GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XX 26. JANUARJA 1981 CENA 3 DIN Kaj smo in kaj bomo gradili s samoprispevkom Aprila 1976 smo se občani Kamnika z veliko večino na referendumu odločili, da bomo z 2 odstotnim krajevnim samoprispevkom prispevali k hitrejšemu razvoju krajevnih skupnosti, v katerih živimo, ter odpravljanju prostorske stiske v šolstvu in otroškem varstvu. Sedaj, ko se končuje obdobje izglasova-nega samoprispevka, lahko ponovno ugotovimo, da smo večino zastavljenih nalog izvršili, na marsikaterem področju pa opravili več, kot smo načrtovali. Zbrana sredstva samoprispevka - približno 97 milijonov dinarjev - smo, kot je bil dogovor, uporabili polovico za potrebe ie krajevnih skupnosti, polovico pa za izgradnjo Izobraževalnega centra Rudolfa Mai-gj stra ter otroškega vrtca na Duplici. Iz prikaza uresničitve zastavljenih nalog izhaja, da brez sredstev samoprispevka, ki so bila predvsem v krajevnih skupnostih glavni vir dohodkov, ne bi mogli opraviti tega, kar je danes vidno; od novih asfaltnih cest, pločnikov, vodnih zajetij in vodovodov, kanalizacije, športnih igrišč itd. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da so krajani, predvsem v izven mestnih krajevnih skupnostih, s prostovoljnim delom ter dodatno denarno soudeležbo doprinesli k hitrejšemu razvoju svoje krajevne skupnosti, s tem pa k ustvarjanju boljših življenjskih pogojev. Tudi pri razreševanju prostorske stiske v šolstvu in otroškem varstvu so bila sredstva krajevnega samoprispevka odločilen dejavnik. Zgradili smo Izobraževalni center, ki se lahko, glede na svojo zasnovo, uspešno vključuje v razvoj nedavno sprejetega usmerjenega izobraževanja v Sloveniji. Res je, da je veliko vprašanj in dvomov med občani Kamnika o smotrnosti gradnje tega centra, vendar danes lahko z gotovostjo trdimo, da brez njega Kamnik ne bi imel niti ene dejavnosti usmerjenega izobraževanja. Tako pa nam je dana možnost, da se bo del kamniške mladine, pa tudi iz sosednjih občin, izobraževal v naravoslov-no-matematični in ekonomski usmeritvi. Z dograditvijo Izobraževalnega centra ter s povečanjem osnovne šole na Duplici smo vsaj za silo razrešili prostorsko stisko v osnovnem šolstvu. Letos se bomo ponovno odločali o samoprispevku, torej o tem, ali smo tudi v prihodnje pripravljeni delček svojih osebnih dohodkov nameniti razvoju krajevnih skupnosti, zdravstva, šolstva in morda tudi telesne kulture. In ko se bomo odločali, prav gotovo ne bomo mogli spregledati vseh pridobitev, ki smo jih lahko v tem obdobju zgradili zato, ker smo del denarja zbrali tudi s samoprispevkom. SLAVKO RIBAŠ Čisto prava zima Pravljična zimska podoba ni nič izjemnega, saj sta sneg, ivje in mraz vsakdanja spremljevalca letošnjih zimskih dni. Medtem, ko se odrasli nad tolikšno zimsko radodarnostjo že kar jezimo - zaloge goriva namreč hitro kopnijo, ceste se pogosto spreminjajo v draslišča - pa so jo nadvse veseli otroci. V letošnjih šolskih počitnicah jih namreč zima nI prikrajšala za vse tiste številne radosti, ob katerih so si nabirali novih moči za drugo polovico šolskega leta. Višji osebni dohodki osiromašili akumulacijo ' ki smo 'an' v občini poleg repu-jjjjškega sprejemali tudi občinski .j'"govor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, smo poudarili ^fnoupramo vlogo združenega de-k> saj se je vsak delavec s sprejc-""»m dogovora odločil tudi za nje-[|Sovo dosledno uresničevanje. Zdaj r" Čas, da pogledamo, aH je bilo ^uresničevanje tega dogovora res !*>sletui„. t Podatki, ki jih je za zadnjo sejo ''^vršnega sveta pripravil odbor za jsPremljanje uresničevanja dogovo-jra> niso navdušujoči. V devetih mescih je bilo namreč v gospodarskih delovnih organizacijah kar deset "šiteljev: Donit, tozd Svit, Donit, l°zd Trival, Svilanit, Gozdno gozdarstvo, obrat za kooperacijo, ■£°zorog, SGP Graditelj, SGP Gradbinec, Zarja, Kočna, Komu-pa'no podjetje. Na osnovi dodatnih Izjasnil, ki jih je od prekoračiteljev refjal odbor, vse kaže, da bomo ob izključnih računih imeli štiri preko- račitelje, in sicer Donit, tozd Svit, Gozdno gospodarstvo, obrat za kooperacijo, Zarja in Komunalno podjetje. Medtem pa za družbene dejavnosti lahko ugotovimo, da so se pri izplačevanju osebnih dohodkov držale dogovora in prekoračitev ni. Taki podatki vzbujajo ne le razmišljanje, ampak tudi zaskrbljenost: zna se namreč zgoditi, da bomo, čeprav smo imeli občinski dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, edina občina, ki bo v republiškem merilu presegla dogovorjeno rast sredstev za osebne dohodke. Povprečni republiški osebni dohodek v preteklem letu je bil 8.172 dinarjev, povprečni občinski pa 7.931 din. To pomeni, da se je povprečni osebni dohodek v občini tesno približal republiškemu povprečju, kar dokazuje tudi podatek, da je rast osebnih dohodkov v republiki zaostajala za rastjo dohodka za 32 odstotkov, v občini pa le za 25 odstotkov. In naprej: po ustvarjenem dohodku smo se lani v republiki uvrstili na 26. mesto, pri razporejanju dohodka za osebne dohodke na 9. do 14. mesto, medtem ko smo po razporejenih sredstvih za akumulacijo komaj na 48. mestu med šestdesetimi slovenskimi občinami. Je treba še posebej pojasnjevati, da je visoka rast osebnih dohodkov krepko siromašila rast akumulacije, oziroma zmanjševala denar, ki ga gospodarstvo namenja razvoju materialne osnove dela. Odveč bi bilo naštevanje, v katerih delovnih organizacijah so bili osebni dohodki najvišji in kje najnižji, saj so zaradi različnih pogojev različne tudi možnosti za ustvarjanje dohodka. Pomembneje kot to je, da so v marsikaterem samoupravnem okolju popustili in linearno ocenjevali padec realnega osebnega dohodka namesto da bi r Srebrni znak sindikata Tudi letos bodo podeljeni srebrni in zlati znaki Zveze sindikatov Slovenije delavcem, ki so z dolgoletnim aktivnim delom prispevali k razvoju in organiziranosti sindikatov. Zato naj osnovne organizacije sindikata do 28. februarja 1981 posredujejo na Občinski sindikalni svet Kamnik predloge za delavce, ki naj bi dobili srebrni znak sindikata. K posameznemu predlogu mora biti priložena dovolj tehtna obrazložitev za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov ZSS, katerega so OOS prejele januarja 1977. Kadrovska komisija pri občinskem svetu ZS Kamnik bo upoštevala le predloge, posredovane do določenega roka. Srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije bodo tudi letos podeljeni ob tradicionalnem srečanju delavcev, l.maja v Kamniški Bistrici. Občinski svet ZSS Kamnik poskrbeli za delavce z najnižjimi OD - končni rezultat tega je, da je bil padec realnega osebnega dohodka v občini precej manjši, kot ga ugotavljajo v republiki. K vsemu temu lahko prištejemo še ugotovitev družbenega pravobranilca samoupravljanja, da samoupravni akti, ki urejajo odnose med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi skupnih služb še niso primerni in da je tudi tu pri razporejanju dohodka za osebne dohodke precej kršitev. Ob vsem tem se je mogoče vprašati, kakšna je bila politična akcija za izvrševanje sprejetega dogovora in kakšna politična odgovornost. Prav gotovo ni neutemeljena ugotovitev, da družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat in zveza komunistov, pri uresničevanju tega dogovora svojega dela niso opravili, kot bi ga morali. Nobena neznanka namreč ni, da je poviševanje osebnih dohodkov na račun boljše strojne opremljenosti in boljše tehnologije hudo kratkoročna naložba. Zato bi veljalo tehtno razmisliti o priporočilu izvršnega sveta občine, naj bi ob zaključnih računih zaradi kršiteljev tudi v organizacijah, ki so se dogovora držale, morebitnega ostanka dohodka ne razporedili za osebne dohodke, če se nočemo uvrstiti med kršitelje republiškega dogovora. Odbor za spremljanje dogovora pa bo pripravil posebne ukrepe za kršitelje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Hkrati je izvršni svet predlagal, naj bi tak občinski dogovor sprejeli tudi letos - čeprav družbenopolitične organizacije za to niso dale pobude. JANA TAŠKAR Ko je lani na Poljskem prišlo do prvega vala stavk in delavskih protestov je pravzaprav malokdo pričakoval, da gre za dogodke trajnejšega značaja, še zlasti zaradi podobnih izkušenj v letih 1956 in /970. Toda samoupravni sindikati Solidarnost so postali več kot vsakdanjost Poljske, njihov idejni in organizacijski vodja Lech Walensa utegne po napovedih zahodnih časopisov postati celo »človek leta«, hkrati pa najnovejši dogodki ne napovedujejo umiritve dogajanja. Še več - Poljska nedvomno postaja nekakšna nevralgična točka Evrope in celo sveta. Prav nekateri zadnji dogodki okoli prostih sobot (to je ena izmed zahtev iz t. i. gdanskega sporazuma med novimi sindikati in poljsko vlado) so dokazali, da na videz obrobno vprašanje posega v bistvo Poljske in tudi socialistične družbe. Svojevrsten paradoks je pač ta, da boj med sindikati Solidarnost in poljskimi oblastmi dobiva značaj razrednega boja, kot da bi šlo za družbo, kjer se delavski razred šele bori za svoje osnovne pravice! Sindikati namreč zavračajo zahtevo poljske združene delavske partije, češ, da tudi pni nosijo del odgovornosti in Samo obljube ne prinašajo sprememb bremena za izboljšanje nič kaj zavidljivega gospodarskega položaja. Ob doslednem zanikanju mnenja, da so sindikati politična organizacija (značilna je izjava Walense, da se pač ne ukvarja s politiko), se zdi, kot da bi gledali film dogajanja v nekapitalistični družbi: sindikati, kot prvobitna oblika organiziranega delavskega boja, se bore za delavske pravice, kajti »oblast« ne zastopa delavskih interesov. Po drugi strani pa je Poljska dokaz, da se tudi države »realnega socializma« srečujejo z globoko krizo družbenih odnosov. Že samo ločevanje med delavci in oblastjo je spet svojevrsten dokaz, kako se v tudi deklarirano socialistični družbi ne uresničuje vizija dela kot carstva svobode, temveč veliko bolj kot eksistenčna nuja. Navzven pa so poljski dogodki nedvomno voda na mlin vsem tistim, ki sorazmerno poenostavljeno dokazujejo, da tudi socializem kot družbenoekonomski red ni imun za težave. Za samo Poljsko pa je vse to opomin, da sprememb v družbenih odnosih ni mogoče izpeljati samo z obljubami. Pa tudi ne s sklicevanjem na socialistično zavest. J. KOVAČIČ 2 KAMNIŠKI OBČAN / 26. januarja 19 Od vsepovsod • Boljše in učinkovitejše delo administracije LJUBLJANA - Na seminarju za sekretarje občinskih konferenc in medobčinskih svetov zveze komunistov so ocenili družbenopolitične in varnostne razmere ter hkrati spregovorili o aktualnih gospodarskih in političnih nalogah komunistov. V sklepni besedi je sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc ugodno ocenil seminar in poudaril, da akcija za zmanjšanje administracije in družbene režije ne sme biti pavšalna, temveč mora pripomoči predvsem k izboljšanju in gospodarnosti