PROSVETA I'm+MM I« vprtvnMM pr~t«H-MIT ( Lawnda1' Aw LETO—YKAR xxn. C«. lUu GLASILO SLOVENSKE Podjetniki pobijajo starostno pokojnino •t i. im. rata oi p—tag« prt» i WE PODPORNE JEDNOTE I1L, sobota, 17, avgusta (August 17), 1929. uTiiii. I^wi ttl ' »»Mi- » '••» »•»m Odbor Civične federacije vidi v državni penzlji ia stare delav. ce veliko nevarnoot. Delavski voditelji izetopili ia odbora. New York. — Ali je državno podpiranje starih delavcev, ki so brez sredstev, priporočljivo? Penzijaki odbor National CiVic Federation pravi, da to ni le ne priporočljivo, temveč je tudi nevarno. Priporočljivo .ni — po mnenju bogatih dam in mogočnih podjetnikov — ker bi to preveč razvadilo delavstvo, in nevarno, ker bi bi) to lahko začetek splošne socialne zakonodaje, kar pa bi bila velika nevarnost zs deželo. Ta odbor, ki govori v imenu podjetnikov, je objavil razpravo o starostni pokojnini, pravzaprav se to poročilo lahko smatra za smernice ameriških kapitalistov glede toga vprašanja. Oba glavna argumenta proti državni pokojnini tega odbora sta jako zanimiva, ker po-kazujeta ozkosrčnost ameriških podjetnikov. Ali je reanica, da bi delavec ne hotel delati, ako bi bil gotov, da bo na stara leta v slučaju potrebe prejemal od države nekaj dolarjev pokojnine? Na ta argument ae lahko odgovori, da brez dela ni jela; največje vprašanje posameznega delavca je, kako dobi$ del? in ne, kako živeti na račun drugih. De ai vsak želi primernega dela in zaslužka, je to povsem razumljivo. Starostna pokojnina bi posamez-niku le odvzela tisto večno skrb, ksj bo v bodoče, ko bom star; in dejstvo je, da je človek veliko srečnejši, bolišj državljan in ae v večjlmeri^fma tod! zt mf duševni razvoj, ako ime pred seboj gotovo sigurnost, mesto da ga tare večna skrb. Drugi argument tega odbora, da je starostna pokojnina nevarno zekonodajstvo, je z od-borovega vidika najbrže v pravem. Mende je ni bolj ozkosrč-ne in bolj rasrednozavedne skupine kot so ameriški kapitalisti. Oni žele imeti absolutno moč nad delavstvom; med njimi in nekdanjimi sužnjedržci ni najmanjše razlike. In da vidijo v socialni zakonodaji ,le samo nevarnost, je radi tega to tudi razumljivo. "Kje bi ee končalo, ako dežela prične sprejemati socialne zakone? vprašuje odbor. "V socializmu/' je jedrtf njegovega odgovora. (Tega pe nas Bog varuj I) j.j Mesto, državne starostne pokojnine. odbor priporoča, naj pod jetniki upeljejo v svojih tovarnah, privaten sistem upoko-ianja starih delavcev, ako tega še niso storili. Resnice je, de imajo skoro vse večje korpore-cije ta aiatem že upeljaa. In razne študije, ki ao bile atorjene v preteklih par letih, pokazuje-jo. da to kompanijsko zavarovanje z daleka ne doaeže navideznega namena. Prvič, kompanije odpuščajo atare delavce vedno v večjem številu; v mnogih slu-čsjih se to izrecno zgodi, da se družbe izognejo plačevanju startne pokojnine. Ko ae delavec bliža atarosti, ko bi imel dobiti penzijo, ga podjetnik navadno pod eno aH drugo pretvezo odslovi. Ker to ni navadna propaganda. temveč so krute dejstva, privatni pensijski sistemi veliko v<* * kodi jo tudi starejšim delavcem kot pa koriatijo. Družba tudi ne da nobene garancije — " čimur odbor molči — da tega K"tome