa imajo v celi okolici lepe duhovske stanovanja in lepe cerkve. To pa ni vselej znamnje bogastva prebivavcev, ampak modrih farnih predstojnikov, kteri dostikrat z malim veliko doveršijo, in pa zlasti dobrovoljnih, za Božjo čast vnetih farmanov. Naj le še dostavim, da altarne podobe sv. Jurja, ss. Karola Boromeja in Janeza Nep. je znani podobar Volf naredil; podobo sv. Katarine so mil. knezoškof cerkvi dobrotljivo podarili. Druge dela, kakor novi tabernakelj, prenovljenje, zlatenje altarjev, prižnice itd. je zveršil g. Leopold Gecelj iz Ljubljane. Reči se mora, da je delo čedno, in spodbudno, cena pa prav nizka; tedaj se sme tudi vsim priporočevati, kteri v enakih zadevah delavca potrebujejo.
Spomin leta doveršenega prenovljenja oznanuje na oboku velikega kora latinska verstica: SanCto Georglo ConseCrataM renoVaVerUnt flDeLes.	—r.
Iz Cernic. Zadnji dan mesca junija ob petih popoldne so jeli zvonovi tužno doneti, kajti vabili so verne k spremljanju merliča do pokopališa. Vaščanje so se shajali, ali mladenča in dekline, razun nekterih naših udov čitalniških, ne bi bil nahajal v množini. Kje so bili? Morda zaperti v svoji izbici, da ne bi slišali žalostne pesmi zvonov? Ne! Na peklenskem odru (plesišču) se sukajo, razsajaje kot obnoreli. Zvon zapoje tudi „Ave Marijo," — toda mladeneč brez nehanja se verti in ne da bi klobuk z glave vzel in premišljeval, kaj zvoni. Zvonovi mertve stvari, tugujete, in ti kristjan ne tuguješ po svojem bratu v Kristusu! Morda misliš, ker v krogu plešeš, da h koncu ne prideš? Ti mar niso znane besede: ,,Danes meni, jutri tebi?" Pa premisli tudi, kako je moglo pri sercu deti častitema duhovnima pastirjema, slišati med „Ave Marijo" godbo in raz-sajanje sirove mladeži na plesišu, in pa viditi, da njih opominovanje zoper ples je le bob v steno. Mladini naše čitalnice pa to hvalo moram izreči, da se ni udeležila godbe in plesa, in nadjam se, da se ne bo tudi v prihodnje, da bo naši častiti duhovšini v veselje in nam v prid. Bog daj, da bi godba v ta namen nikdar v Cerniče ne prišla!
Iz Suhora nad .Metliko. 17. dan julija. —/—. Od 11. do 16. julija so presv. g. Juri S mičiki as, vladika ali škof naših sosednjih zedinjencev, v našem obližju obiskavali svojemu višjemu pastirstvu izročene fare in ov-čice. Spremljali so jih njihov „Canonicus a latere" pre-častni gospod Vas o Poturičič, njihov tajnik gospod Gabriel Smičiklas, ki je med sveto mašo službo dijakona opravljal, bogoslovec gospod Mag ovac, ki je pri svetih obredih odpevati pomagal, in vojaški načelnik, ki o takih priložnostih 3 svojim škofom hodi, kakor pri nas okrajni predstojnik. Kar mejaši omenjenih f&r smo šli tudi sosednji duhovni naše škofije poklonit se visokemu gospodu. Na Sošice so jih sli pozdravljat metliški župnik, gospod Reš, s svojim gospodom pomočnikom, in gospod D o 1 ž a n, župnik radoviški, v četertik, 11. julija, kteri dan so zedinjenci obhajali praznik svetih aposteljnov Petra in Pavla. V nedeljo, 14. julija, sta se pa po jutranjem duhovnem opravilu k Sveti nedelji odpravila semiški dekan, prečast. gospod Martin Skubic, in suhorski župnik, ki se je drugi dan, 15. julija, kot naj bližneji sosed podal tudi na Drage. — V vsaki fari so imeli presvitli gospod vladika slovesno sveto mašo in priserčen nagovor do farmanov.
Ko se k Sveti nedelji dospevši presvitlemu gospodu predstavljam, me priljudno vprašujejo, v kterem jeziku da se naj rajši razgovarjam. V maternem, jim odgovorim, kajti mi domoljubje ni prazna beseda. Prav imate — mi sežejo v besedo — da ljubite svoj narod in skerb imate za njegovo omiko; kajti je svečeniku (duhovniku) preimenitna dolžnost, da si prizadeva svoje ljudstvo po keršansko omikati v duševnem pa tudi v materijalnem oziru.
