------    40    -----
Dopisi.
Iz Gorenskega 30. jan. (Tudi en košček iz nove ere.) Hudo so stvaritelji sedanje ,,srečne" Avstrije že napenjali svoje liberalne strune, da bi se duhovstvu odvzele farne matrike, ter izročile politični gosposki v oskrb. — O strah! to bi bil smrten udarec po Dež-manovih „črnuhih" v materijalnem oziru. Saj — kar se mene tiče, so mi matrike o letošnjem popisovanji nepozabljivo „bogate dijete" donašale.  Cujte!
Ne zadosti, da nam je gosposka ravno na božične praznike zavalila na glavo debel zavitek blanketov za rojstna spričala možke mladine od 1849. do 1859. leta rojene, morali smo v tem tesnem času vse v tujih srenjah bivajoče domačorojence z izpisi iz rojstnih bukev oskrbeti; na dalje je bilo našim la&tnim stroškom prepuščeno, „ekspedirati" sebe in matrične knjige v kraje, v kterih se je popisoval del faranov iz tujih srenj. Za vso to nujno tlako plačevala je gospoda, po megli birokratizma napihnjena, saj meni — še z osebno nehvaležnostjo:
Ker spada naša župnija v dve srenji,   bil sem povabljen,  da 11. dan t. m. sem prisednik v V..čevski, 12. in 13. dan  pa v domači srenji.    Pripeljem se prvi dan na V..covo, stopim v Knapčevo hišo in ondi najdem popisovanje vršilnega komisarja g. T ... arja, znanega prijatelja in podpornika „Brenceljnovega",   ki že izprašuje   zbrano   ljudstvo.    Po   ponižnem   poklonu  se vsedem za mizo ter odprem svojo težko, pa tudi dokaj vredno knjigo, ker v njej je v lepem redu in zanesljivi gotovosti  popisan  stan  farnih  prebivalcev.    Al  g.  komisar ne blagovoli  se  na-me ozreti,   temveč   ne  jenja izpraševati ljudi  takih reči,   o kterih mora vedeti,  da se bolje pozvedo iz matrik,   kakor po ljudskem „Ver-hor-u" in uradnih zapisnikih od časov prejšnjega popisovanja.     Samega  sebe jamem   milovati,   češ,   čemu neki si prišel v snegu  in luži ?   Ce  bo tako šlo ,  smo zvečer ob devetih še v Knapčevi  pisarnici,   in  za dobiček imaš zraven  ponočnega potovanja še nepotrebno zgubo časa. — Opomnim toraj gospoda, naj se zanese na moje   matrike,   ker  tudi   v   drugih  zadevah   imajo uradno veljavo pri gosposki, in le to,  kar ne spada v opravilo matrik ,   to  naj   pozvL  od ljudi.    Na to začne naš lokomotiv vendar počasi iz svoje staje hlapeti. Ko pa pozneje čutim, da g. komisar tudi vseh inštrukcijnih pravil,   po   kterih  se je poprej popisovanje ukazovalo, ni   prinesel   seboj  pod  klobukom,   ne   morem   se zdržati,   še  o tej reči  polence  na  žrjavico priložiti.    Pač nisem mislil s tem hlapona v eksplozijno nevarnost pripraviti, al — kmalu sledi  grom  in tresk.    Ko namreč diurnist zapiše po mojem izreku osebni priimek „Ržen", zgrabi g. komisarja sveta, uradna jeza zaradi naše slovenske spačenosti,   kajti zmiraj se je prav pisalo „Er-žen" in se bode.    Bal se je  ta   smrtni   greh   v svojih polah nesti v vso od nog do glave „nemško" Radoljico; saj tudi sedaj o svetem letu bi ga menda nikdo ne bil   I upal   na   spovedi   povedati.    Toraj   iztrga  že  napisano polo diurnistu spod peresa,  vrže jo  v  stran  in ukaže „Eržen-au na drugo pritisniti.                   (Kon. prih.)