ne bo nekega dne tudi "kinde. Tak slučaj ae Je že dogodil, ko sta se združili Armour SMtfft kovnpeniji. Delavci so Taktične prispevali v penzijaki *kl*d, in ko so pred nekaj leti "raM zadevo pred eodtšče. ie «>dnik odločil v prid podjetni-k°m, namreč da družba ni bila "talno obračana obdržati sist* ma ia laso polno moč, je rekel <"dnlk, de sistem spremeni ali Pe odpravi. Kar privatna penzija pomeni, je to, da je pokojnine deležno le malo število delavcev; velika veČina starih delavcev pa radi tega izgubi delo. Drugič, potom tega sistema podjetniki direktno in indirektno odvajajo delavce od delavske organizacije, ker v slučaju, ako se v tovarni pojavi stavka, je prva beseda kompanije, da bo vsak delavec izgubil pravico do penzije,, ako se pridruži stavki. Teh slučajev je zabeleženih že veliko število. Odbor civične federacije o tem molči. Ta organizacija ameriških bo-sov ni nasprotna starostni zavarovalnini, ki bi bila pod kontrolo unij — sistem, kot ga na primer zagovarja Matthew Woll, ki je tudi aktivni predsednik te organizacije ameriških kapitalistov. Ti slučaji so seveda redki kot bele vrane; obstajajo le v par slučajih, ki pokrivajo le neznatno število delavcev, komaj en tisoč. Kar je poaebno značilno glede tega odbora in njegovega poročila, je to, da prvič po dolgih letih ni bilo v njem nobenega delavskega voditelja. (Da bo čita-teljem jasnejše, naj omeriimo, da so Člartl civične federacije tudi razni konservativni voditelji ameriških unij, od katerih je najbolj aktiven v ti organizaciji Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije in obenem aktivni predsednik civične federacije). Da se niso ti reakcionarci hoteli zopet blemirati, je odgovorna žgoča kritika njih aktivno- Thai takatiiaik ■ ivavmani delavoav izprtih Nova poteza proti uniji je aledi-Ia, ko ao delavci zahtevali, da dražba upoali sto odalorljenlh delavcev. Marion. N. C — Tekstilni baroni v Clinchfieldu so prehiteli unijo in izprli tisoč delavcev. S to potezo upajo zdrobiti sentiment sa unijo, ki vlada med delavci. Večina teh je Že pristopilo v organizacijo. Clinchfield Textile kompanija se je odločila za ta korak, ki je obenem odgovor na sahtevo odbora, da kompanije zopet sprejme na delo sto delavcev, ki jih je odslovila radi unijske aktivnosti. Marlonski stavkarji vidijo v ti potezi skupen nastop tovarnarjev, da zamorijo pnijako gibanje v tem distriktu. Razmere v clinchfieldski tovarni so enake razmeram v Marionu: 12 urni delovnik in izredno nizke plače. Stavko vodita Alfred Hoffman od unije tekstilnih delavcev in Tom Tippett, profesor is Brookwooda. Prihodnji korak clinchfield-skih baronov je evikcije delav cev iz kompanijakih barak. To ae je že tudi pričelo, ker 22 družin je že dobilo sodno obvestilo, da se preselijo iz bornih koč. Unije je že priprevila korake, da ee isgnani stavkarji, ki jih bo vedno večje število, preaelijo v unij ska šotorjšča »Mivtiv» delo; gi mi^ros^siSaî^àSfiivslcf ISoT Žspaik Dineea, ipnivitslj • JmhI , ^■ooovf hi hi&ei evtvi« ______ Stavk ar jem je obljubil, da odele*! ekebe, ako ee vrnejo na grobarji ae čutijo pisi, predvsem "The New Lead er," ki je preteklo Jesen zopet odprl ogehj na vlogo flkznih Matthew Wollov