Ob 10. uri se je pri Sveti nedelji pričela služba Božja. Med zvonenjem in streljanjem smo presvitlega gospoda vladika peljali iz duhovnije v cerkev v prazničnem sprevodu. Po opravljenih dotičnih molitvah, vpeljevanje presvitlega gospoda biškupa zadevajočih, se prične sveta maša, ktera se je, se ve da, obhajala v staroslovenskem jeziku. Slišati sveto mašo obhajati v častitem jeziku, ki sta ga svoje dni govorila slavna aposteljna slovanska, sveta Ciril in Metod, mi nehote na misel pride, kar sem že večkrat sam med seboj pre-vdarjal in premišljeval. Prav pametno in modro je, sem si mislil, naravnala sveta cerkev, da se služba Božja opravlja v latinskem jeziku. Med drugimi razlogi to vravnanje podpirajočimi mi je bil posebno imeniten tudi ta le: Dokler je človek navezan na ta svet, si marši -kterikrat ne more kaj, da bi mu ena ali druga neljuba reč duha ne motila in serca ne težila. V takih okoliščinah, se ve da, poleg vse svoje dobre volje svetih obredov ne more opravljati z vedno enako gorečnostjo in pobožnostjo. Prav lahko mu jezik kaj spodleti, prav lahko kako reč spregleda in spogreši, nad ktero bi se spotikalo zbrano ljudstvo, kteremu znano ni, v kako-šnem stanu da se znajde duhoven, ki je sicer namestnik Božji, pa vsemu temu vkljub vender le ne more od sebe otresti slabe natore človeške. O takem času in pri takih primerljejih je pač dobro, da je služba Božja latinska... Toda, če se sveta maša služi s toliko gorečo pobožnostjo in pobožno gorečnostjo, kakor se je služila pri Sveti nedelji: ondaj mi bodi trikrat pozdravljen tudi pri sveti maši dragi jezik slovenski, mi,; jezik materni! Kako spodbudno je bilo gledati presvitlega višjega pastirja opravljati svete obrede s toliko častitljivo dostojnostjo in nenavadno pobožnostjo! Kako gin-ljivo — poslušati dijakona predpevati molitve, našim litanijam podobne! Lepi njegov glas iz serca puhteč je mogel — hočeš ali nočeš — segati v serce vernemu ljudstvu!
Med službo Božjo bila je tudi pridiga. Pridigovali	lostljivemu gospodu knezu in škofu Jerneju, in našo v horvatskem jeziku presvitli gospod vladika sami.	šemu verlemu gospodu dekanu, ki si prizadevata tako Med drugim so rekli: Ljubljeni moji! Prišel sem k vam	bratovsko ljubezen med duhovščino gojiti in živiti. Ob kot vaš višji pastir pogledat in se prepričat, ali je vaše	enem so na znanje dali, da se zanašajo, da kakor do-življenje keršansko, ali ni? — ali vbogate svojega du-	sihmalo bo tudi še posihmalo vladala enaka vzajemna hovnega pastirja? — ali pridno obiskujete službo Božjo?	ljubezen med duhovščino.
— ali zvesto poslušate besedo Božjo? — ali radi in	Iz Drag se 15. dan julija popoldne njihova Pre-
prav pripravljeni prejemate svete zakramente? — ali	svitlost podajo čez Suhor, M etliko in Rado vi co na
starši otroke izrejate po keršansko? — ali se ne godijo	Kašt, kjer imajo zedinjenci svojega dekana. Peljaje
med vami kake nerodnosti in gerde razuzdanosti? ...	se memoSuhora pred cerkvijo obstanejo, in se podajo
Nikar ne mislite, da mi vse to ni bilo vedno na skerbi!	v vežo Božjo. Pred altar pokleknejo in pobožno mo-
Davno že bi bil rad k vam prišel, ali nisem mogel.	lijo. Iz hiš in s polja je svoje delo zapustivši privrela
Imel pa sem vas vsak dan v spominu v svojih molitvah,	množica ljudi počastit presvitlega gospoda. Priserčna ra-
Zdaj pa, ko sem med vas prišel, bi vam rad marsiktero	do s t vernega ljudstva nad njihovim dohodom je jako ve-
reč položil na serce...; toda vsega ne mo~em, in bom	selila presvitlega gospoda biškupa. Po molitvi se toraj
toraj le od ene, ter naj potrebniše reči nekoliko spre-	obernejo do zbranih vernikov, ter jih z ljubeznjivo be-
govoril, in to od keršanske ljubezni do Boga in do bliž-	sedo zahvalijo za ljubezen, ki jim jo skazujejo, jih
njega. — In zdaj so v obširnem govoru skazovali pre-	pohvalijo, da v lepi edinosti živijo z njihovimi verniki
svitli govornik, kako priserčno da nas Bog ljubi, ter	zedinjenci, in jim prav iz serca priželijo obilni Božji
nas je po svoji podobi vstvaril, in nas z dobrotami ob-	blagodar za dušo in telo.
klada dan na dan... Naj obilniše poroštvo njegove lju-	16. dan julija so presvitli gospod na K as tu skon-
bezni pa nam je to, da je dal svojega edinega Sina, da	čali kanoniško vizitacijo, ter so odondct s svojim sprcm-
kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč večno živ-	Ijevavstvom odhajali na Pribiče, svojo grajščino, da
ljenje zadobi... Serce pa nas žene, so nadalje razlagali,	se ondi nekoliko odahnejo od utrudnega potovanja, in
da ljubimo tistega, ki nas ljubi. Ljubimo tedaj Boga,	se okrepčajo za nadaljno pastirsko obiskovanje po dru-
ki nas je ljubil poprej, preden smo mi njega zamogli	gih farah svoje obširne škofije.