njihovega dela. • Dobri rezultati slovenskega gospodarstva LJUBLJANA - Lani je slovenska industrija izdelala za 2.6 odstotka več kot leta 1979 in hkrati izvozila za 34 odstotkov več kot leto poprej. Prav tako rekordno visok pa je bil decembrski izvoz, ki je bil kar za 42 odstotkov večji. Lani je Jugoslavija uvozila za sedem odstotkov več blaga, hkrati pa se je devizni primanjkljaj zmanjšal za 15,9 odstotka glede na leto 1979. • Delegatski sistem in stabilizacija sta temeljni nalogi LJUBLJANA - Razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov, uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, ob posebni pozornosti povsem konkretnim nalogam na planskem področju ter naloge pri uvajanju reforme šolstva in usmerjenega izobraževanja so temeljne usmeritve republiške konference SŽDL in socialistične zveze nasploh v letošnjem letu, so ugotovili na seji predsedstva RK SZDL, kjer so hkrati sprejeli tudi predlog programske usmeritve za I. 1981. Na seji so opozorili tudi na zaostajanje nekaterih občin pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov sisov družbenih dejavnosti in poudarili, da je treba tudi s politično akcijo pripomoči k čimprejšnjemu podpisu sporazumov. Pohod na Oseke na Menini planini DO ZSMS Zg. Tuhinj organizira tudi letos že tradicionalni pohod na Oseke na Menini planini, kjer je bila 8. februarja 1944 iznenada obkoljena in napadena glavnina Šlandrove brigade. V spomin padlim borcem bo v nedeljo, 8. februarja 1981, pohod k spominskemu obeležju na Oseke. Pohod se bo pričel ob 8. uri zjutraj izpred osnovne šole v Zg. Tuhinju, slovesnost na Osekah pa se bo pričela ob 10. uri. Po proslavi bo tovariško srečanje ob tabornem ognju. Za smučarje bo organizirano tudi smučarsko tekmovanje. OO ZSMS ZG. TUHINJ Čigavi delegati? Delegati v zborih uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, v zboru združenega dela in v drugih oblikah samoupravljanja še vedno ne poznajo dovolj mnenj in ocen svojih volivcev celo o najpomembnejših vprašanjih, o katerih odločajo delegati na sejah. Naj navedemo samo dva primere, s katerima smo se srečali v zadnjem času. Najprej sprejemanje programov samoupravnih interesnih skupnosti in na podlagi njihovega ovrednotenja sprejemanje prispevnih stopenj za leto 1981. Delegati uporabnikov so brez večjih razprav sprejeli predlagane programe in ustrezne prispevne stopnje. Zataknilo pa se je pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS. Le-teh v nekaterih OZD v začetku niso podpisali češ, da pomenijo preveliko obremenitev gospodarstva. Med temi niso bili samo sporazumi gospodarskih SIS, pač pa so v nekaterih TOZD zavrnili tudi vse sporazume občinskih SIS družbenih dejavnosti. Ni naš namen na tem mestu razpravljati o višini sredstev, ki so jih predlagale posamezne SIS za uresničitev svojih programov. Gre za to, da so imeli delavci v združenem de- lu pravočasno na voljo v Kamniškem občanu objavljene in ovrednotene programe občinskih SIS in da je bila izdelana tudi bilanca potrebnih sredstev za te programe in možnosti v okviru načrtovanega dohodka. Načelo svobodne menjave dela zahteva, da se uporabnik in izvajalec zelo določeno dogovorita o obsegu programa npr. v šolstvu, zdravstvu, kulturi, itd., ki ga bo potrebno opraviti, pa seveda tudi o njegovi ceni. Treba bi bilo torej reči: tele naloge je nujno potrebno opraviti, te pa bi lahko odložili, ker za to nimamo zadosti denarja. Če pa se pogovarjamo samo o skupni vsoti za vse SIS in o skupni stopnji, ki naj bo čim manjša, ne da bi povedali kje predlagamo zmanjšanje in da bi s tem prevzeli tudi odgovornost za posledice tako zmanjšanega programa, pa to pomeni, da se pogovarjamo o nekem skupnem davku, ki ga moramo plačevati za družbene dejavnosti. O njegovi razdelitvi pa naj odločajo drugi! Delegati uporabnikov bi se, upoštevajoč dohodkovne možnosti TOZD in interese delavcev, morali uskladiti že v sami TOZD oz. OZD. Ta stališča pa bi ti delegati morali zastopati v skupščinah posameznih SIS. Potem bi verjetno do razhajanj stališč delegatov v skupščinah SIS in v zboru združenega dela ne prihajalo. Seveda ne bo odveč ob tej pri • liki poudariti odgovornosti strokovnih služb SIS in strokovnih delavcev v TOZD, da poskrbijo pravočasno za vse podatke in to v razumljivi obliki, ki jih mora imeti delavec, če se želi res preudarno in odgovorno odločiti za določen predlog. Tudi aktivnost delegatov v skupinah delegatov za zbor občin in zbor združenega dela kaže na to, da bo treba odnos do delegatskih dolžnosti krepko spremeniti. Težko je razumeti, da na primer na program statističnih raziskovanj, ki ga je skupščini SR Slovenije predložil republiški zavod za statistiko v kamniških delovnih organizacijah ni bilo nobenih pripomb. In to v času, ko toliko govorimo o potrebi po zmanjšanju administracije in o številnih potrebnih in nepotrebnih podatkih, ki jih morajo zbirati in pošiljati TOZD-i različnim ustanovam. Začeti bi morali pri vzrokih za tako razraščanje administracije, ti pa so tudi v mnogih zakonskih predpisih, ki jih delegati združenega dela sprejemajo v skupščinah. F. S. Obsežen program dela Delovna skupnost oddelka za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Kamnik objavlja prosta dela in naloge VODJE ČAJNE KUHINJE Pogoji: - končana poklicna šola gostinske ali trgovske smeri: - tečaj za higienski minimum: - 2 leti delovnih izkušenj v obratih družbene prehrane; - 3 mesečno poskusno delo. Prijave s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejemajo 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Kamnik, Titov trg 1. Osrednja oseba v programu dela sindikata je človek s svojim ustvarjalnim delom, ki pomeni napredek socialistične samoupravne družbe, v kateri si delavec krepi svoj in skupen položaj z zavestjo in sposobnostjo. S tem dokazuje, da je kos obvladati od časa do časa nemirne gospodarske, politične in življenjske tokove. Z namenom in prepričanjem, da bodo odnosi še humanejši ter da bo jutri živel še bolje, kot živi danes. Omenjena misel je vpeta v dokumentih 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ter 1. in 2. konference Zveze sindikatov Slovenije. Program dela bo v januarju 1981 sprejet tudi na seji občin- skega sveta in bo pomenil akcijsko smer dela v tekočem letu. Pri uveljavljanju družbeno ekonomskih odnosov bo posebna skrb namenjena ocenjevanju organiziranosti združenega dela v dohodkovno smotrne celote. Analizirali bomo delo delegatov v organih SIS družbenih delavnosti, kot tudi SIS materialne proizvodnje. Celotna problematika iz tega področja bo povezana v pripravah na III. kongres samoupravljalcev v letu 1981. Posebno skrb bomo namenili uveljavljanju družbenega dogovora o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. V letu 1981 bo potrebno dograjevati ta merila v vseh organizacijah združenega dela in jih vnašati v konkretno prakso. Velik poudarek bo dan boljše- V petek, 9. januarja, je v mrzlem zimskem jutru odšel tiho, kot odhajajo ljudje, ki jim je revolucionarno delo v samoupravni socialistični družbi in skrb za svoje drage življenski smoter in uteha v najtežjih trenutkih svojega življenja. Tovariš Tone je bil rojen 16. 1. 1917 v Gornjem Logatcu, kjer ni imel lepega in bogatega življenja. Skupaj s starši je preživljal mladost na mali kmetiji in se izučil mizarstva. V Ljubljani je nadaljeval šolanje na delovodski šoli. Izbruhnila je vojna in takoj v prvih dneh je ugotovil, kje je njegovo mesto. Sovražna propaganda ni vplivala nanj, ker je bil razgledan in narodno napreden. Povezal se je z narodnoosvobodilnim gibanjem in se ni tresel za svoje življenje, temveč z zanosom opravljal najtežje naloge aktivista OF, tako kot je zahteval čas, ko je bil na kocki obstoj slovenskega naroda. Italijanski okupator je zasledil njegovo delo in ga poslal v taborišče Trevisso in nato v Padovo. Ko je prišel domov, se je vključil oktobra 1943 v DOLOMITSKI ODRED, , nato v VOJKOVO BRIGADO in sredi leta 1944 je bil namestnik komandanta bataljona v artileriji IX. korpusa. V novembru 1944 je odšel v oficirsko šolo v Metliko, kjer je bil predavatelj in inštruktor do konca vojne. Po osvoboditvi se je z enako močjo in zavzetostjo posvetil nalogam, ki nam jih je nalagala porušena domovina. Sodeloval in izvajal je težke in odgovorne naloge in dolžnosti kot: direktor Lesne industrije MISLINJE, direktor Lesne industrije MARIBOR, direktor podjetja STOL na DUPLICI, glavni direktor Direkcije za lesno industrijo SRS, opravljal je naloge načelnika oddelka za gospodarstvo in finance občine Kamnik; pred upokojitvijo pa je bil direktor SLOGE v MOSTAH. Poleg teh pomemb- nih nalog je opravljal še celo vrsto družbenopolitičnih nalog v organizaciji ZVEZE BORCEV NOV, v ZKS, v SZDL in drugih samoupravnih interesnih skupnostih, odborih, komisijah in društvih. Kot gospodarstvenik je bil izredno prizadeven, uspešen in zelo aktiven družbenopolitični delavec, vesten, pošten in priljubljen, kar dokazuje kar šest visokih odlikovanj in razna priznanja. Pod bremenom težkih nalog aktivista OF, partizanskega komandirja in komandanta in v nenehni nevarnosti za življenje, je postal njegov značaj kot kremen, kot jeklo, ki se ne ukloni ne sili, ne pritiskom. Tak je ostal do poslednjega diha. Hvala ti spoštovani Tone za vse tvoje delo, za vsa tvoja prizadevanja, za vse napore, za vse dobro, kar si s svojim delom napravil za boljši jutri naše samoupravne socialistične družbe. Pogrešali te bomo močno in ne moremo verjeti, da si odšel, od koder ni vrnitve. Slava tvojemu spominu! Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK mu gospodarjenju in skladnejšemu razvoju gospodarstva, kateremu bo podrejena kreditna, investicijska, kadrovska in ostala politika, ki bo upoštevala naše zmožnosti v tekočem srednjeročnem obdobju 1981-1985. Zavzemali se bomo za boljše delovne in življenjske pogoje delavcev. Pri tem bomo terjali dosledno izpolnjevanje družbenih usmeritev pri zagotavljanju minimalnih standardov pri zaposlovanju delavcev. Na področju izobraževanja bo naša skrb namenjena predvsem izobraževanju sindikalnega članstva, kot tudi štipendijski politiki, da bo omogočala vključevanje delavske in kmečke mladine v vse stopnje usmerjenega izobraževanja, ki ga bo potrebovalo združeno delo. Pri vključevanju delavcev v kulturno življenje bomo upoštevali interese vseh delavcev v Kamniku, kar bo omogočilo razmah ljubiteljske in množične kulture, kot tudi kulture drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. V stanovanjski politiki se bomo zavzemali za uveljavitev novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki pomeni osnovo za urejanje in reševanje stanovanjskih vprašanj v združenem delu. Krepili bomo inventivno dejavnost v OZD, kot tudi ustrezno vrednotenje pobud delavcev, ki bodo pomenile izboljšanje proizvodnega procesa, prihranek delovnega časa, materiala ali bodo kako drugače prispevale k boljšemu gospodarjenju. Na področju LO in DS bodo potekale stalne priprave za idejno in akcijsko krepitev obrambne pripravljenosti združenega dela na morebitno izredno stanje v vojnih ali naravnih nesrečah. Poleg omenjenih nalog bo občinski svet sproti obravnaval naloge, ki jih bo narekovalo članstvo OOS in dogovor družbenopolitičnih organizacij v občini Kamnik. OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK Nova javna razprava o povezovalni cesti Ena največjih pridobitev Kamnika v zadnjem času je brez dvoma nova obvoznica Toda ta šc zdaleč nima tiste vloge, za katero je bila miš Ijena; to je, da bi razbremeni la promet starega dela Ka mnika. Da bi se temu izognili, bi morali že pred tem pomi sliti na priključek na obvozni co nekje pred začetkom me sta, vendar pa ne pred takimi centri, kot so šole. Varianta (mimo »Metalke«), ki je bila med drugimi omenjena v članku »Kako čez Bistrico na novo obvoznico«, je popol rtoma zgrešena in nemogoča Že tako smo nedavno tega močno protestirali proti hu demu prometu okrog Metalke, katerega priča so ne samo stanovalci kot etažni lastniki bloka nad »Metalko«, pač pa gotovo otroci obeh osemletk in prosvetni kader. Zdaj pa kot da tega še ni dovolj, še cesta in to taka, da bi stano valcem zaprla celo normalen izhod iz bloka in da bodo otroci še bližje možnim ne srečam kot sedaj. Nimamo besed za tako zamisel, samo to vemo vsi, da je več kot nora. Zato vsi stano valci omenjenega bloka od ločno protestiramo proti tej varianti in se bomo pritoži vse do najvišje instance. Vsaka hiša ima oz. mora imeti nekaj prostora za varno gibanje, še več pa stanovanj ski blok, kjer je mnogo ljudi in med njimi zlasti otrok, ki nujno rabijo svoj prostor za normalno gibanje. Tako je bloki* nad »Metalko« že skoraj tri četrtine takega prosto ra vzela Metalka s svojo dejavnostjo, ostalo četrtino ali še več kot je možno, pa bo. kot kaže, še ta »povezoval na« cesta. Ne moremo tudi mimo te ga, da bi poleg tega moral hoditi v lastne garaže, katere bo treba še predhodno pre staviti, čez to povezovalno cesto. To pa v tem času tud> ni preveč stabilizacijsko, po sebno če pomislimo, koliko dodatnih sredstev bo zahtevala ta cesta (zidovi...) Zahtevamo, da se stvar ponovno pretehta in se pri ten1 upošteva bolj človeški faktol (otroci) glede varnosti, predvsem pa smradu, plinov in se veda še hrupa, ki ga kljut navedenim zidovom ne b< moč zadušiti. Že tako vdiha varno prekomerno umazan ¡1 strupen smrad a sedaj naj p pa še otroci? HIŠNI SVE1 Kidričeva 35 * KAMNIN Občinska popisna komisij« VABI K SODELOVANJI VEČJE ŠTEVILO POPISO' VALCEV s srednjo izolira zbo za popis prebivalstva, go spodinjstev in stanovanj v le' tu 1981. Interesenti se lahko prija; vijo pismeno (podatki na vsebujejo ime in priimek, na1 slov in poklic), po telefoni (831-505) ali osebno najpoz neje do 15. februarja 1981 na naslov: Kadrovska služb' Skupščine občine Kamnik Titov trg 1. Zaradi obilice gradiva bom' delegatsko prilogo objavili naslednji številki. UREDNIŠTVO KAJ SMO IN KAJ BOMO GRADILI S SAMOPRISPEVKOM KAMNIŠKI OBČAN / 26. januarja 1981 3 Prašnikarjeva 1.389.955,00 3. Pot na Poljane 1,875.737.55 4. Aškerčeva ulica 2.833,45 5; Svetčeva. Ogrinčeva. Podgorska, Alcševčcva. Koželjeva. Parapatova. Ogrinčeva 2.215.349.00 665.058.25 6. Kebetova ulica S4.444.30 7. Pot 27. julija 3.980,00 8. Bevkova 9, Lobodova 10. Preboj Smolnikarjeve 11.Jeranovo: - Cesta dr. T. Zajca - Kolarjeva 3.806.124.35 . - Cesta treh talcev 12. Drnovškova 9.587.00 13. Molkova 7.672.00 14. Polčeva 1 15.615.10 15. Zebljarska 16. Ureditev Mlinščice 17. Administrativno tehnični nadzor 48.826.75 11.119.256,45 11. Stroški javne razsvetljave: elektrika 1.371.421.15 vzdrževanje 751.717.70 2.123.138.85 III. Vzdrževanje cest II. reda 542.481,10 IV. Otroška igrišča, športni objekti, parki, nasadi 233.500,05 V. Dotacija organizacijam in društvom 544.652.50 VI. Ureditev starega mestnega jedra 425.030.90 VII. Funkcionalni stroški in stroški delegacije 1,019.294,75 VIII. LOinDS 615.773,85 IX. Ureditev ostalih ulic in cest, ki niso bile predvidene s srednjeročnim programom - Zg. Žale 2.454.973.90 - Mesto Kamnik javna razsvetljava in pločniki 1,055.858,75 - Titov trg 11.385.80 - Kovinarska ulica 1 12.067,50 - Trg svobode 288.00 - Cankarjeva 9.100,00 - Usnjarska 21.728,90 - Trško polje 1.260.00 - Zg. Perovo 235.626.10 - Podjelša - Zduša 654.246.50 (vodovod in cesta do Brezij) - Stiasnvjeva 7.836,10 - Tunjiška 12.248,00 - Zduša-Breg-l.ukan 382.854,00 - varnostna ograja - Kettejeva 96.423,30 - priključek N. trg na obvozno 67.239,70 - priključek in dvorišča Zg. Žale 186.707,25 - združevanje sredstev s SKS - cesta v Tunjice 1.000.000,00 - vodovod Iverje 278.739.00 - sofinanciranje TV pretvornika Velika planina 50.000.00 - Ureditev dvorane nad Kavarno 575.436,45 - regulacija potoka ob Zapricah 52.423,60 7,079.735.30 , X. Ostali odhodki- predplačila 172.224,95 XI. Stanje ž. r. 30. 9. 1980 853.081,85 SKUPAJ: 24.728.170,55 Urejene niso bile naslednje ulice, ceste oz. poti: - Pot 27. julija (dokončno bo mogoče urediti to pot, ko bo določena trasa povezovalne ceste z obvoznico. Analiza uresničevanja planov krajevnih skupnosti v obdobju 1976-1980 Ob koncu planskega obdobja 1976-1980 lahko z zadovoljstvom zremo na dosežene uspehe pri urejanju krajev ter gradnji komunalnih in drugih objektov družbenega standarda v vseh krajevnih skupnostih. Naloge, ki so bile izoblikovane v planih, so pretežno uresničene, mnoge pa so bile opravljene nad načrtovanimi. Taka dejstva dokazujejo, kako tehtna je bila odločitev krajanov za uvedbo krajevnega samoprispevka, saj lahko ugotovimo, da je bil pretežni vir dohodka krajevnih skupnosti prav krajevni samoprispevek. Za uresničitev plana je bil zelo pomemben tudi prispevek delovnih organizacij, katerih sredstva se združujejo po samoupravnem sporazumu, lastna udeležba in pa prostovoljno delo krajanov. V analizi lahko ugotovimo, da so bili zgrajeni ali razširjeni vodovodi v več krajevnih skupnostih, tako da ima zagotovljeno zdravo pitno vodo iz vodovodov večina krajanov. Asfaltirano je bilo več kilometrov cest in ulic, urejena so tudi druga cestišča. Sofinancirana je bila gradnja TP in elektroomrežja. Urejalo se je javno razsvetljavo, kanalizacijska omrežja, pokopališča in mrliške vežice. Za kulturno dejavnost in delo organov krajevnih skupnosti je bilo usposobljenih več domov, za telesnokulturno dejavnost pa športna igrišča. Odkrita so bila spominska obeležja v štirih krajevnih skupnostih. Po programu so se krajevne skupnosti usposabljale za SLO in CZ, za kar so bila porabljena znatna sredstva. Zagotavljale so tudi delovanje organizacij in društev. Iz prikaza uresničevanja planov posameznih krajevnih skupnosti ugotavljamo, da so bila dosežena sredstva, hkrati pa tudi poraba, znatno preseženi, kar lahko pogojujemo s hitro gospodarsko rastjo v sredini navedenega obdobja. Planska predvidevanja po prikazu niso uresničena le v krajevni skupnosti Komenda, kar pa za dejansko stanje ne moremo trditi, saj se je ta krajevna skupnost v tem obdobju razvijala nadpovprečno. Tak prikaz je verjetno posledica neusklajenega planiranja. Vsi prikazi so opravljeni do 30. septembra 1980. PREGLED URESNIČITVE PO POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: krajevna skupnost črna Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov Ks ~ prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene ~ prispevki občanov ~ razni drugi prihodki ~ prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Plan Realizacija Indeks 850.000 317.000 50.000 1,373.858 884.354 94.209 141.092 58.731 110.084 70.719 SKUPAJ Odhodki - vzdrževanje cest in krajevnih poti ~ urejanje vodovodov - gradnja oz. sofinanciranje TP - javna razsvetljava - igrišča, domovi in šole ~ pokopališča in urejanje naselij - SLO in CZ ~ organizacije in društva 7 funkcionalni izdatki in izdatki za delo delegatskega sistema - za ostale izdatke KS 1,217.000 2.733.047 224 715.141 430.142 307.056 4.478 17.082 29.239 19.707 60.944 62.053 158.568 SKUPAJ 1,217.000 1,804.410 148 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - vodovod Praprotno. ~ podaljšek vodovoda Žaga-Podstudenec. i vodovod v Podstudencu, ~ dograditev vodovoda Gozd. ~ most na poti Smrečje-Krivčevo, - sofinanciranje TP Gozd, ~ pomoč pri napeljavi električnega omrežja Podkrajnik. ~ cesta Kališče-Zavrh. , ~ cesta Praprotno, ~ cesta Žaga-Podstudenec. Zgrajeni niso bili naslednji objekti: - sofinanciranje TP Kališe. Krajevna skupnost duplica Plan Realizacija Indeks Prihodki ~ 1 % krajevni samoprispevek 1,300.000 4.282.155 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 650.000 1.057.022 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov KS, delegatskega sistema in druge namene - sredstva sklada za stavbno zemljišče - prispevki občanov - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja 233.675 194.025 308.975 382.332 421.959 124.948 SKUPAJ Odhodki - urejanje cest in ulic - javna razsvetljava - igrišča, domovi - urejanje naselij, pokopališča - SLO in CZ - organizacije, društva - izdatki za delo organov KS - ostalo 1.950.000 7,005.091 2.153.933 585.291 521.091 937.327 161.692 704.071 109.208 1,338.345 359 SKUPAJ 1,950.000 6.510.958 334 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - železniška postaja Duplica-Bakovnik, - asfaltiranje cest v naselju Bakovnik. dvorišč stanovanjskih blokov ter pločnika od gostilne »Šofer« do Korenove poti, - športno igrišče, - javna razsvetljava, - spominsko obeležje, - avtobusno postajališče Bakovnik. krajevna skupnost godič Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - prispevek iz proračuna SO za dejavnost organov KS. delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Plan Realizacije Indeks 610.000 160.000 60.000 1,004.719 296.827 95.316 89.444 378.107 10.664 34.154 SKUPAJ Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - vodovodi in kanalizacija - sofinanciranje TP in elek. omrežja - javna razsvetljava - igrišča, šole. domovi - pokopališča in urejanje naselij - SLO in CZ - organizacije in društva - funkcionalni izdatki - drugo 830.000 1.909.231 230 1.425,993 75.099 108.490 338.290 10.000 17.318 10.943 25.000 53.394 58.951 SKUPAJ 830.000 1,923.478 231 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - asfaltiranje cest Podjelša-Brezje. cesta na Gmajno, odcep Jeras in odcep Podjed, - sofinanciranje električne napeljave v Godiču. krajevna skupnost kamnik Prihodki 1. Samoprispevek soudeležba občanov 2. Prispevki OZD 3. Sklad za urejanje mestnega zemljišča 4. Dotacija SO Kamnik - za funkcioniranje KS - za delegatski sistem - za volitve - dotacija SKS za javno razsvetljavo - elektrika - dotacija SKS za javno razsvetljavo - vzdrževanje - dotacija SKS za vzdrževanje cest II. reda - sanacija starega mestnega jedra 5. Ostali prihodki: Plan Realizacija Indeks 11.500.000,0014,829.126,45 1.825.439,80 145 6.500.000.00 3,789.062,75 58 3.500.000,00 2,003.786,65 57 4.500.000.00 1.230.361,80 1.050.393.10 27 Skupaj prihodki: Odhodki I. komunalna ureditev ulic, cest, poti, javne razsvetljave, kanalizacije, predvidena s srednjeročnim programom (vir - samoprispevek). 