v oivični federaciji in v delavskem gibanju. Že precej let je W611 doaledno igral vlogo ameriških kapitalistov in pred par leti je vodil aktivno propagan#o proti atarostni pokojnini. Ta kritika je tudi po-magala, da ADF zadnje čaae kaže precej prijaznejše lice napram tej vrsti socialnega zako-nodajstvs, in možnost je, da ao bo njena prihodnja konvencija ponovno izrekla za starostno pokojnino. Naskok ss «eorg«- aiziruo trdnjavo IH organiza-f vzhodni Pletoninarji priče« z torično kampanjo Penaeylvaaiji. y, Reading, Pa.—(F. P.)—Bojna fronta unije pleteninarakih delavcev se raztegne na vzhodno Pennsylvenijo, na "Eaaton-Ban-gor-Nazareth ni aektor", kot i-menuje U del države organizator Louis Budenz. Ts mesta se nahajajo v bližini Readinga in skoraj vae neorganizirane plete-ninarje varuje "fellow dog" pogodba. Budenz je naakočit s svojo na-poleonsko taktiko mestece Nazareth. Med pleteninarje je raz-del prvo izdajo "Nazareth Hosiery Workerja," ki ga je izdal v/organizatorične namene. DrugI naskok pride v seriji shodov, ki jih aranžira prod tovarno Kramer 6i!k Hosiery kompanije, ki je pred tremi meseci obla-godarila delavce s pasjo pogodbo. Kampanja se raztegne na ves "aektof." Država CBe ^'prnST Washington. — Državni department je prejel podpla države Ci le, Id je odobrila Kelloggov proti vojni pakt Do aedaj je U pakt podplaelo 80 držav. Edini deželi. Id ee ie nieta isjavili. do» M podpišeta pakt, sta Brazilija In A nonti na. Id sta najmočnejši republiki v Južni Ameriki New York. — (F. P.) — New-yorški grobarji, ki stavkajo na Calvary pokopališču, so zopet za eno skušnjo bogatejši. Katoliški šupnik Dlneen jim je namreč obljubil, 4a bodo odpuščeni vsi stavkolomci, ako se delavci povrnejo na delo. Grobarji ao duhovnu verjeli, pristali na njegov predlog, da sporne točke izravna poeebni odbor stavkerjev in vodstvo pokopališča, in ae vrnili na delo. Razočaranje je prišlo, ko ao delavci prišli_na delo in ietoča-sno tudi dva* avtobusa skebov. Videli so, da eo bili preveran! in v tem amialu tudi bridko komentirali župnikovo potezo, ko ao ae zopet vračali na stavko. Alexander Marks, organizator ADF in voditelj stavke, je poročevalcu tudi potrdil izVajanJe atavkarjev z osirom na prevaro in dogovor med atavkarji in župnikom Dineenom. Pritoževal je tudi, ker je policije ne strani vodstva pokopališča, kateremu pomaga drobiti moralo atavkarjev. Policije Je zagrozl-da, da bo aretiran vsak piket. AU bo Hoover pomagal govnl litri uotrl JI? \ Washington. — Hooverjevi prijatelji ao pričeli krožiti veet, da predaednik "nekaj atorl" za »tal') 11 /. i ran j«* premogovne indu-atrije. Kaj bo U "nekaj", ae še ne ve, ako bo aploh kaj. Skeptiki pravijo, de bo Hoover najbrže pozabil na kampenjake obljube. Well, ameriška amodniš-nice Je vedno pripravljena, in da pride v tej induetriji zopet do sploiae ekaplozije, o tem ne dvomi noben poznavalec. Eksplozivne snovi ae aedej veliko hitrejše kupičijo kot pa v preteklosti In splošna vstaja ne more bfti oddaljena več jtot par let Chicago. — Clarenee ia mlad mož. je z nožem zaklal svojo 224etno ženo Floro v avtomobilu blizu West Chicago in neto je ie aebl porinil nož v área Postila ata triletno hčerko, katero je svejo. Vzrok In Is tega Izvirajoč prepir 11SI, Asi sf Oet a Itll, aalharlaed A HO-Na mi|i^|irsk| m°ii razvija vojskovaaja 'Mildert piloti t«e<> lTr*rl?i STB v.