Iz Blejske Dobrave  28. Jan. A. K. — Večini (?) volilcev Brezovskih  in  Materijskih  na Primorskem ni- I kakor ne priglasujem, ko v 3, listu „Novicu pravi, da sadna drevesa stoječa   okoli  Materije in Brezovice so   I
41
*idel  8 le* s^ra.    A temu ni  resnica.   Vsak ta-V0'nii prebivalec zdravih oči more spričati,  da le ne-t30! i ko dreves je bilo posajenih ona leta, nekoliko že ored    druga  pa   ali  večina  njih   kaže   na  kasneja Fte    sVloh morem trditi, čem več se ljudstvo zaveda •    spoznava korist sadjereje, temveč drevja zasaja, in to temveč,   ker biva blizo Trsta,   kjer se dobro sadje 1 hko v denar spravi.   Osebno sem se prepričal zadnja eta   da 0D ^a8U seQ°koše jako varčno obirajo sen6 od mladih iz zemlje   pognalih  drevesic, ktera zatem 6 let stara v prostorne kraje presajajo. (Bog daj čuda enakih posnemovalcev!) — Ako gosp. Kastelec omenja sadnih dreves,  po meni  preskrbljenih,  ni mislil nikdar na 8 let stara drevesa,   nego na onih 2000 vre požlahnjenih dreves,  ktera sem iz daljnega Gorenskega od preč. g. Pintarja dobil.    To   more   omenjeni  gospod  vsaki  čas dokazati. — Sveta dolžnost mi je pa, da pri tej priliki se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi na pomoč prihiteli v moji nesreči,   osobito   pa  preblagi  Kastelčevi, po domače Gasperjevi   družini  in   g.  Martinu Košic-u za lepo radovoljno postrežbo.   —   Pri   nas   vlada huda zima  in  mrzel   gorenec  nas  prepihuje.    Snega imamo čez pol sežnja.   Gozdna in sadna drevesa so jako poškodovana. — Železnica se marljivo  dela. — Za  društvo sv. Mohorja se je letos v našemu majhnemu selu mnogo novih udov oglasilo.   Bog daj Slovencem kmalu popolnoma zdramiti se, ter svetu čedajje bolj kazati napredek!
V Vrtojbi 28. jan. S. (Čitalnica naša), ki se je že pred enim letom ustanovila, bode se 6. februarja t. 1. slovesno odprla. Da se je morala ta slovesnost tako dolgo odlašati, bilo je krivo marsikaj. Vsem zaprekam , ki so pretile celo iz lastnega tabora, so se vendar rodoljubi krepko v bran postavili; vodilo jih je rodoljubje in spoznanje koristi in potrebe čitalnice jim je bila luč, da ni jih strašil noben trud. Med tem naj posebno omenim gosp. Maraž-a, ki marljivo dela na narodnem polji ves vnet za blagor svojih sovaščanov. Slava mu!
Iz Postojne. (Čitalnica naša) napravi 6. dan t. m. zvečer ob 7. uri Vodniku v spomin besedo, h kteri se vsi rodoljubi in prijatli uljudno vabijo. Veselica se bode vrstila tako-le: i. Petje zbora. 2. Tombola s petimi lepimi dobitki. 3. Govor. 4. Dvospev. 5. Dekla-macija. 6. Samospev. 7. Petje zbora. 8. Vesela igra s petjem: ,,Bob iz Kranja".   9. Ples.                Odbor.
Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 29. jan.) Bral se je dopis c. kr. deželne vlade, da je presvitli cesar potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, da se pobera to leto za zemljišno odvezo priklada 24 odstotkov na neposrednje davke in 10 odstotkov na vžit-fcino od vina, mošta in mesa. — Tudi sklep deželnega zbora, da se pobera za deželni zaklad 16 odstotkov priklade na neposrednje davke in 10 odstotkov na vžit-nino od vina, mošta, in mesa, je potrjen. — Podelil je odbor 3 izpraznjene deželne štipendije za gozdarsko šolo v Sueperku dvema učencema iz 4. razreda gimnazije in enemu učencu iz 4. razreda realkinega. — P podpori z 1600 gold., ki jo je deželni zbor naklonil jz glediščinega zaklada v podporo slovenske dramatike, je deželni odbor sklenil, da se v podporo slovenske dramatične šole odločenih 500 gold. izplača dramatičnemu društvu, in sicer vsako četrtletje četrti del tega zneska; za ostalih 1100 gold. pa se razpišejo in Po »Novicah" in po „Laib. Ztg." razglasijo nagrade 2j* slovenske igre in spevoigre, ki naj jih pisatelji in skladatelji do konca leta 1870.   pošljejo deželnemu od-
l.0^' *? s*cer ta^°' ^a P03"an^ *Svl na čelo napišejo Kako prislovico, v priloženem dobro zapečatenem listu Pa naj tej prišlovici dostavijo svoje ime. — O prošnji 2upanije Crnomeljske, da bi sezadnja volitev občin-
skega odbora ovrgla in druga volitev ukazala, je deželni odbor sklenil, da se ta prošnja vsled obč. volilnega reda izroči s priporočilom c. kr. deželni vladi. — Cene mesa, ki jo je mestni odbor kranjski za mesec januar odločil, deželni odbor ni potrdil, ter je mestni županiji naročil, da se ima mesna cena po dotični postavi določevati na gotovih podlagah in sicer z razločkom za pitano in ne pitano živino, in da se zmiraj na to pazi, da se mesarji ravnajo po dveh tarifah. — Predno se diurnist v službo vzame v bolnišnični pisar-nici, je bilo sklenjeno, da se preskušnji podvrže, ali je slovenskega jezika tudi v pismu popolnoma zmožen.