ljubiti, ter mu svojo ljubezen skazujmo s tim, da spol-	V Cel ji, 14. m. serp. Danes so visoko čest. opat
nujmo njegove zapovedi; kajti naš Spasitelj (Odrešenik)	in mestni župnik z mnogimi duhovniki v tukajšnji kapu-
sam pravi, da njega ljubi tisti, ki spolnuje njegove za-	cinski cerkvi slovesno posvetili novo kapelico z oltarjem
povedi. — Od ljubezni do Boga so besedo prenesli na	vred, kterega sta gospoda Fontoni in Brollo iz Gemone
ljubezen do bližnjega, ter so z besedami svetega Janeza	mokroma ali na presno izverstno izdelala. Verniki vseh
aposteljna, učenca ljubezni, skazovali dolžnost medse-	stanov so se te cerkvene slovesnosti v velikem številu vde-
bojne bratovske ljubezni. — Skončali so svoj prelepi	ležili. Pater Sigismund Vohinec, iz Mengeša na
nagovor z milo prošnjo do Boga, da bi on nebeški Ob-	Kranjskem, sedanji predstojnik, še le malo mescev tu-
darovavec vse zbrane ovčice nadaril z časnim blagrom	kaj delaven, pa vender tako vspešno, da z zaupanjem
in večno srečo.	v Boga ni le samo samostana brez kacih posebnih po-
Po sveti maši so presvitli gospod prav prijazno iz-	močkov čisto prenovil, ampak tudi cerkev z novim al-
praševali mladino iz keršanskega nauka.	tarjem olepšal. Kaj prijazno vabi serafski vstanoviteb
Na zadnje je bila procesija napravljena na pokopa-	reda in krasna družba pervih svetnikov tretjega reda
lišče, in so se ondi molitve obmolile za verne mertve.	serce vsakega kristjana k pobožni molitvi. Naj omenim
Bralo se je med drugim nekoliko verstic iz I. lista sv.	v tej kapeli podobe sv. Uršule, ki se je tudi gori lmenova-
Pavla do Solončanov (4,12—17.), v kterem apostelj	nima umetnikoma na mokro slikana dobro usrečila. Blago -
opiraje se na Jezusovo vstajenje spričuje vstajenje mert-	slovljaje razprostira devica nedolžne roke nad lepo množico
vih. Odpel se je oddelik iz evangelija svetega Janeza	raznih oseb, ktere predstavljajo ude družbe sv. Uršule!
(5 , 24—29.), v kterem Jezus večno življenje in častito	Kakor je znano, je naša kapucinska cerkev tej z veliko
vstajenje na sodnji dan obeta tistim, kteri poslušajo	odpustki obdarovani družbi mater na cerkev. Udje
njegovo besedo in verujejo njemu, kteri je njega poslal,	te družbe, kterih je naraslo čez 60.000, so obiskovaje
Obmolila se je molitev, da bi Jezus, Bog duhov in vsih	svojo materno cerkev že po pravici gledali in popraše-
stvari, ki je smert premagal, satanu oblast vzel in nam	vali po podobi svoje nebeške pomočnice. Bog torej po
življenje dal, dodelil večni mir vsim vernim mertvim,	verni kdej trud g. o. gvardijana — kakor tudi čast. za-
jih varoval v mestu prozračnem, — v mestu svitlem,	četnika te bratovšine — s srečno zadnjo uro.
v mestu tihem, — v kterem ni ne bolezni, ne tuge,	— 23. m. serp. Danes so obiskali tukajšnji samo-
ne žalosti, ne zdihovanja; naj bi jih tedaj oprostil	stan mil. škofTiberijanski, sufragan olomovški, vis. čest.
vsakega pregrešenja, ki so ga kdaj storili ali z besedo,	gosp. Rudolf baron Thysebartski. Dospeli so iz laskih
ali z djanjem, ali z mislijo...	toplic, da bi 24. t. m. dan svojega 2oletnega akofov-
Ko je bila služba Božja opravljena, in so se pre-	skega posvečevanja — pa brez slovesnosti — °bha]ali.
svitli gosp. vernili z vso duhovščino v duhovnijo, so po-	Na vse zgodej se je zbralo mnogo ljudstva, da bi bilo
zvali k sebi odbor farmanov, da zaslišijo njihove posebne	pri škofovi maši, ktero so blagi vladika kot ud 3. reda
želje in prošnje, in se ž njimi razgovorijo, kako bi se	brali v zalo okinčani kapeli na novem oltarju sv. Fran-
dala ta ali una nerodnost v fari zatreti, ta ali una ko-	čiška. Pod izverstnim vodilom samostanskega organista
ristna reč vpeljati. Nato so imeli še poseben razgovor	gosp. Janeza Zupanc-ovega je ob fisharmoniki prepevala
z domačim duhovnim pastirjem, oskerbovanje fare za-	mladina jako lepe latinske in slovenske pesmi. — Kratke
devajoč, pregledovanje farnih bukev itd.	ure svoje nazočnosti so ljubeznjivi višji pastir neka] v
Prazničnost se je skončala z zmernim obedom. Tudi	tihi samoti prebili, nekaj se pa priljudno s cest. očeti
pri obedu so se presvitli gospod skazovali po vsem po-	razgovarjali.
nižnega in priljudnega moža. Posebno milo in ganljivo	Iz Maribora. 23. mal. serpana je bilo v stolni cer-
je bilo slišati, ko so drugi dan na Draga h v lepi na-	kvi posvečenih 33 duhovnikov; 12 lavant. in 21 sekov-
pitnici razodevali svoje veselje nad bratovsko zložnostjo	skih bogoslovcev, ki so sede vacante tukaj mašnikovo
svečeništva (duhovščine) njihovega zakona in duhovščine	posvečenje prejeli. — Za novega stolnega prošta so po
našega obreda, ter so priserčno nazdravljali našemu mi-	sv. Očetu izvoljeni preč. korar dr. Vogrm. — Precej
močno govore, da bi se utegnili mii. Škot Jakop Maksimilijan v Gradec preseliti; od druge — morebiti manj zanesljive strani pa se to taji; torej ne vemo prav: kaj je resnica.