—NIMBKK 193 UZM NA JOGU Rajonski truet Roanoku; nobene najmočnejši v otok ne puate osebe; kon- trolira $6% rafonake produkcije. ' Roanoke, Ve. ^ (F. P.) — Perfektna replika (slika) industrijskega fevdetizma je ogromna tovarn» Viaooee Rayon kompanije v Roanoku, kjer je mezdno tlačanetvo ne višku razvoja. Tovarna ae nahaja na precej dolgem otoku, ki je laat kompanije. Na dveh atraneh obdaja to moderno feyilelno trdnjevo reke Roanoke in vaak vhod varujejo močne kompanljake straže, ki ne puste v notranjost trdnjave nobene oaebe, ki je količ-kej sumljive. ! • Od tri tisoč ¿slavcev jih živi okrog 800 v tglnjavskih kasarnah, katere mečejo še poaebno Čudno luč na rajonske barone. Delavci, ki stanqfejo v teh kasarnah, so pod najstrožjim nadzorstvom in gibljejo se le v mejah predpisov, katere izvajajo poeebni nadsorniki. Največ paž-nje tiajejo možnošti. da se v tovarno ne zeneeè'unijska agitacije. ' v Viscose k družnica pod imenom me ozke stike e, ki Je po-korporacije d, katere I» ljanako kom penijo Snia Viecoaa (je vae aku-paj en velik mednaroden truet, ki ga lestujejo »ngU Aki (Cour-teld korporacije), nemški (Giaassl^Pemtorg), danaki (Enka kompsft), italijanski (Viscoaa) In povrbu še ameriški kapitalisti.) — Viscose kompanije ime poleg trdnjave v Roanoku t«ldl tovarne v Marcu« Hooku, Pe., Lewistonu, Pe., v Nitroju, W. Va., in v Meadvillu, Pa, (ie nI dograjena). Te družba upoaluje 15 tisoč delavcev. Te mednarodni truet rajona se je koncentriral v Združenih dr-ževeh redi velika trge. Industrije rajona reste kot gobe po dežju. De prinašs vsliks dobičke, ni pbtrebno povderjatl. Te dobičke iztisne 1z ameriškega delavstva, predvsem na Jugu, ki mu gara takorekoč zastonj. Najboljše plačani delavci zeslužijo okrog 20 dolerjev in delavke pa od-eeem do 12. Delovne ure so dolge, od deeet do IS ur na dan. Kltajd poročajo o sovjetskih napadih čse mejo, Mookva pe o-menja odbijanje kitajskih bandltov. KlUjake čete odhe-J® Jo lift Biojo» Sangaj, IS. avg. — Is Nan-kinge je ainoči prišla veat o Uu-tih bojih med kitajskimi in sovjetskimi Četami na kitajskih tleh. Vlada je bila informirana is Harbina, da ao aoyjetake čete na transportu prekoračile reko Amur, kjer ae izteka reka Sungari v Amur, in napedle Caosienslen ne kitajakem bregu. Po več urah atreljanje in ljutega boja ao se Rusi umaknili ne transportu na drugo štren reke. Nedelje je bile kitajska vlade informirane, da ao ss pojavile sovjetske topničarke na reki Sungert, kl teče po mendžurskem ozemlju. - Medtem je japonaka časnikarska agentura Rengo objavila brsojavko is Mendiullje, ki ae gleai: "Velik kitaj sko-ru-skl spopad je bil v teku včeraj popoldne sepedno od tege mesta. Kitajci, kl so izkopali jarek' se kritje, ee kiepko branijo, Telefonske žice, kl je bile sednje tedne še edine vez msd Kitsjsko in Rusijo, je bile preresene," Kitajske vlade uradno poroča, de ne bo privolila v sovjetske sahtevs za status quo ante (povrnitev železnice) in vsako na-daljno in vasi J o bo odbijale s oboroženo eilo. Mandžurski governor Ceng Hsueh-Lieng