— (Letni zbor političnega društva »Slovenije") je bil 27. dne u. m. Ker nam je danes pošel prostor, prihranimo si sporočilo o zborovanji za prihodnji list, in priobčimo   danes le   dvoje:
prvo to, da po soglasnem sklepu zborovem se je poslal telegram govornikom slovenskim o adre-sini razpravi: gospodom T o m a n u, Svetcu in Čr-netu, ki jim naznanja, da se društvo „Slovenijaa popolnoma sklada z načeli, ktera so izrazili v govorih svojih, ter se jim za krepko brambo deželne avtonomije in narodne ravnopravnosti zahvaluje;
drugo pa to, da tudi po soglasnem sklepu zborovem se ima zahvalnica razglasiti volilcem na Kranjskem glede na volitve preteklega časa. Tako-le se glasi:
Volilci!
Volitvena pravica je važna politična pravica v ustavnem življenji, bodi-si da volimo može v občinsko starešinstvo ali v kupčijsko in obrtnijsko zbornico ali v deželni zbor.
Kakor volimo, tako si posteljemo, in tako potem ležimo, kajti izvoljenim dali smo velike oblasti.
Lahko je po takem razumeti, zakaj nikjer po vsem omikanem svetu prevdarni možje ne držijo križema r6k, kedar pridejo volitve, ampak se jih živo udeležujejo in nečimurne budijo iz zaspanosti.
Da pa se, kolikor mogoče, izid volitev zagotovi, treba, da se že pred volitvijo volilci enega duha zedi-nijo v tem, koga bodo volili, — da ne vleče eden na desno drugi na levo, in da potem ne padeta oba, na vrh pa pride tak, za kterega nihče ne mara.
Da se taki nesreči v okom pride, treba je volilcem kažipota, ki jim po vsestranskem prevdarku in po-razumljenji z volilci očitno reče: tega volite!
Leta 1867. se je ustanovil v Ljubljani „nLrodni volilni odbor", ki je izvrstno srečno vodil po vsej domovini volitve poslancev v deželni zbor kranjski. Ko se je narodno politično društvo ^Slovenija" osnovalo, je tega društva odbor ta imenitni posel vzel v svoje roke in je lansko leto vodil volitve poslancev v deželni zbor v okraji kranjskem, loškem in tržiškem, v ljubljanskem in vrhniškem, vtrebanskem, zatičinskem, žužemberškem, mokronoškem, litijskem in boštajnskem, — in volitev odbornikov v kupčijsko in obrtnijsko zbornico po vsej deželi — in možje, ki jih je narodno društvo priporočalo volilcem, izvoljeni so bili od konca do kraja vsi. Tudi izid volitev za mestni zbor ljubljanski bil je v negativnem smislu tak, kakor ga je društvo „Siovenija" želelo, ktero tudi pri poslednji volitvi deželnega poslanca v Idriji ni držalo križema rok.
Tak sijajni izid volitvenega boja je pa toliko veče pomembe, kolikor bolj se napenja nasprotna nemčurska stranka, da bi zm6gla s svojimi kandidati.
Zato je odbor društva „Slovenije", ko je v občnem zboru 27. dne u. m. račun dajal od delovanja svojega v letu 1869., prav  posebno povdarjal ta srečni
-----42    ------
Jzid vseh volitev preteklega časa in društvu nasvetoval: saj, priznavši veliko važnost deželi ugodnih volitev, vsem volilcem, ki so pri omenjenih volitvah zbirali se pod zastavo narodno in vkljub sladkim ali trdim besedam zaupljivo volili mož6 po društvu ^Sloveniji" priporočane, izreče očitna zahvala.
Občni zbor je enoglasno pritrdil temu predlogu in   sklenil,   naj   odbor zahvalnico po svetu razglasi.
Podpisani odbor radosten spolnuje sprejeto nalogo in Vam vsem, domoljubni možje, ki ste poslušali glas našega narodnega društva in ste volili po njegovem nasvetu, javno iziekuje hvalo in zahvalo.