Ii Jeruzalema, 4. m. serp. To pisanje naj naznani mojo zahvalo in pervi serčni pozdrav mnogim blagim ki so me z blagimi vošili v duhu spremljali, dokler nisem srečno dosegel konca davno zaželenega kopernenja, — pa tudi vsem tistim, ki so me v prijaznem spominu ohranili. Kad bi spoštovanim „Daničinira" bravcem v spomin podal kratek popis tega, kar sem na popotvanji doživel, pa tudi o spominkih svetega mesta, ki me je za del j časa tako gostoljubno sprejelo, in o svetih krajih, ki katoličana ob vsih časih k sebi vabijo; toda malo bi imel k Vašemu tako obširnemu popisovanju pridevati, torej zavračam na Vaše popise in oziroma na prijetne občutke, ki so na svetih krajih sercu pripravljeni, le še to pristavim: „Venitc, audite, et narrabo, omnes, qui timetis Deum, quanta fecit animae meae." Pridite vsi, ki se Boga bojite, poslušajte in bom vam pravil, kolike reči je storil moji duši." (Ps. 05, 16.) Ne ostaja mi torej druzega, kakor da v dopolnovanje podobe popisujem kratke naznanila, ki jih bom zbiral v podobo klasja. —
Gotovo bo mnoge mikalo zvediti, kako se tukaj po veliki noči, pri ktere slovesnosti ste bili, obhajajo naslednji prazniki, ki se zlagajo s kakim posebnim krajem, kjer se je imenitna skrivnost godila. Taki praznik je bil vnebohod Kristusov. S tovaršem Večerom sva bila sklenila slovesnosti vdeležiti se; v ta namen je bilo pa treba že dan pred praznikom iti na bližnjo Oljsko goro, na to višavo, kamor je ZveliČar tolikrat hodil, in od koder se vse sveto mesto v svoji celoti tako lepo vidi. Že ob dveh popoldne odrineva torej na pot skoz štefanske vrata, ki se sicer po noči zapirajo, vender se pa naslednjo noč vselej puste odperte, ako se X0 piastrov plača. Že sva vidila veliko patrov in mnoge kupe vernikov pred nama iti, druge pa za nama; tu namreč je veljalo Zveličarja iti v duhu spremljat, ko je šel v nebesa v svojo čast. Zakrenila sva zavoljo vročine po pripravniši poti ob levici verta Getsemana, in poslednjič dospeva na višavo, ter stopiva na dvor, ki je z visokimi zidovi obdan in je na sredi vnebohod-nja kapela. —
Ta okrogla kapela ima do 10 stopinj v primerku, je veči del prazna, ker je ob enem turško moliše, ki ga pa o vsaki priliki za majhen bakšiš radi odpro. Za praznik pa so jo bili s preprogami ogernili, ob zidu postavili dva altarja, prinesli nekako glasilo ali harmonium, da je spremljalo petje psalmov in pri veliki maši, ter je bila tako za Božjo službo opravljena. Zraven znara-nja Jezusove noge je stalo 5 svečnikov, na kterih so 4 sveče zmiraj gorele, peta pa le med duhovnim opravilom. Tukaj namreč je tisto od kristjanov zmiraj vi-sokospoštovano mesto, od koder se je Jezus — blagoslove okrog stoječe učence in aposteljne — kviško vzdignil ter njih očem v oblakih neba zginil, in viditi jim je bilo ob enem, kje naj tudi oni po obilnih prihodnjih bojih plačila išejo. Kdo bi se ne štel srečnega, ako je tiste pomenljive trenutke tukaj bil, ko se pobožne serca vesoljnega katoliškega sveta le samo v duhu zamorejo zbirati! —
Počivali smo eno uro nekaj pod enim treh šotorov, ki so jih bili pevski dečki in služabniki postavili oo. frančiškanom, nekaj pa v praznem, pa zdaj od vernikov že precej napolnjenem dvoru. Ob štirih popoldne pa smo na znamnje zvončka vsi šli v kapelo, ki je sicer precej temna, zdaj pa je bila z lučjo 12 sveč na prenašavnih altarjih in unih pri znamnju stopinje Kristusove zadosti razs vitij ena.
Z o. kustosovim namestnikom in njegovimi asistenti v mašniški obleki in z mnogimi drugimi patri smo tukaj večernice slovesno izpeli, po sklepu (komplet) pa imeli procesijo ter smo trikrat šli okrog kapele in molili lita-nije vsih svetnikov; molitve so se opravile zopet znotraj ; in s tem je bilo doveršeno opravilo za ta dan. — Jaz sem si vselej prostor odločil zraven znamnja Jezusove stopinje, skazal sem ji s poljubljejem tudi dolžno po-češenje, ter sem prosi! za se in za vse, ki bi v tem trenutku gotovo želeli z menoj v molitvi sklenjeni biti, da naj jih v nebo odhajoči Zveličar milostno blagoslovi.