1. Kolodvorska - Streliška 2. Neveljska pot - 26.000.000.0024,728.170.55 95 - Bevkova, Lobodova ulica (urediti jih bo mogoče, ko bo sprejeta novelacija zazidalnega načrta), - Proboj Smolnikarjeve (niso bila urejena premoženjsko-pravna rezmerja), - Jeranova (kanalizacija je urejena - ureditev in asfaltiranje je potrebno realizirati v letu 1981), - Drnovškova (premoženjsko-pravna razmerja niso urejena), - Molkova (dokončna ureditev bo realizirana, ko bo določena in realizirana II. faza obvoznice), - Zebljarska ulica. Mlinščica: predvidena je bila izpraznitev korita Mlinščice in ureditev poti. krajevna skupnost kamniška bistrica 894.073,70 Prihodki - 1% krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov KS, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Plan Realizacija Indeks 1,760.000 2.897.770 665.000 1.295.871 295.000 108.543 567.479 306.615 163.618 330.512 SKUPAJ 2,720.000 5.670.408 208 Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest in poti - gradnja vodovodov, urejanje odvodnjavanja - sofinanciranje TP in elektromrežja - javna razsvetljava - šole, igrišča, domovi - pokopališča, urejanje naselij - SLO in CZ - prispevek organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost organov KS in del. delegatskega sistema - razni drugi izdatki 3,831.020 518.370 11.660 90.356 72.292 226.560 76.092 51.730 60.442 369.283 SKUPAJ 2,720.000 5,307.805 195 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - asfaltiranje cest Zg. Stranje-Zagorica, Sp. Stranje, Zg. Stranje, Županje njive, - rekonstrukcija ceste Stolnik - I. faza, - vodovdd Klemenčevo-Zakal-Zabrje, - odvodnjavanje meteornih voda v Zg. Stranjah, - prispevek za TV pretvornik. Urejane ni bila zbiralnica mleka. KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA Plan Prihodki - 1% krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - Prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo ter druga namenska sredstva - dotacija SO za dejavnost organov KS, delegatskega sistema in druge namene - prispevki drugih SIS - prispevki občanov - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz preteklega srednjeročnega obdobja Realizaacija Indeks 1,155.000 2.927.259 570.000 110.000 3,590.000 804.189 162.084 200.876 220.000 356.414 316.649 5.913 SKUPAJ Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - sofinanciranje TP in elektro omrežja - javna razsvetljava - igrišča, domovi, šole - pokopališča, urejanje naselij - SLO in CZ - prispevki organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost organov KS in delovanje delegatskega sistema - ostali izdatki KS 5,425.000 4,993.384 3,361.787 20.987 337.120 215.148 88.404 40.774 234.431 91.652 279.824 92 SKUPAJ 5,425.000 4,670.127 86 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: ^ asfaltiranje ceste Komenda-Potok-Breg-Nasovče, - asfaltiranje ceste v vasi Gora, - asfaltiranje ceste Brcg-Kranjska cesta, - urejeno avtobusno postajališče, - javna razsvetljava, - ureditev zobne in splošne ambulante, - urejeno cestišče na Komendsko Dobravo, - obnova stare šole za namene arhivskega muzeja, - prenovitev dvorane in ureditev centralnega ogrevanja, - ureditev partizanske bolnišnice na Komendski Dobravi. Krajevna skupnost je sodelovala pri izgradnji kanalizacije, otroškega vrtca, pošte in trgovine, za kar pa niso bila porabljena znatna sredstva krajevne skupnosti. Zgrajeno ni bilo letno kopališče. KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek - občinski - 1% krajevni samoprispevek - KS Križ - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - razni drugi prihodki Plan Realizacija Indeks 400.000 125.000 587.325 550.735 461.459 12.462 52.026 134.257 SKUPAJ 525.000 1,798.264 343 Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - urejanja kanalizacije - javna razsvetljava - igrišča - SLO in CZ 6.255 64.653 95.339 46.100 697.527 - prispevek organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost KS in delegatskega sistema - ostali izdatki KS 37.500 6.562 58.188 SKUPAJ 764.000 1.012.124 132 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - asfaltiranje ceste od znamenja do razcepa pred Cvirnom, - asfaltiranje pri gasilskem domu. - ureditev košarkarskega igrišča. Vsa prizadevanja v KS so usmerjena v pripravljalna dela za izgradnjo kanalizacije. KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE Prihodki - 1% krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Plan Realizacija Indeks 1,125.000 386.000 32.000 143.316 437.366 457.447 161.575 1,989.929 587.424 167.385 SKUPAJ 1,543.000 3.944.442 256 Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest in pločnikov 1,677.583 - gradnja in vzdrževanje vodovodov in kanalizacije 159.476 - sofinanciranje TP in rekonstrukcija elektro omrežja 88.503 - javna razsvetljava 343.671 - za igrišča, domove in šole 44.181 - pokopališča in urejanje naselij 13.173 - SLO in CZ 54.520 - prispevek organizacijam in društvom 171.885 - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega 65.074 sistema - ostali izdatki KS 1.068.884 SKUPAJ 1,543.000 3,086.950 239 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - ureditev cest v novo naselje, - asfaltiranje cest v Suhadolah, Žejah, - asfaltiranje Bičnice, - zbiralnica mleka - ureditev prostora pred gasilnim domom in ureditev križišča, - ureditev pločnika pri šoli. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK - 1 % krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov KS, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Plan 450.000 70.000 170.000 137.615 30.000 270.175 115.474 Realizacija Indeks 661.660 318.932 187.144 147.333 SKUPAJ 720.000 1,838.333 255 Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest 22.289 - gradnja in vzdrževanje vodovodov 491.009 - sofinanciranje TP 50.000 - javna razvetljava 82.580 - igrišča, šole, kulturni domovi 80.051 - urejanje naselij in pokopališč 56.555 - SLO in CZ 31.193 - prispevki organizacijam in društvom 89.259 - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema 55.626 - ostali izdatki KS 470.481 SKUPAJ 720.000 1.429.043 200 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - dograditev zadružnega doma v Motniku. - obnova mostu čez Boljsko v Zajasovniku, - asfaltiranje cest proti osnovni šoli, - sofinanciranje TP Zg. Motnik, - ureditev parka »Pod lipami«. KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE Prihodki - 1% krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - prispevki drugih SIS za določene namene - dotacija SO za dejavnost organov KS, delegatskega sistema in druge namene Plan Realizacija Indeks 1,100.000 2,231.534 450.000 1,154.997 140.000 126.487 70.000 153.029 - prispevki občanov - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja 371.922 176.275 137.569 SKUPAJ 1,690.000 4,421,813 26: Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest 1,051.293 - gradnja in vzdrževanje vodovodov 1,645.098 - sofinanciranje TP in razširitev elektro omrežja 455.926 - javna razsvetljava 159.813 - igrišča, šole, domovi 526.742 - pokopališča in urejanje naselij 22.736 - SLO in CZ 31.419 - prispevki organizacijam in društvom 89.444 - izdatki za dejavnost organov KS in delovanje delegatskega sistema 85.015 - ostali izdatki KS 145.422 SKUPAJ 2.530.000 4,212.908 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomenit)" nejši objekti: - javna razsvetljava na Vrhpolju in Nevljah, - športno igrišče, - sofinanciranje TP Olševek, Vrhpolje z nizkonapetostnih omrežjem in TP Markovo, - rekonstrukcija ceste Olševek, - rekonstrukcija ceste šola - republiška cesta, - gradnja poti Poreber-Kavran, - vodovod Hrib-Soteska, Briše-Tučna, na Kužnem in Porebru Urejeno ni bilo: - pločnik na Vrhpolju in asfaltiranje ceste v Sotesko. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE Plan Prihodki - 1% krajevni , samoprispevek 630.000 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 230.000 -prispevki SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 60.000 -dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov 180.000 - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Realizacija Indek 180.338 340.186 46.830 387.172 146.520 106.342 258.313 SKUPAJ Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - urejanje vodovoda in kanalizacije - igrišča, šole, domovi - SLO in CZ - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema - ostali izdatki KS 1,100.000 2,465.701 231 1,776.900 300.000 17.961 5.808 5.448 132.112 SKUPAJ ,100.000 2,238.259 20 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomemb nejši objekti: - rekonstrukcija in asfaltiranje ceste skozi Podgorje, - ureditev avtobusnih postajališč, - zbiralnica mleka, - pripravljalna dela za kanalizacijo. - ureditev kulturnega doma. KRAJEVNA SKUPNOST PSAJNOVICA Plan Realizacija Indel« Prihodki - 1% krajevni samoprispevek 185.000 297.655 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 15.000 213.442 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 110.000 116.207 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 297.937 - prispevki občanov 86.000 - razni drugi prihodki 1.639 - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja 18.343 SKUPAJ Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - urejanje vodovodov - urejanje pokopališč - SLO in CZ - prispevek organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema - razni drugi izdatki KS 396.000 10.800 945.223 23' 590.162 45.760 332 9.600 20.398 91.935 SKUPAJ 396.000 768.993 19 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomemb nejši objekti: - vodovodni zbiralnik na Pšajnovici, - rekonstrukcija ceste v Jevniku, - rekonstrukcija ceste Laseno-Rakitovec, - vgraditev hidrantov v Velikem in Malem Rakitovcu. Pr, ob o, Plc 6.' iti 440.000 123.000 60.000 351.000 KRAJEVNA SKUPNOST SELA Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKSza vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov ~ razni drugi prihodki ~ prenos sredstev iz Prejšnjega srednjeročnega obdobja SKUPAJ 974.000 Odhodki § gradnja in vzdrževanje cest - gradnja in vzdrževanje vodovodov ~ javna razsvetljava ~ sofinanciranje TP in elektro omrežja ~ igrišča, domovi, šole - pokopališča in urejanje naselij - SLO in CZ I prispevek organizacijam in društvom ~ izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema ~ razni drugi izdatki KS Plan Realizacija Indeks 761.714 477.422 182.825 320.557 10.000 59.934 90.675 .903.127 .022.608 149.835 8.742 284.126 168.193 33.120 15.085 9.720 