Možje slovenski! stali ste dozdaj vselej po volitvah kot nepremakljivi stebri domovine naše. Ta lepa edinost, ktero občudujejo naši bratje Slovani druzih avstrijskih dežel, ktera pa zelo grize nasprotnike naše, nam je pa tudi poroštvo srečnih volitev, ako jih vpri-hodnje bode treba.
Zato Vam, vrli rodoljubi! društvo naše navdušeno kliče: Živeli!
Odbor narodnega društva ,jSlovenijo"
27. prosenca 1870.
— (Veselica Vodniku na čast) bode, kakor se sliši, danes zvečer napolnila vse čitalnične prostore. Slava Vodniku! Živeli njega čestitelji!
— (Dr. Klun in pa slovenske popisnice in državni zakonik.)   Dvorni   svetovalec Klun je  24. prosenca v zbornici poslancev  v svojem   govoru   skušal   pobiti to, kar je, čujte! pred  nekoliko  leti v ruskem „Slovu" in dunajskem ,,Avstrija"  na hvalo  slovenski literaturi pisaril,   ter je  med   drugim tudi povedal,   da  so občine krškega okraja slovenske popisnice (popisne pole) zavrnile, rekoč, da jih ne razumejo, ter so nemških zahtevale.    To  pa  je   že   očitno debela   laž, kajti  vlada zgolj   slovenskih   pol   ni   dala   tiskati,   ampak   le nemško-slovenske  za  Stajarsko  in  Kranjsko,  in laško-slovenske za Primorje. Kako tedaj so mogle občine zahtevati nemških pol,   če so jih že imele pred sabo! „Erklart uns Graf Oerindur" .... — Koliko je pa v tem resnice, kar pripoveduje zastran slovenskega državnega zakonika, da je tudi dokaj kranjskih občin zahtevalo nemški   ,,Reichsgeset2b)att",   to   nam   ni do dobrega znano.    Mogoče je pa tole:   Znano je, da po novem letu se,   kakor je  do konca 1852. leta bilo, slovenski državni  zakonik   („Oglasnik  državnih postav in ukazov") zopet na Dunaju tiska.    Po postavi mora vsaka občina en eksemplar  bodi  v nemškem,  bodi v v svojem maternem jeziku kupiti in   plačuje za-nj kakih 1 gold. 70 kr.  za   celo leto.    Te prilike se je morebiti poprijel marsikter   nemškutarsk purgirmajster na Kranjskem, ki si domišljuje (se ve, da le domišljuje!), da nemško bolje ume nego slovenski,  ter   si je po takem naročil nemški   „Reichsgesetzblatt",   ves ponosen vzlasti če mu je še kak c. kr. okrajni glavar (in tacih se nam žalibog ne manjka!) na srce govoril, naj vzame nemški „Reichsgesetzblatt", češ, da po tem je že za dve glavi visi, če nemški „Reichsgesetzblatt', ki ga ne ume, na polici leži. Al vprašanje je tukaj : ali je to pametno in pošteno?   ali   se je to zgodilo po sklepu občinskega odbora in ne   le   po  županovi  samovolji?   in ker nem-škutarji vedno   in   vedno   za   sebe   iz  tacih prigodkov denar kujejo,  ali ne zahteva slovenska čast, da bi se občinski odborniki   (soseskini možje)  na Kranjskem potegnili za slovenske postave in da mnogo občin stopi na noge,   da očitno po časnikih  prekličejo neumnost županovo? — Tudi   bi  bilo želeti, da bi se obilo privatnih naročnikov  oglasilo za slovenski „državni zakonik" (saj 1 gold. 70 kr. na leto je mala reč),   da
bi se tako vničilo gori omenjeno nemškutarsko veselje* Slovenski ,,državni zakonik," vredovan po izvrstnem pravo- in jezikoslovcu gosp. Cigaletu, bode županom dobro služil pri uradovanji njihovem, in v obče mora nam vsacemu za oliko slovenskega opravilnega jezika mar biti!
— (Cerkveno petje.) Prihodnjo nedeljo 6. februarja ob 10. uri bode pelo v tukajšnji stolni cerkvi 60 pevcev in pevkinj novo vokalno mašo za moški in ženski zbor od Ant Forster-a, triglasni motet od Palestrine za moški zbor pri gradualu, in dvoglasni ofertorij za alt in bas z orglami od Fr. Witt-a. Pelo bode pri tej priložnosti prvikrat 20 dečkov, kteri obiskujejo šolo za stolni kor, oktobra meseca 1869. leta osnovano.