Po tem smo z verh hriba do mraka ogledovali okra-jino na okrog, zlasti pa se obračali proti Jeruzalemu, ki se je v svoji še zmiraj veličanski veličini pred- in pod nami razširjal. Gledali smo na mertvo morje, ki nam je bilo na videz tako blizo, in na jerihunsko pu-šavo proti severu od njega z reko Jordanom. Una okra-jina je zavoljo velike vročine (24. aprila, ko smo bili tam, je je bilo 40 stopinj, Jordanove pa 19) in zavoljo roparstva prav težavna za obiskovanje. Po takem ogledovanji smo se na prijazno povabilo patrov vernili v njih šotor, smo vžili kratko večerjico, ki nas je opominjala na njih vedne poste pred velikimi prazniki, in poslednjič smo se z njimi vred ulegli k počitku na raz-gernjeno plahto z blazino pod glavo, vsih skupaj kacih 16 oseb; drugi pa so polegli po dvoru krog šotorov, kakor so vedili in znali. Da tako počivališe in pa še pri toliki soparici v šotoru nenavajenemu truplu ne d£ počitka, to je jasna reč; ima pa vender za ravno to okolišino ^elik prid, da je namreč človek raji in bolj vesel vstal, ko je o polnoči zvonček zaznanje tistega dneva napovedal, ko se je bil Zveličar od svojih zvestih ločil, in povabil nas je k molitvi v kapelino svetiše. Kdor ni že poprej ondi nočnih ur prebil s tem, da je spovedoval ali pa sam spoved opravljal (in tacih je bilo veliko), je na to znamnje vesel za drugimi Šel v kapelo, ki je bila že vsa napolnjena in kjer je slovesno petje ju-trenic in hvalnic pobožne občutke pričujočih povzdigovalo ter prečudno dogodbo tega dneva nam pred duhovne oči stavilo. Naslednjič se je s petjem lavretanskih li-tanij tudi nebeški Kraljici kleče spodobna hvala opravila, in ob dveh potem so se pričele ss. maše na obojnem altarčiku, med kterimi so se obilni lajiki, pa pri-hajoči in pričujoči verniki iz Jeruzalema in Betlehema neprenehoma obhajali. Jaz sem maševal o 1/23. — Tako je verni Jeruzalem danes obhajal častitljivi praznik in zmago svojega nekdaj tako zaničevanega Mesija. O da bi zdaj z dopadljivostjo gledal doli tudi na nas, ki smo v njegovem imenu na svetem hribcu še zmiraj v malem številu zbrani! O da bi prav kmali vredno povračilo našel za solze, ki jih je nekdaj ne deleč od tega prostora prelival za oslepljeni Jeruzalem, in pa za svojo sramotno smert — našel pa v veselji, da bi vinograd, ki ga je zasadil, porošen z blagoslovom, ki ga je tukaj izrekel nad učenci in nad svojim sv. delom, prav bogat sad obrodil! Posebno pa prosim, naj bi v časti Očetovi, kjer prostore pripravlja, se spomnil vsih tistih, ki sem se jih pri altarji spominjal, in mene, in naj bi nas kdaj njegovo usmiljenje teh prostorov vredne našlo! Marsi-ktera roka je presne lepodišeče cvetlične venčike po-kladala na znožje svečnikov pri sledi Zveličarjeve noge ter jih potlej ko drage spominke v veliki časti ohranijo; jaz pa sem se le s tem duhovnim veseljem, da sem ravno imenovane vošila na Oljski gori Zveličarju daroval, v mesto nazaj povernil. — (Konec nasl.)
M£<\f Je hej norsya po domačem in iu-Jem sveiuf
S 26. sejo 25. jul. je deržavni zbor za nekaj časa svoje obravnave sklenil, morebiti za kak poldrugi me-
sec. Pričel se je bil 20. majnika in zboroval je 67 dni. Ozrimo se nekoliko na poslednje obravnave.
Iz stenografiških naznanil se vidi, da je imela katoliška stran (Tirolci, Slovenci in nekteri Poljci) posebno zdaj ene dni vroče ure in da so se Slovenci in Tirolci gotovo izverstno obnašali. Ravno ta stranka je naj več pripomogla, da so najberže za dolgo časa vrata v ministerstvo zapahnili Herbstu in njegovcem, kterih misli zastran cerkve pa tudi slovenstva so dobro znane. Nasprotna nemška stranka je zbegana, Herbst in Kai-sersfeld sta obupala nad svojim delom, kakor je čutiti; stranko tudi doslednost zapuša, sklenili so bili en dan n. pr., da v druževanske postave L §. naj beseda „staats-getahrlich" odpade, drugi dan so jo 6. §. pa ohranili, ker verska stran jim je bila štrakeljne zmešala. — Kolikor smo si zmožni vso reč pregledati, si moramo posebno tudi srečo vošiti, da je g. Pintar med našimi deržavnimi zborniki, kteri tehtniši reči vselej že pred sejami vravnavaj o.