15.648 224.755 195 SKUPAJ 974.000 1,931.832 198 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - dograditev prosvetnega doma, ~ sofinanciranje gradnje TP Markovo, Studenca, Bela peč, - pripravljalna dela za gradnjo gasilskega doma. KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS Plan Prihodki ~ 1% krajevni samoprispevek 500.000 I združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 127.000 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 155.000 ~ dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene ~ prispevki občanov 15.000 "T razni drugi prihodki ~ prenos sredstev iz Prejšnjega srednjeročnega obdobja Realizacija Indeks 898.511 430.858 111.399 91.789 51.660 281.668 147.558 SKUPAJ Odhodki """ gradnja in urejanje cest *" gradnja in urejanje vodovodov in kanalizacije sofinanciranje TP in elektro omrežja ~ šole, igrišča, domovi S pokopališča, urejanje "aselij - SLO in CZ "* prispevki organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost °rganov KS in delegatskega sistema I razni drugi izdatki KS 797.000 2,013.443 252 429.468 445.260 186.435 264.534 3.207 30.651 38.681 9.846 141.021 SKUPAJ 797.000 1,549.103 199 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - vodovod Pirševo, " most čez Nevljico v Podhruški, - ureditev hudournika pri Klopčiču, I pot proti Klopčiču, 8 delno urejena kanalizacija v Srednji vasi. Urejena ni bila javna razsvetljava in napeljava telefona. Krajevna skupnost šmarca Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek "T združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS T prispevek SKSza Vzdrževanje cest II. reda in Javno razsvetljavo T dotacija SO za dejavnost "rganov KS, delegatskega S|stema in druge namene """ prispevki občanov """ razni drugi prihodki * prenos sredstev iz Prejšnjega srednjeročnega °bdobja Plan Realizacija Indeks 850.000 365.000 30.000 1.805.435 566.416 53.844 73.541 471.372 149.741 137.909 SKUPAJ °dhodki """ gradnja in urejanje cest in Piočnikov "" sofinanciranje TP in e'ektro omrežja 1,245.000 3,258.258 261 1.649.631 434.209 - javna razsvetljava - igrišča, domovi - pokopališča, urejanje naselij - SLO in CZ - prispevki organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost organov KS in delovanje delegatskega sistema - razni drugi izdatki KS SKUPAJ 188.323 70.465 28.270 173.720 215.562 181.772 200.486 1.245.000 3,142.438 252 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - javna razsvetljava, - asfaltiranje cest, - športno igrišče, - TP Zg. Log. - spomenik, - urejen kulturni dom, - pripravljalna dela za izgradnjo avtobusnih postaj in hodnikov ter idejni projekt doma v Smarci. Zgrajena je bila kanalizacija, za kar pa niso bila porabljena znatna sredstva KS. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Plan Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek 670.000 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 150.000 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 155.000 - prispevek občanov v delu in gradivu 500.000 - dotacija SO za dejavnost organov KS, delegatskega sistema in druge namene - prispevki drugih SIS - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Realizacija Indeks 1,146.156 551.467 182.396 162.845 20.000 320.712 238.242 SKUPAJ 1,475.000 2,621.818 177 Odhodki - gradnja in urejanje cest 1,565.330 - gradnja in urejanje vodovodov 125.911 - sofinanciranje TP in elektro omrežja 129.638 - javna razsvetljava 18.928 - šole, igrišča, domovi 279.659 - pokopališča, urejanje naselij 2.662 - SLO in CZ 8.608 - prispevki organizacijam in društvom 10.600 - izdatki za dejavnost organov KS in delovanje delegatskega sistema 43.833 - razni drugi izdatki KS 119.399 SKUPAJ 1,475.000 2,304.568 156 Zgrajeni, obnovljeni in modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - asfaltiranje ceste skozi vas Šmartno, - zbiralnica mleka, - obnovljen elektrovod Sidol, - cesta Buč-Žubejevo, - pripravljalna dela za preureditev stare šole v družbeni dom. KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek 274.000 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 195.000 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 62.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, , delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov 262.000 - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Plan Realizacija Indeks 516.418 817.880 113.557 90.203 70.737 45.710 71.307 SKUPAJ Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - gradnja in vzdrževanje vodovodov - sofinanciranje TP in elektro omrežja - javna razsvetljava - šole. igrišča, domovi - pokopališče, urejanje naselij - SLO in CZ - prispevki organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema - razni drugi izdatki KS 793.000 1,725.812 217 601.120 294.864 35.300 40.350 7.671 12.479 13.315 72.600 42.518 34.582 SKUPAJ 920.000 1,154.799 125 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - sofinanciranje TP Okrog in Jastroblje ter novo zgrajeno elektro omrežje od Češnjic do Okroga, - asfaltirana cesta v Špitaliču, _ LJUDSKA KMJSŽKIGA KAMNIK urejena cesta Špitalič-Okrog. javna razsvetljava v Jastrobljah in Špitaliču. vodovod Špitalič. KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek 940.000 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 230.000 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 50.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov 395.000 - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja 335.830 Plan Realizacija Indeks SKUPAJ Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - gradnja in vzdrževanje vodovodov - sofinanciranje TP in elektro omrežja - javna razsvetljava - šole, igrišča, domovi - pokopališča in urejanje naselij - SLO in CZ - prispevki organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema - razni drugi izdatki KS 1,615.000 1.522.907 1.054.870 112.687 209.354 44.970 261.787 3,542.405 219 817.449 855.227 354.830 41.497 120.421 256.586 66.475 130.163 116.944 81.000 SKUPAJ 1.615.000 2,840.660 175 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - nova zajetja in obnova vodovodov v Tuhinju, Češnjicah. - javna razsvetljava, - sofinanciranje gradnje TP v Zg. Tuhinju, - igrišče pri šoli, - delna ureditev telefonskega omrežja. - pridobitev zemljišča za zbiralnico mleka. KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE Prihodki - 1% krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja Plan Realizacija Indeks 650.000 165.000 160.000 1.030.250 485.412 116.254 210.281 25.174 166.316 SKUPAJ 975.000 2,033.687 208 Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest 1.269.621 - gradnja in vzdrževanje vodovodov 18.507 - javna razsvetljava 11.124 - urejanje pokopališč in naselij 10.705 - SLO in CZ 25.300 - prispevek organizacijam in društvom 6.522 - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema 7.566 - razni drugi izdatki KS 8.529 SKUPAJ 975.000 1,357.874 139 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - asfaltiranje ceste Tunjice-Kamnik. KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK Plan Realizacija Indeks Prihodki - 1 % krajevni samoprispevek 320.000 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 100.000 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 30.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov 50.000 - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja : 1.188 377.450 74.58 1 126.490 693.777 650.006 63.197 SKUPAJ Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest - sofinanciranje TP in elektro omrežja - SLO in CZ 500.000 2.206.689 441 790.778 624.114 15.588 - prispevki organizacijam in društvom - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema - razni drugi izdatki KS 36.935 20.576 249.129 SKUPAJ 500.000 1,737.120 347 Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - asfaltiranje večjega dela ceste Volčji potok-Rudnik, - rekonstrukcija električnega omrežja v Rudniku in sofinanciranje TP, - telefonsko omrežje v Volčjem potoku, - spomenik, - nakup zemljišča za gradnjo doma KS. Na taka povečanja prihodkov in hkrati odhodkov je vplivala velika lastna udeležba krajanov: - pri obnovitvi električnega omrežja 100 tisoč (približno tisoč din na gospodinjstvo). - pri gradnji telefonskega omrežja 200 tisoč din. Poleg tega pa je na tako povečanje vplivala organizacija proslave gorenjskih aktivistov, za kar so prispevale sredstva tudi nekatere OZD in drugi, vendar so bila ta sredstva tudi porabljena za te namene in tako niso vplivala na izvajanje rednega programa KS. Zgrajeni, obnovljeni ali modernizirani so bili naslednji pomembnejši objekti: - razširjena in urejena cesta Velika Lasna-Vaseno. - urejena cesta Sp. Palovče-Kolovec in v Trobelnem. - vodovod Sp. Palovče. PREGLED URESNIČITVE PLANA VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ Prihodki Plan Realiz. — 1 % krajevni samoprispevek 300.000 446.506 - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS S0.000 819.510 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 100.000 71.112 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti. delegatskega sistema in druge namene 148.750 - prispevki občanov 100.000 151.000 - razni drugi prihodki 42.513 - prenos sredstev iz prejšnjega srednjeročnega obdobja 117.578 SKUPAJ 580.000 1.796.969 309 Odhodki - gradnja in vzdrževanje cest 549.799 - gradnja in vzdrževanje vodovodov 170.143 - sofinanciranje TP in elektroomrežja 467.304 - urejanje pokopališč 7.509 - SLO in CZ 7.966 - prispevki organizacijam in društvom 600 - izdatki za dejavnost organov KS in delegatskega sistema 13.452 - razni drugi izdatki KS 21.319 SKUPAJ 580.000 1,238.092 213 prihodki Plan Realiz - 1 % krajevni samoprispevek - 1 % krajevni samoprispevek KS Križ - sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevki občanov - sklad za urejanje stavbnega zemljišča - SKS - namensko za ceste II. reda in razsvetljavo ter druge SIS - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - razni drugi prihodki - prenos sredstev iz planskega obdobja 1971-1975 Indeks 23,509.000 42,912.412 550.735 11,744.000 6,988.000 3,500.000 6,329.000 5,486.907 5,047.531 16,749.801 5,604.315 2,312.729 3,503.982 3,065.964 SKUPAJ 52.070.000 85,234.376 164 Do izteka krajevnega samoprispevka bo zbrano še cca 8,144.163 sredstev. Tako bo skupna realizacija krajevnega samoprispevka 51,056.575, indeks 217. Odhodki - ceste, poti, pločniki, mostovi - za vodovod in kanalizacijo - TP, elektro in telefonsko omrežje - javna razsvetljava - kulturni domovi, igrišča - pokopališča, mrliške vežice, urejanje naselij - SLO in CZ - organizacije, društva - funkcionalni izdatki - ostalo 35,450.133 13,651.054 3,618.578 5,744.623 3,276.602 1,979.434 1,513.174 2,477.579 2,785.720 5.785.861 SKUPAJ 52,070.000 76.375.758 147 Poročilo o uporabi samoprispevka občanov v občini Kamnik V srednjeročnem obdobju 1976-1980, ki se je pravkar izteklo, so se občani odločili, da poleg prispevkov, ki jih plačujejo iz bruto osebnega dohodka za družbene dejavnosti, tudi s samoprispevkom pripomorejo k njihovemu hitrejšemu napredku s tem, da jim omogočijo predvsem materialno-prostorsko osnovo. Na referendumu so se odločili, da od 2 odstotnega samoprispevka namenijo 1 odstotek za gradnjo objektov šolstva in otroškega varstva. V široki razpravi, ki je potekala v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah, je bil izoblikovan naslednji prednostni red gradnje objektov: 1. srednješolski center 2. otroški vrtec Trško polje (Bakovnik) 3. osnovna šola Duplica 4. otroški vrtec Duplica 5. otroški vrtec Šmarca 6. otroški vrtec Komenda-Moste. Zbrana sredstva iz samoprispevka občanov Dotok sredstev po letih 1976(1.5. 1976 do 31. 12. 1976) 1977 1978 1979 1980 31,756.211,50 din 71,392.636,25 din 6,000.000,00 din 2,540.000,00 din 8,460.000,00 din 17.000.000,00 din zgrajeno iz 3,298.584,85 din 7,065.241,65 din 8,939.555,35 din 11,333.042,90 din 11,568.889,60 din 42,205.314,35 din 6,431.110,40 din 48,636.424,75 din 1981 do 30. 4. (planirano) SKUPAJ: Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, smo porabili za: - gradnjo I. faze šolskega centra 39,636.424,75 din - gradnjo telovadnice šolskega centra 6,000.000,00 din - gradnjo otroškega vrtca Duplica 3,000.000.00 din Skupaj: 48,636.424,75 din Zbrana sredstva krajevnega samoprispevka niso zadoščala za realizacijo začrtanega programa gradenj, zato smo na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1976-1980 in z aneksi k temu sporazumu, združevali iz bruto osebnega dohodka zaposlenih še 98,843.337,90 din Skupaj smo v srednjeročnem programu zbrali za investicije 147,479.762,65 din Vsa zbrana sredstva za investicije smo porabili za gradnjo naslednjih objektov: 1. šolski center Kamnik - iz samoprispevka 39,636.424,75 din - iz bruto osebnih dohodkov Skupaj: 2. šolski center Kamnik - telovadnica - iz samoprispevka - sredstva republiške izobraževalne skupnosti - posojilo LB Skupaj: 3. osnovna šola Duplica, objekt B, osem učilnic sredstev, ki so bila zbrana iz bruto osebnih dohodkov 12,910.067,30 din 4. osnovna šola Duplica - telovadnica, zgrajena iz sredstev, ki so bila zbrana iz bruto osebnih dohodkov 14,221.243,30 din Športna dvorana pri Osnovni šoli Fran Albreht Kamnik z večnamenskim prostorom (jedilnico) in novo centralno kurjavo, ki je skupna za šoli Fran Albreht in Tomo Brejc - vse zgrajeno iz sredstev, ki se zbirajo iz bruto osebnih dohodkov v višini 39,955.815,40 din. URESNIČITEV NAČRTOV SREDNJEROČNEGA PLANA 1. Šolski center Kamnik, I. faza - to so učilnice, je bil v celoti zgrajen. II. faza - telovadnica, je pravkar v gradnji in so sredstva zanjo zagotovljena. 2. Otroški vrtec Trško polje (Bakovnik) je bil zgrajen že iz sredstev, ki smo jih zbrali v prejšnjem srednjeročnem obdobju. 3. Pri osnovni šoli Duplica je bilo zgrajenih 8 učilnic (objekt B) in sodobna telovadnica. Dalje se šola lahko gradi le naenkrat, ne po fazah, zato pa sedaj ni denarja in bomo šolo dokončali v srednjeročnem obdobju 1981-1985. 4. Otroški vrtec Duplica je v gradnji. Zanj so zagotovljena vsa sredstva in bo končan leta 1981. 5. Za otroški vrtec Šmarca je imela skupnost otroškega varstva zagotovljena sredstva za soudeležbo, niso pa bili izgotovljeni projekti ter soudeležba drugih, ker se bo gradil v kulturnem domu. Če bo krajevna skupnost uredila vse ostalo, ga bomo zgradili v srednjeročnem obdobju 1981-1985. 6. Otroški vrtec Komenda - Moste je bil zgrajen. 7. Več kot smo planirali, smo pridobili z zgraditvijo športne dvorane pri Osnovni šoli Fran Albreht, Kamnik. Skupne službe SIS Kamnik PROGRAM IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK. 1. Sedanja dejavnost Izobraževalni center Rudolfa Maistra je enovita delovna organiz cija, ki je nastala iz Gimnazije Rudolfa Maistra in Delavsk univerze Kamnik s smotrom, da se omogoči čim bolj kvaliteti" vzgojnoizobraževalno delo, racionalna izraba učnih prostoro' učne tehnologije in pretok kadrov. Glavna dejavnost ICRM je izobraževanje mladine v 18 oddelki splošne in pedagoške gimnazije, dislociranih oddelkih upravno i poklicno administrativne šole, in izobraževanje odraslih v 7 disk ciranih oddelkih PAŠ, ESŠ, PŠ in VEKŠ. Sem se vključuje tu< izobraževanje odraslih v obliki seminarjev za potrebe samoupra' nega političnega delovanja delavcev, za potrebe SLO in DS ter obliki tečajev (jezikovnih in drugih) za uresničevanje izobraževa nih, kulturnih in drugih potreb delavcev in občanov. Kot stransko dejavnost je Izobraževalni center R. Maistra prevz pripravo hrane za šolske otroke in druge zaradi ugotovljene dru bene potrebe po urejeni prehrani šolarjev, ki je za osnovne šo tudi z zakonom predpisana. Materialna urejenost delovnih pogojev je na dokaj visoki ravt prostori in oprema so funkcionalni. Specialna učilnica za pou obrambe in zaščite je bila v decembru 1980 v celoti opremljena < sofinanciranju Izobraževalne skupnosti Slovenije. V skladu z n( vimi spremenjenimi normativi še niso opremljene specialne uči niče za fiziko, kemijo in biologijo. Te bodo opremljene v \ef 1981; sofinanciranje Izobraževalne skupnosti Slovenije je bi sprejeto v decembru 1980. V letu 1980 je uporabljal štiri učilnice občasno Izobraževali center Ljubljanske banke, učilnico za obrambo in zaščito pa Zavo za usposabljanje invalidne mladine. Kamnik. Ker II. faza ICRM s prostori za pouk telesne vzgoje še ni dogrt jena, s poukom telesne vzgoje gostujemo v OŠ Frana Albrehta in telovadnici STKS, ki sta obe preveč oddaljeni od ICRM za prt vilno in dobro organizacijo pouka. Kadrovska struktura je ustrezna, pedagoški in drugi delavci s strokovno primerno usposobljeni za dela in naloge, ki jih opra' ljajo. Z aktivnim sodelovanjem v vseh oblikah izobraževanj zlasti pa na seminarjih, ki jih organizira Zavod za šolstvo S Slovenije, pa se pripravljajo pedagoški delavci na usmerjeno iz« braževanje. 2. Planirana dejavnost Dejavnost Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra je v prihot njem srednjeročnem obdobju opredeljena zlasti z razmestitvi) izvajanja usmeritev in vzgojnoizobraževalnih programov ter šti vila oddelkov 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja S Slovenije v letu 1981 82, sprejete na seji skupščine Izobraževaln skupnosti SR Slovenije dne 25 12. 1980. Samoupravnega spor« zuma o temeljih plana PIS blagovni in denarni promet za obdob 1981-1985 ter programom usmerjenega izobraževanja v občil-Kamnik. V šolskem letu 1981 '82 bo ICRM vpisal v vzgojnoizobraževaln programe (VIP) za pridobitev strokovne izobrazbe: 1. 2 oddelka VIP naravoslovno-matematični tehnolog (SR), nart voslovno-matematična usmeritev - 4-letni program: 2. 4 oddelke VIP poslovno-finančne dejavnosti, ekonomsl usmeritev: 4-letni program. Število oddelkov usmerjenega izobraževanja bo od leta 1981 ^ postopoma naraščalo od 6, 12, 18, do 24, t.j. 2,3 v letu 197 planiranega obsega vpisa v desetletko. Možnost, da bi pridobi dislocirane oddelke določenih usmeritev je majhna, ni pa izklji čena. Izobraževalni center Rudolfa Maistra se bo pri ugotavljanju pc treb in dogovarjanju z matičnimi šolami, posebno Izobraževaln skupnostjo in Izobraževalno skupnostjo SR Slovenije tesno pov< zoval s koordinacijskim odborom za usmerjanje vpisa v občini o komisijo za usmerjeno izobraževanje v občini in regiji. Izobrazi vanje po starih programih se bo izteklo v šolskem letu 1983 84 Na področju izobraževanja odraslih sta planirana letno izmeničn po en 1. oddelek ekonomske smeri (SR) in (VŠ). Planirane so tu< oblike izobraževanja za potrebe samoupravnega in političnej dela delavcev in občanov, za njihovo delovanje na področju SL1 in DS ter za uresničevanje njihovih izobraževalnih, kulturnih i drugih potreb. Najpomembnejše so: politična šola za evidentiran in novosprejete v ZK, seminarji za delegate, člane IO OOS, tečaj za SLO in DS, varstvo pri delu, higienski minimum, tuje jezik' usposabljanje za delo, osnovna šola in drugo. Potrebe po posameJ nih dodatnih oblikah in vrstah izobraževanja bomo ugotavlja skupaj z delovnimi organizacijami in opredeljevali z letnimi načrti Dolgoročno planiramo razvoj ICRM v smeri povezovanja z dru gimi vzgojnoizobraževalnimi organizacijami istih usmeritev, zlas z Izobraževalnim centrom Ljubljanske banke. Smoter povezovS nja je v vertikalni povezavi vzgojnoizobraževalnih program" ekonomske usmeritve, specializaciji izobraževanja za potreb bančništva, zavarovalništva in SDK, pa tudi v smotrnem zaposl" vanju kadrov, uporabi opreme, učil in združevanju sredstev. D" govarjanja so v teku. Izobraževalni center Rudolfa Maistra bi tako skupaj z Izobraževal nim centrom Ljubljanske banke izobraževal po: 1. vzgojnoizobraževalnem programu za pridobitev poklica (-letni): 2. vzgojnoizobraževalnem programu za uvajanje novozaposleni delavcev v delovni skupnosti banke; 3. vzgojnoizobraževalnem programu za usposabljanje delavcev 1 določena dela in naloge v poslovnih bankah. NB. IB, SDK i zavarovalstvu: 4. vzgojnoizobraževalnem programu za izpopolnjevanje delavce pri delih in nalogah različnih stopenj zahtevnosti v bankah. SDK i zavarovalstvu. V vsaj enakem obsegu (2 prva oddelka) bo potrebno ohrani1 vzgojnoizobraževalni program naravoslovno-matematične ustnen tve, v skladu s potrebami delovnih organizacij in možnosti p odpirati periodično dislocirane oddelke. Materialne in kadrovske pogoje za realizacijo srednjeročnega i dolgoročnega razvoja izpolnjuje Izobraževalni center Rufoll Maistra že sedaj v precejšnji meri. Nujno pa bo treba še: - dopolniti opremo v učilnicah fizike, kemije, biologije (izvedba) - dograditi II. fazo; - opremiti specialne učilnice za pouk usmeritvenih predmete ekonomske in naravoslovno-matematične usmeritve. (Normativ še ni. Združevanje sredstev z Izobraževalnim centrom Ljubljansk banke in uporabniki). - Zagotoviti manjkajoče ustrezne strokovne kadre za usmef' tvene predmete (dipl. ekonomist), proizvodno delo in delovfl prakso (Sporazumi z delovnimi organizacijami, IC Ljubljansk banke, ESŠ, razpisi). - Zagotoviti možnost nakupa stanovanj za delavce Izobraževalnega centra Ljubljanske banke pri SKG Kamnik (vloga pri SKG). - Zagotoviti dovolj nočitvenih zmogljivosti (70 do 150 ležišč) za udeležence izobraževanja pod tč. 2. 