Iz naglopisnih naznanil je posneti, da je katoliška stranka pri obravnavi o Herbstovih, veri nasprotnih predlogih ta-le plan imela. Na čelo boja so postavili veljavnega moža in gospoda dr. Jiigra; ta je imel predlog postaviti in sicer tako, da so nasprotniki bili primorani pokazati, ali se hočejo postavne poti ozir konkordata deržati ali pa hočejo po krivem potu svoj hudobni cilj in konec doseči. Giovaneli, izverstui tirolski baron, je imel Jagrov predlog podpirati, gospod Svetec pa vlado prisiliti, da bi svoje stališe pokazala. Profesor Greuter, mogočni lev v Izraelu, pa je stal na straži, da bi odbijal ognjene pšice nasprotne armade. In če je katoliška stranka taki namen imela, moramo reči, da ga je popolnoma dosegla. Herbstovci so pokazali, da grejo krivim potom, vlada je povedala, da je ni volja enostransko konkordata prelomiti, in Greuter je mahal po Herbstu in druzih, da se je hiša tresla. Pravijo, da je Greuter naj boljši in naj krepkejši govornik dunajskega zbora. Zato pa mu izročuje slovensko-tirolski klub vselej naj težjo nalogo. Bog ga živi! Nadalje se imajo delati postave po Herbstovih predlogih, pa upajmo, da brez vspeha, ker je vlada rekla, da je ni volja enostransko konkordata podirati.
Druga znamenita novica je, da se neki med katoličani nabirajo že prošnje zoper Herbstove predloge. Ako se kaj tacega sproži, Slovenci gotovo ne bodo zadnji, oni bodo pokazali, da so za katoliško cerkev in njene pravice, naj tudi še „Laibacherica" „miihlfelduje" in „herbstuje" ter za drugimi sanjari „o okovih, s kterimi — češ — je cerkev deržavne ude obdala!"
Naj tukaj opomnimo še djanje dr. Kluna, kteri v nekem pisanju svoje glasovanje za Herbstove predloge s tem opravičuje, da je kopica Slovencev in Tirolcev konkordatno vprašanje, kakor vestno reč, vsakemu prosto pustila, kakor se kdo hoče v tem obnašati ali glasovati, on pa da je terdo prepričan, da ravno v 3 nabadkih, kijih Herbstov predlog povdarja, je pregle-danje konkordata kar naravnost potrebno. Sicer pa za-terjuje, da v narodnem oziru je to, kar je bil, namreč: za ravnopravnost vsih narodnost in razširjenje deželske samouprave, kolikor je naj več mogoče. Upajmo, da tudi v verskem oziru bode spoznal, da cerkev, naša mati, naj bolje ve, v kakoŠen prid ali neprid je nji in njenim otrokom predlog Herbstov, — pa ne le tem, ampak tudi deržavi sami, ki ji gospodje „liberalei" tudi še v te kotičke vihar vabijo, kjer je dozdaj tihota bila. —
Deržavni zbor eden dunajskih listovtako-le popisuje: Deoarstveni odbor je hotel takrajno deželno ministerstvo; predlog je bil storjen, pa umaknjen od odbora samega, m to že kaže zmešane misli naših zastopnikov. Umaknjen je bil zavoljo škandala, ki so ga zbudile nasprotnice, ktere so se v zbornici med seboj spopadle. Stranka
Herbst-Kaisersfeldova je bila dozdaj v večini. Ta se je razbila; hotla je ministerstvo in ni ga hotla. Tesnejši cen-tralisti so se umaknili. Tirolci in Slovenci so bili določno zoper ministerstvo, ktero bi vladalo še nerojeno Cislajtanijo. Poljci so se opotavljali... Nihče prav za prav ni hotel odborovega predloga slišati, vender so si bile stranke strašno v iaseh. Katoličani kar govoriti ne smejo. Dvajset let je, kar ni navada, da bi se pri njih govorilo. Časništva svojega niso imeli in ga nimajo, in tako je časniški „liberalizem" tudi tiste, ki bi jim moglo na konservatizmu ležeče biti, vseskozi v ,,liberalce" spreobernil. Le strančica tako imenovanih ultra-montancev — desetina nemško - slovanske duhovšine --liberalni masi nasproti stoji. Domorodni Slovani, Tirolci
itd____ so pod tiskom nemškega centralizma čisto brez
glasu. Zdaj naj si kdo misli, kakšno je to zastopništvo v deržavnem zboru! Ako Greuter, Toman ali Svetec usta odpre, jih brezvestni večinski parlamentarizem zasmehuje, še preden so govorili itd.
Obravnava zastran konkordata. Greuterov govor. *) (Dalje.) Dodpoldne so nam bile od une strani te hiše o nauku reči očitane, ki zamorejo le samo iz nevednosti celega postavodajstva izvirati. Naj smem zaverniti na postavne določbe; zakaj ne jaz, ampak dogodbe naj govore.
Naj več hrupa so jiapravili členi 5, 6, 7 in 8 o kon-kordatu. In zakaj? Člen 5 se glasi — g. predsednik naj mi dovoli ga brati —: „Ves nauk katoliške mladine bo v vsih, očitnih in neočitnih šolah primeren uku katoliške vere. Škofje pa bodo vsled sebi lastne pastirske službe versko izrejo mladine po vsih očitnih in neočitnih učiliših vodili in skerbno nad tem čuli, da pri nobeni tvarini ne bo kaj tacega, kar je katoliški veri in nravni čistosti nasproti." (Levičarji nepokojni.)
Gospodje! za pervo je tukaj govorjenje o šolah katoliške mladine, in ako menite, da so bile s tem katoliški cerkvi predpravice podeljene, Vam bom bral drugo postavo; bom vidil, če boste Vi tam-le tudi pri tej delali svoje nezadovoljne pristavke. (Na levici: Heiterk it; z desnice: Dobro!)
Cesarski patent od 8. aprila 1861 v §. 11. cvange-liškim obeh spoznovanj na Avstrijanskem na prosto daje, po postavni poti v vsakem kraju, kakor sami za prav spoznajo, šole napravljati, vanje oziroma na postavne naredbe jemati učenike in profesorje, ter določevati obseg in učilo v verskem uku. (Z desnice: prav dobro rečeno!) Poduk v svetnih tvarinah naj se v evangeli-ških šolah deli v enaki meri, kakor se godi v ozi/u na katoliške šole in po splošnjem učnem postavodajstvu, vender pa tako, da je verski značaj popolnoma ohranjen."
Vprašali so nas, če je tudi katoliška rizika ali katoliška matematika; tudi jaz po ti postavi prašam , če je protestanška fizika, protestanška matematika! (Prav dobro! pravo! z desnice: splošnji veseli šum.)
Po §. 21, ne konkordatovem, ampak protestanške postave, na evangeliških učiliših, ki se iz deržavnih stroškov napravljajo ali v prihodnje napraviti imajo, zamorejo le samo spoznovavci kterega evangeliških verstev službo dobiti. Ta predpravica še dalje sega; po kon-kordati imamo mi le pravico po srednjih šolah, po gimnazijah katoliške profesorje imeti; ta postava pa, ki je protestantom dana, pravi sploh: „po vsih evangeliških učiliših," in ako danes napravijo vseučiliše, celo vseučilišč mora dobiti zgolj protestanške profesorje. Po tem členu 21. bi to zapoved bila.
Poslednjič je po §. 23 cvangeliškim pravica dana, da v pospeševanje svojega učilnega namena, spolnovaje
•) Naj l»i brali te neoveržljivo l»e«i«le, ktori vločojo z dušmaiii cerkve in konkordata, in prepričali l.i *e, koliko do konca zemlje vpijočo krivico delajo kat. cerkvi naši sovražniki.	Vr.
postavne določke, smejo v cesarstvu družbe napravi jat i in z enacimi evangeliškimi družbami zunaj cesarstva v zvezo stopati.
Kje je tedaj kaj, kar bi mi ko katoličani v Avstrii, kar uk tiče, več predkov imeli? Ali mar res hočete do tega pripraviti, da pred šolskim poslopjem, kamor starši svoje naj drajši, to je, svoje otroke pošiljajo, boste ravno cerkvi duri zaperli, ktere morate protestan-ški cerkvi odpreti, ker — sej za protestante postava ostane, in sicer zato ostane, ker oni je gotovo nikoli ne bodo prenarejali. To pač smo slišali, da konkordat se mora raztergati. (Od desnice: Dobro rečeno!) Viditi bi hotel, kaj bi katoliški starši, kaj zlasti katoliške matere storile, ako jim deržava njih otročice iz rok izterga in jih vsiluje v šolo, v kteri je avstrijansko postavoda-javstvo zmožno pogrešati cerkev Božjo. (Dobro! ") z desnice.) (Konec nasl.)
Iz deržavnega zbora. 20. julija je bil izvoljen odbor za obravnavo z Madjari; med 10 izvoljenimi je tudi dr. Klun. — Kavno ta dan je Miihlfeld moževal zoper Herbstov predlog, le on hoče reformator biti, pa kaj je še djal? S sv. pismom je pripravljen vsakemu skazati, da njegov verski edikt ni v nasprotji s katoliško cerkvijo. To pa je ravno grintova reč, da taki možje hočejo bolj vediti, kaj je katoliško, kaj ne, kakor pa cerkev sama. — Schindlerju je dober Herbstov predlog; sej je zoper konkordat. Tarna tudi, zakaj nočejo katoličani mertvih protestantov med-se! Prav smešna pa je izpeljava: Naj se 2G milijonom katoličanov nič ne pove o škodljivosti Miihlfeldovega ,,edikta", in potlej gotovo ne bo nič šuma!! Svetec je potem prav umno govoril za konkordat, da je deržavna zveza med cesarjem in papežem, kterima je o tem govoriti. Zbor bi s svojim drezanjem v to reč prišel v nasprotje s papežem, s škofi in z veliko večino katoliškega prebivav-stva in k neštevilnim zadregam v Avstriji, ki rešenja težko čakajo, bi zbudil še novo, versko vprašanje.
Minister Hye je potem povedal, da v kratkem bo vlada predložila osnovano postavo v oziru mešanih že-nitev, izreje otrok, prestopa v drugo vero, in da je že jela z Rimom obravnavati, toraj prosi zbornico, da naj izida pričakuje.
Poslanec Jager v deržavnem zboru je nasvetoval, naj se verskemu odboru naloži, da naj določi in zbornici predloži spremembe, ktere meni, da naj bi se v konkordatu imele storiti, ter zbornica, kakor je ustavi primerno , zroči to reč vladi, ki naj po potu, ki je v konkordatu samem zaznamnjan, pomoč dobi. Podpisavci so med drugimi: Pintar, Svetec, Lipold, Barbo, Soli-kovski, Guscalevicz, Greuter, Toman, Andriewicz.