3 in 4 (pritegnitev večjih gostinskih organizacij v Kamniku in Doma 27. julij). - Doseči večji odvzem hrane - 1500 prehrambenih enot (dokončanje razdelilnic pri osnovnih šolah, realizacija sporazuma o prehrani šolskih otrok, predavanje o pravilni prehrani). Izobraževalni center Rudolfa Maistra Kamnik Z dogovorjenimi nalogami v novo srednjeročno obdobje Po uspešni uresničitvi nalog v planskem obdobju 1976-1980 vstopajo krajevne skupnosti v novo srednjeročno obdobje z novimi, dokaj številnimi nalogami, ki so jih po uspešnem dogovarjanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki izoblikovale v svojih planskih dokumentih. Večina nalog je usmerjena na izboljšanje osnovnih pogojev za življenje in delo krajanov - to je za gradnjo ali obnovitev komunalnih objektov. Pa tudi drugim objektom družbenega standarda namenjajo dokajšnjo pozornost. Pogoj za uresničitev planov je, da se kot v preteklem obdobju, tudi v tem izrečemo za uvedbo krajevnega samoprispevka, katerega sredstva se v krajevnih skupnostih oplemenitijo še z lastno udeležbo in osebnim delom krajanov. Tak način zagotavljanja sredstev za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov v krajevnih skupnostih določa Ustava SRS kot enega izmed Pomembnih virov. Zelo pomembna sestavina nalog je tudi nadaljnje uveljavljanje in Poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov ter razvijanje in utrjevanje delegatskih odnosov. Vse bolj se bodo krajevne skupnosti prizadevale za uresničitev takih družbenoekonomskih odnosov, ki bodo temeljili na načelih neposrednega dogovarjanja. PREGLED PLANOV PO POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA Prihodki: ~ 1% krajevni samoprispevek 2,314.546 ~ sredstva DO po SS za financiranje programov KS 512.936 ~ prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 200.000 ~ dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 95.215 - lastna udeležba krajanov 100.000 - drugi prihodki 300.000 SKUPAJ 3,522.697 Odhodki: - gradnja ceste Kranjski Rak-Podkrajnik-Kisovec 300.000 - gradnja ceste do Gozda 400.000 - gradnja makadamske poti do Podžaričja 130.000 - vzdrževanje ostalih cest in poti 300.000 - vodovod Šunce 450.000 ~ ureditev avtobusnih postajališč in obračališč 250.000. - postavitev TV pretvornika 300.000 ~ razširitev pokopališča na Gozdu 70.000 ~ asfaltiranje poti in dvorišč v rudniškem naselju 350.000 ~ pstavitev 5 stebrov za javno razsvetljavo 60.000 | gradnja športnega igrišča 300.000 ~ sofinanciranje trgovine 400.000 ~ SLO in CZ 42.697 - organizacije in društva 65.000 - izdatki za delo organov KS in delegatskega sistema 105.000 SKUPAJ 3,522.697 Pri postavitvi TV pretvornika bo krajevna skupnost sodelovala z OZD RTV Ljubljana, pri posodobitvi trgovine pa z OZD *Kočna« Kamnik. Krajevna skupnost duplica Prihodki: ~ 1% krajevni samoprispevek - 9,660.880 ~ sredstva DO po SS za financiranje programov KS 2,140.979 ~ prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 635.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 118.245 ^Jlrugi prihodki_30.000 Skupaj 12,585.104 Odhodki: !* dokončanje javne razsvetljave 3,650.000 - asfaltiranje dvorišč pred bloki 400.000 - rekonstrukcija slepe ulice (Lj. c) 520.000 ~ redno vzdrževanje vseh cest v KS 400.000 - soprispevek za razširitev ceste pri gostilni »Šofer« do Jakopičeve ul. 500.000 "~ soprispevek za dopolnitev javne razsvetljave ob Ljubljanski cesti 565.104 ~ izgradnja športnega igrišča na Bakovniku 720.000 ~ pospeševanje prosvetne dejavnosti 350.000 ~" pospeševanje delovanja športnih društev in rekreacije 1,000.000 - SLO in CZ 1,100.000 - prispevek za delovanje družbenopolitičnih in družbenih organizacij 600.000 """ urejanje krajev in varstvo okolja 1,000.000 - izdatki za delovanje organov KS in delegatskega sistema 750.000 "^telefonska kabina javne govorilnice 280.000 12,585.104 SKUPAJ Skupnost otroškega varstvo bo v letu 1981 dogradila otroški vrtec, SIS za izobraževanje pa v letih 1983-84 popolno osemletko. OZD >STOL« in SKS se dogovarjata za gradnjo poslovno stanovanjskega bloka za lokacijo gostilne »Šofer«. SKS bo po dogovoru Preurejala javno razsvetljavo ob Ljubljanski cesti in razširila cesto Pri gostilni »Šofer« za kar bo KS Duplica prispevala manjša sredstva. KRAJEVNA SKUPNOSTI GODIČ Prihodki: - 1 % krajevni samoprispevek 1,750.826 - prispevek DO po SS za financiranje programov KS 387.506 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 250.500 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 80.586 - prispevki občanov 400.000 - ostali prihodki 150.000 SKUPAJ 3,019.418 Odhodki: - asfaltiranje in vzdrževanje cest, ulic, pločnikov in poti 1,636.200 - vzdrževanje in gradnja kanalizacije 320.490 - redno vzdrževanje javne razsvetljave, signaliziranje 336.600 - skupni program s KS Kamniška Bistrica 293.128 - izdatki za delovanje organov KS in delegatskega sistema 158.000 - materialni stroški 125.000 - ostali izdatki 150.000 SKUPAJ 3,019.418 Krajevna skupnost bo izvajala skupni program nalog s KS Kamniška Bistrica pri obnovi pokopališča in gradnji kanalizacije, ob soudeležbi samoupravne komunalne skupnosti. Za izgradnjo telefonskega omrežja - vsaj delno, pa se bo dogovarjala z območno samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK Prihodki: - 1 % krajevni samoprispevek - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - prispevek občanov - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 23,455.000 5,683.000 5,931.000 3,198.000 3,561.500 SKUPAJ 41,828.500 Odhodki: 1. Ureditev kanalizacije - Drnovškova ulica - Pot 27. julija - Žebljarska cesta - Maistrova ulica - Polčeva pot - Cankarjeva cesta - Palovška cesta - Novi trg - stari del se bo urejal v okviru BS-3 - priključitev KIK na obstoječe omrežje 2. Delna ureditev javne razsvetljave - Trško polje - Jeranovo - Pot na Poljane, Levstikova, Kettejeva ulica - Novi trg v sklopu BS-3 3. Ureditev 5 avtobusnih postajališč 4. Ureditev in asfaltiranje cest - Neveljska pot - Aškerčeva ulica - Proboj Smolnikarjeve - Pot 27. julija - Jeranovo - Polčeva pot ob samostanu - Drnovškova pot - Molkova pot - Tkalska pot - Pot na Perovo - F. Albrehta - Perko - Zdravstveni dom - F. Albrehta - Breg - vrtnarija II.faza - Poto na Poljane II.faza - Bevkova, Lobodova, Palovška v okviru BS-3 - gradnja ceste Drevesnica - Muzej - ureditev parkirišč pred samostanom - ureditev ostalih parkirišč 5. Ureditev križanj železnice s cesto (4 prehodi) 6. Ureditev trgov - Titov trg - Trg svobode 7. Gradnja otroških igrišč - Pod skakalnico - Tunjiška cesta - Novi trg - Trško polje 8. Prestavitev tovorne železniške postaje Fužine - ureditev postajališča za osebni potniški promet Za realizacijo postavk od 1 - 8 je predvideno združevanje sredstev s SIS. KS bo po tem predlogu združevala sredstva za realizacijo planiranih postavk iz virov: - samoprispevek 22,955.000,00 - soudeležba občanov 3,198.000,00 razen tistih postavk, ki so označene s pripombo (v okviru soseske BS-3) in se bodo financirale iz sredstev SKS, ter priključitve KIK na obstoječe kanalizacijsko omrežje. 9. Vzdrževanje javne razsvetljave Tokovina za javne razsvetljave Vzdrževanje cest II. reda financira iz namenskih sredstev SKS Ni upoštevana javna razsvetljava na obvoznici. 10. Vzdrževanje otroških igrišč: iz sredstev KS, vir samoprispevka. din 1,368.000,00 din 3,663.000,00 din 900.000,00 din 500.000,00 11. Stroški sodelavcev, odškodnin, cenitve din 500.000,00 iz sredstev KS (vir) združevanje sredstev po SS s TOZD. 12. Obnovitev mestnega jedra din 800.000,00 iz sredstev KS, vir. združ. sredstev po SS s TOZD. 13. SLOinDS din 1,000.000,00 iz sredstev KS, vir združ. sredstev po SS s TOZD 14. Dotacije DPO, DO, društvom itd. din 1,500.000,00 iz sredstev KS vir združ. sredstev po SS s TOZD 15. Stroški funkcioniranja KS (Najemnina, stroški tajništva, ostali stroški) din 2,650.000,00 iz sredstev KS vir združ. sredstev po SS s TOZD in iz sredstev SO Kamnik 16. Stroški delegatskega sistema din 261.500,00 iz sredstev SO Kamnik. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA Prihodki: - 1 % krajevni samoprispevek 4,998.959 - sredstva DO po SS za financiranjeprogramov KS 1,107.836 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 300.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema, in druge namene 102.566 - lastna udeležba občanov 700.000 - KS Godič in Črna za financiranje skupnega programa 200.000 - drugi prihodki 200.000 SKUPAJ 7,609.361 Odhodki: - gradnja ceste Bistričica 2,000.000 - gradnja in vzdrževanje cest Županje njive, Zg. Stranje, Stotnik, Zakal, Praprotno, Okroglo, Kregarjevo 4,182.361 - rekonstrukcija in vzdrževanje javne razsvetljave 500.000 - dokončna ureditev pokopališča 300.000 - sofinanciranje kanalizacije Zg. Stranje 200.000 - prispevek OS za program športne aktivnosti 180.000 - SLO in CZ 80.000 - organizacije in društva 65.000 - izdatki za delovanje organov KS in delegatskega sistema 102.000 SKUPAJ 7,609.361 V krajevni skupnosti bo zgrajena samopostrežna trgovina in sicer iz sredstev DO »Kočna« Kamnik. Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva bo ob koncu planskega obdobja pričela s pripravljalnimi deli za gradnjo otroškega vrtca, samoupravna komunalna skupnost pa bo soprispevala za gradnjo ceste Bistričica. KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA Prihodki: - 1 % krajevni samoprispevek 5,506.000 - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 1,220.206 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 375.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 121.613 - lastna udeležba krajanov 1,540.000 - drugi prihodki 337.181 SKUPAJ 9,100.000 Odhodki - ureditev in asfaltiranje ceste Podboršt-Gmajnica-Mlaka 880.000 - ureditev in asfaltiranje cest na Klancu in Potoku 1,200.000 - asfaltiranje cest v novem naselju Komende 900.000 - polaganje zaščitnega sloja asfalta na cesti Nasovče-Breg-Komenda 800.000 - ureditev in asfaltiranje krajših na na Mlaki in Gori 800.000 - peš pot Gora-OŠ Komenda 150.000 - polaganje zaščitnega sloja asfaltana na cesti Gora 200.000 - polaganje zaščitnega sloja asfalta na cesti Breg- Kranjska cesta 200.000 - asfaltiranje dela ceste v Nasovčah 200.000 - ureditev ceste na Komendski Dobravi 300.000 - ureditev kanalizacije v Komendi 200.000 - ureditev pločnika OŠ Komenda-DOM 350.000 - javna razsvetljava v vseh vaseh 760.000 - pokopališče, mrliške vežice 1.000.000 - SLO.CZ 400.000 - izdatki za delo organov KS in delegatskega sistema 540.000 - urejanje naselij 220.000 SKUPAJ 9,100.000 Za ureditev cest in pločnika je predvideno tudi združevanje sredstev s Samoupravno komunalno skupnostjo Kamnik, ki pa še niso upoštevana v ceni v sorazmerju 50% krajevna skupnost in 50% Samoupravna komunalna skupnost Kamnik. KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ Prihodki: - 1 % krajevni samoprispevek 1,333.000 - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 250.000 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 158.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 950.000 - prispevek iz sredstev solidarnosti 450.000 - lastna udeležba občanov 400.000 - prispevki novograditeljev 505.000 - sredstva LB - udeležba na dohodku 35.000 SKUPAJ 4,081.000 Odhodki: - gradnja kanalizacija 1,874.000 - sofinanciranje TP Križ II 150.000 - asfaltiranje ulice 260.000 - ureditev cest in jarkov ter pluženje 288.000 - obnova javne razsvetajave 170.000 - poraba električne energije za javno razsvetljavo 213.000 - ureditev prometne singalizacije 95.000 - pripravljalna dela za DOM 150.000 - pomoč pri obnovi obeležij 30.000 - prispevek društvom in organizacijam 191.000 - delo po pogodbah za komunalna dela 270.000 - zazidalni načrt 50.000 - nakup opreme za CZ 80.000 - izdatki za delovanje organov KS in delegatskega sistema 160.000 - plačilo anuitet 100.000 SKUPAJ 4,081.000 Kanalizacijo bo krajevna skupnost gradila v sodelovanju in s sopnspevkom samoupravne komunalne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE Prihodki: - l%krajevni samoprispevek 4,320.000 - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 1,006.000 - prispevki občanov 600.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 355.000 SKUPAJ 6,281.000 Odhodki: - vzdrževanje cest in poti 3,556.000 - kanalizacija Suhadole 815.000 - rekonstrukcija elektro omrežja Suhadole 300.000 - športno igrišče 300.000 - soprispevek za razširitev pokopališča in gradnjo mrliških vežic skupno s KS Komenda 200.000 - ureditev peš poti ob Pšati 100.000 - vzdrževanje odpadnih jam 115.000 - prispovek za vzdrževanje društev 390.000 - izdatki za delo organov KS in delegatskega sistema 355.00 - pluženje snega 150.000 SKUPAJ 6,281.000 S sodelovanjem izobraževalne skupnosti in OZD pa bodo na območju krajevne skupnosti zgrajeni oz. obnovljeni naslednji objekti: - razširitev trgovine, - servis za kmetijsko mehanizacijo, - stanovanjski blok, - adaptacija šole, - ureditev kulturne dvorane, - športno igrišče, - kanalizacija Suhadole in Komenda-Moste-Suhadole-Topole, - TP Suhadole in Moste-jug - 200 telefonskih priključkov, - regulacija Tunjščice in Pšate, - razširitev pokopališča in mrliške vežice v Komendi (gradnja). Za navedene naložbe krajevna skupnost ne bo prispevala znatnih sredstev. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK Prihodki: - 1% krajevni samoprispevek 1,300.000 - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 284.000 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo ter prispevek drugih SIS 524.000 - prispevki občanov 580.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, dolegatskega sistema in druge namene 102.800 - drugi viri 370.000 - prenos sredstev iz preteklega leta 225.000 SKUPAJ 3,385 800 Odhodki: - vzdrževanje cest II. in III. reda 828 000 - asfaltiranje cest v Motniku 250 000 - urejanje vodohramov 220 000 - vzdrževanje vodovodov Motnik in Bela 190 000 - povezava ceste Srobotno-Kropivnica 120 000 - gradnja mostu v Loki čez Motnišnico 200 000 - javna razsvetljava 103 000 - prispevek za dokončanje igrišča pri šoli 40 000 - vzdrževanje doma družbenih organizacij 30 000 - komunalna dela v Motniku 30 000 - delo in usposabljanje za namene SLO in CZ 240 000 - prispevek organizacijam in društvom 40 000 - namestitev hidrantov 80 000 - izdatki za delo organov KS in delegatskega sistema 110 000 - razni drugi odhodki 904 800 SKUPAJ 3,385 800 KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE Prihodki: - 1% krajevni samoprispevek - sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - lastna udeležba krajanov - drugi prihodki 3,776.064 836.826 300.000 97.671 1,500.000 400.000 SKUPAJ 6,910,561 Odhodki: - gradnja kanalizacije 2,561.561 - asfaltiranje ceste v Soteski 499.000 - gradnja pločnikov skozi naselje Vrhpolje 1,000.000 - gradnja telefonskega omrežja 200.000 - vodovod Poreber 500.000 - sofinanciranje nakupa zemljišča za otroški vrtec in trgovino 600.000 - vzdrževanje cest in poti v naseljih Briše-Tučna, Soteska-Hrib 100.000 - razširitev gasilskega doma (prostori za SLO, CZ in KS) 500.000 - ureditev prostorov za delovanje vaške skupnosti Hrib-Poreber 500.000 - SLO in CZ 200.000 - organizacije in društva 100.000 - športno igrišče Vrhpolje 50.000 - funkcionalni izdatki (za delovanje organov KS in delegatskega sistema) 100.000 SKUPAJ 6,910.561 Skupnost otroškega varstva bo na območju krajevne skupnosti zgradila vrtec, pri čemer bo krajevna skupnost soprispevala za nakup zemljišča, OZD »KOČNA« pa bo pričela s pripravljalnimi deli za gradnjo trgovine. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE Prihodki: - 1% krajevni samoprispevek 2,177.047 - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 482.530 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 213.285 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 102.585 - lastna udeležba krajanov 549.253 - drugi prihodki 100.000 SKUPAJ 3,625.000 Odhodki: - dokončanje ceste čez vas 1,260.000 - podaljšanje vodovoda 95.000 - ureditev in povečava pokopališča 450.000 - ureditev in izdelava parkirnega prostora 150.000 - ureditev ceste med Pavlicem in Ogrincem 180.000 - dokončanje avtobusnega postajališča 160.000 - razsvetljava 5 drogov 100.000 - adaptacija doma 250.000 - izdelava zazidalnega načrta 50.000 - sofinanciranje SLO 350.000 - prispevek KS za kanalizacijo pri Medvedovi ul. od hiše 1 do 4 100.000 - izdelava prostora za odlaganje lesa v gozdu 100.000 - ureditev dveh odcepov cest 280.000 SKUPAJ 3,625.000 Za gradnjo kanalizacije krajevna skupnost nima zagotovljenih dovolj sredstev, vendar si bo prizadevala v okviru možnosti v planskem obdobju rešiti to vprašanje. KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA Prihodki: - 1% krajevni samoprispevek 501.096 - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 111.048 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 200.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 66.050 - lastna udeležba krajanov 50.000 - razni drugi prihodki 220.000 SKUPAJ 1,148 194 Odhodki: - vzdrževanje cest II. reda 350 000 - razširitev ceste Gabrovnica-Lipica 250 000 - ureditev dela cestišča na Pšajnovici pri h. št. 7 (škarpa) 120 000 - ureditev javne razsvetljave po vaseh 100 000 - odkup parcele za igrišče 50 000 - adaptacija gasilskega doma 120 000 - CZ 15 000 - drugi izdatki 143 194 SKUPAJ 1,148 194 1,288 515 285 552 325 000 102 566 534 000 80 000 308 367 2,924 000 KRAJEVNA SKUPNOST SELA Prihodki: - 1% krajevni samoprispevek - sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene - prispevki občanov - prispevek KS Srednja vas za mrliško vežico - drugi prihodki SKUPAJ Odhodki: - sofinanciranje telefonskega omrežja 1,200.000 - sofinanciranje ceste Podhruška-Sela (asfaltiranje) 80.000 - urejanje cest Sela-Znojile in Markovo-Studenca 180.000 - urejanje cest Sela-Poljana in Kavran-Studenca 90.000 - sofinanciranje TP Studenca in Rožično 340.000 - gradnja mrliške vežice 200.000 - gradnja pokritega avtobusnega postajališča Markovo 200.000 - dograditev kulturnega doma 320.000 - sofinanciranje gradnje vodovoda Markovo, Vir, Podhruška 84.000 - gradnja gasilskega doma na Selih 40.000 - športna igrišča 50.000 - SLO in CZ 25.000 - organizacije in društva 15.000 - izdatki za delo organov KS in delegatskega sistema 100.000 SKUPAJ 2,924.000 Pri uresničevanju plana gradnje telefonskega omrežja bo soprispevala območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet, pri gradnji ceste Podhruška-Sela in vodovodov samoupravna komunalna skupnost, nosilec izgradnje TP pa bo samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo. Za gradnjo gasilskega doma je dogovorjen soprispevek samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS Prihodki: - 1% krajevni samoprispevek 1,601.697 - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 354.957 - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 200.000 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 95.215 - soprispevek krajanov 120.000 - drugi prihodki 200.000 SKUPAJ Odhodki: - gradnja kanalizacije v Srednji vasi - razširitev vodovoda iz Bele peči po dolini do Podhruške - ureditev avtobusnih postajališč v Podhruški, Srednji vasi, Lokah in Potoku - dograditev kulturnega doma (fasada), ureditev okolice in vzdrževanje - vzdrževanje vaških cest in poti v vseh naseljih - namestitev hidrantov v Podhruški, Lokah, Vasenem, Potoku in Snoviku 2,571.869 500 000 509 869 420 000 444 000 365 000 25 000 SLO in CZ 100.001 delovanje društev in organizacij 125.00 stroški delovanja organov KS in delegatskega sistema 83.00 SKUPAJ KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA Prihodki: 2,571.86 - 1 % krajevni samoprispevek 4,150 oc - združena sredstva DO po SS za financiranje programov KS 732 oo - prispevek TOZD 1,080 00" - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 60 oo- - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 120 oo - soprispevek občanov 500 00" SKUPAJ 6,642 OOL Odhodki: - soprispevek za prostore otroškega vrtca 2,000 00<- - ureditev večnamenske dvorane 1,700 OOL sofinanciranje za gradnjo mrliške vežice v Homcu vzdrževanje cest, ulic in poti javna razsvetljava urejanje naselij SLO in CZ prispevki organizacijam in društvom izdatki za delo organov KS in delegatskega sistema ostalo SKUPAJIJ 6,642.000 1,522.00-50.00L 300.00-10.00L 180.001-250.00^ 375.O0'2 255.00 z; -Si E Območna SIS za PTT promet bo v vasi Šmarca zgradila električni K omrežje s 50 priključki, skupnost otroškega varstva bo uredil p prostore za varstvo otrok, za kar bo soprispevala sredstva OZI-»Menina« in le delno krajevna skupnost, mrliško vežico pa b-gradila krajevna skupnost v sodelovanju s krajevno skupnostjo Homec, za kar bo namenila določena sredstva tudi samoupravn komunalna skupnost. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Prihodki: - 1% krajevni samoprispevek - sredstva DO po SS za financiranje programov KS - prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 102.56 - prispevki krajanov 150.00 - drugi prihodki 100.00 l,962.6fi S> 434.93 0 4OO.O0<- SKUPAJ Odhodki: - rekonstrukcija ceste Buč-Hruševka in Šmartno-Gradišče - vzdrževanje drugih krajevnih cest - izgradnja kulturnega doma - športno igrišče - sofinanciranje javne telefonske govorilnice - javna razsvetljava - ureditev pokrite avtobusne postaje - SLO in CZ - prispevki organizacijam in društvom - izdatki za delo organov KS in delegatskega sistema 3,150.10 561.00 200.00 Ki 1,830.001 Pr 132.60:-110.001-60.00! 100.00-40.0« 15.00- 101.50f~ SKUPAJ 3,150.10 KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ Prihodki: - 1 odstotek krajevni samoprispevek 1,105.00' , - sredstva DO po SS za financiranje programov KS 210.0> - Prispevek SKS za vzdrževanje cest II. reda in javno razsvetljavo 180.001 - dotacija SO za dejavnost organov krajevne skupnosti, delegatskega sistema in druge namene 89.00" - prispevki občanov 490.00] SKUPAJ 2,074.00! Odhodki: - vzdrževanje cest II. reda 270.00^ - vzdrževanje krajevnih cest 430.00( - gradnja mostu Loka-Bela 135.00« - dograditev vodovoda Okrog 70.001 - vodovod Jastroblje 60.001 - razširitev vodovoda Špitalič 30.00( - vzdrževanje drugih vodovodov 40.00( - gradnja avtobusnih čakalnic v Motniku in Jastroblju 6O.O0