O >1aksimilijano\i smerti imajo zdaj časniki silo vradnih naznanil, izmed kterih je naj bolj pretresljiva okolišina, da je cesarjev nadpolkovnik Lopez za 3000 rezi zlata ali 48.000 dolarjev prodal in izdal mesto Kveretaro in s tem tudi cesarja in njegovo vojno. O goljufljivi denar! o izdajavstvo! —
Amerikanske naznanila. V Tevtopolji je bil un-dan novemu frančiškanskemu samostanu vklad postavljen; zidanja cerkev pa so naravnost brezštevilne, ker vsak list o več novih pripoveduje. — V Kanzas-u in drugod zopet Indijani rojijo in Evropejce napadajo. — Novojorški cerkveni list 4. mal. serpana ima pervo naznanilo, da je bil 19. rožn. Maksimilijan vstreljen. V
*) Dobro!!! bodo z njim rekli vsi Slovenci od Gorjanca do Triglava, od Adrije do — preko Mure, in z njimi milijoni prebivavcev po Avstrii in po vsem svetu, kteri »e katoliško čutijo.	V r.
diplomacii, pravi, je zavoljo tega silna nejevolja, celo prezidentova hiša to verjame in je močno pretresena. Ta list tudi naznanuje, da vse mehikansko časništvo je tirjalo smert Maksimilijanovo. — Liberalci se pa prepirajo med seboj, kdo je bil naj veči izdajavec zoper republiko. — V Compeachy-u (29. rožn.) liberalci streljajo, more in preganjajo prijatle cesarstva.
Poslednje novice. Neutegoma je zašumelo, da se hočejo nemški liberalci s Čehi prijazniti. Kaisersfeld in Herbst sta boje zato v Prago popotvala. — Strune med Berlinom in Parizom se neki do pokanja napenjajo. — Zagrizeni ostudnež Garibaldi menda zopet hudo tiši v Rim. Naj molijo, kterih prošnja kaj velja, da bi Bog obvaroval sv. Očeta in njih čedico pred temi nečloveškimi zvv_.imi. „Ne tradas bestiis, Deus, animas confitentes tibi!" — „Et animas pauperum tuorum ne obliviscaris in finem! !" — Postava za ministersko odgovornost je poterjena od sviti, cesarja. — Sultan Abd-ul-Aziz, ki je že po Parizu in Londonu toliko šuma vzrok bil, je prišel 27. julija tudi na Dunaj. — Za mlačne katoličane: Sultan je na Dunaju pred jedjo molil.
Iz Ljubljane. V petek, 26. julija, so od mil. knezo-Škofa prejeli subdijakonat naslednji gg. ljubljanski bo-goslovci: Anton Fettich-Frankheim iz Ljubljane, Jaka Grošelj izVižmarji, Nace Ključevšek iz Dol, Jan. Koš-melj iz Železnikov, Anton Mandelc iz Kranja, Janez Pogačnik iz Kranja, Janez Virant z Iga; Janez Karlin iz Stare loke, Groga Maloverh s Trate, Janez Štamcar iz Prečne, Ant. Zupančič iz Ljubljane; —včeraj pa di-jakonat. v Vsi ti gg. pa in ž njimi vred tudi čast. br. Stanko Skrabec, iz reda sv. Frančiška, bodo v saboto, 3. avgusta, za mašnike posvečeni. Nekaj gg. zdaj še premladih bode pozneje dobilo svete redove.
Družba „južnega sokola" je zavoljo neke puljave nekterih udov začasno ustavljena. Pošastne laži zastran tega pretepa se raznašajo na vse strani, ktere pa ravno raznašavcem naj manj v čast služijo. Domoljub še resnico, ki je žalostna, s previdnostjo naznanuje, ne da bi reč zviševal. — Ljubljanske šole so te dni dokončane, mladina se je veči del razšla. — Dr. J. Bleiweis je bil v saboto šel v Zagreb k slovesnemu pričetju jugoslovenske akademije. — Vas Mengeš je v terg povzdignjena.
— Svitli cesar so prečast. g. sorškega fajm. Ant. Belina, imenovali kanonika novomeškega kapitelna.
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski skofli. Lokalija Zlatopolje je 27. jun. razpisana. Č. g. Al. Peharec je bil 23. jul. za Rudnik investiran, č. gosp. J. Saj o ve c pa 30. jul. za Mošnje.
Popravek. Ne čast. g. Jerina na Javoru, ampak čast. g. A. Roje v Javorji — gre v pokoj, in ta duhovnija je torej razpisana 28. rožnika.
V	lavantinski škofii. Umeri je č. g. g. Janez Heler, župnik v Vurberzi. R. I. P.!
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Iz Žaline 16 gold. st. den.; med tim: Ana Brodnik 3 gold.: „Sv. OČe ! prosite meni in mojim otrokom gnade bogoljubno živeti in srečno umreti.u — Marjeta Novljan: da bi sv. Oče sprosili srečno zadnjo uro, 4 gold. — Ana Potokar '/, gld. za srečno zadnjo uro.
f^ogovori z gg. dopisovavci.
G. Jož. O —1: Od 1. marca do zadnjega avgusta je ravno pol leta; tedaj je prav tako. — Gospod L. G.: Fiet. Hvala za dop. — G. —1—: Zaželeni! — Gg. And. D. in St.: Za zdaj prepozno. — SI. šol. vod. v Nov. m.: Gratias! —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazcik v Ljubljani.