je prejel nevodila, naj takoj pošlje 60,-000 vojekov ne mandžursko mejo. Moakva, 16 avg. — Moskovski listi porošaio, de so ob Delavska vlada končala izpor delavcev v Angliji Na posredovanje vlade in prisadevanje MacDonelde so - lastniki tovaren in delavci sprejeli ratsodišče kot sadnjo instanco sa rešitev meadnega spora. V pon« deljek se pol milijona delavcev vrne na delo po ne« znižani mesdi. Lendoa, 16. evg. — V ponde-ljek 19. avgusta se 1500 tekstilnih tovaren v Lancaahfru, ki počivajo od 87. Julija, spst otvori in pol milijone Izprtih dslevcsv se vrne n» delo. Izpor je bil včeraj končan ne konfsrsncl zastopnikov obeh strank, ki je bilo sklicana ne Iniciativo deleveke vlade. Po prlsadevsnju premi-jerja MacDonalda, ki je sednjih deset dni neprenehoma konfsrl-ral zdaj s delevd In sdaj z magneti, sta obe etrankl sprejeli razsodišče kot baso za poravnanje mezdnega spora. Delevd ss vrnejo nk delo po stari mesdi, ne po nlljl is lSVfc odstotka kot so hotsil lastniki tovaren. Sir Horaee Wileon, psrme-nentni tejnik ministrstva sa delo, je sinoči nesnanil, de ste se obe stranki obveseli, de sprejmeta odlok raseodlšče. Reseodl-šče bo organisirano Is petih o-seb. Dve imenujejo unije teke-tllnlh delevoev, dve lastniki to-veren, kl bo odločil, obe stranki skupno. Lastniki tekstilnih tovaren so liprli delavce, ker nieo delsvci hoteli sprsjeti snlšenje mesdo za dveniijst In pol odstotke. Delavci so odločno odklonili vseko redukcijo s motivecijo, de ee že vrliko Dftniiki' Anglsikl ultimatum haaikl konferenoi Hnowden obveetU diplómete, de ■ere MU vprašanje deležev nemške odškodnine daase re- Angllja egvmdi pndesweko železnico. London. — Ministrstvo sa delo, ki mu načelu je Thomae, Je naznanilo, da vlade prične graditi obširno podzemeko železnico, ki bo spajala pristanišče Southampton z Londonom. Pod Londonom bo železnica zgrajena na več strani; spajala bo železniške poeta je in vae večje hotele. Načrt sa zgraditev železnice je bil etorjen kot del kampanje za znižanje brezposelnosti. Ne projektu bo deUlo 60 tisoč delevcev štiri leU. Državna komUija so kolektivno pogajanje. Denver. — Induetrielna komisije države Colorado Je naklonjena kolektivnim pogodbam. To Je resvldno is odloka, kl ga Js izrekle v slučaju etavke ras-važolcev fcraha in peciva. Daal Je odlok tosklonjen delavcem. Je kljub temu majhnega pomena, ker zakon ne daje komisiji moči, da bi svoje i z roke enforsirs-la. "ftovjetaka aem I jo" ae Moakva. 16. avg^Utalo "So-vjetske semlja " kl Je na poletu v New York, ae Je ainoči ogla-ailo. Mov^llo ^^ na tla v sibirski puatinji. Pilot Aseta-kov brsojsvlje is 8oaoovoser-ska. blfaj Cito, de Je vae v rodu Hi polH \ntö>' rmdaljevali imajo zemudf). stražami in kitajskim ter belo-gardističniml banditi, Id sililo čas mejo v Sibirijo. Doslsj ao straže odbile vse nepede. Rusjan ljudstvo jsmlje te vesti hledno ne znanje. Spvjetaka javnost js zasigurana, da Js rdeče armeda v Sibiriji dovolj močna, de leh-ko prepreči vsak napad, dočim sovjetske vlade lahko čeke, dokler bo Kltejske pripravljena ne sprejetje ruskih eektev in mirno porevnevo spora. Vladal rudniški biroj opral operatorja New Kenslngton, Pe. Za eksplozijo v Kinloek rovu, ki se je pripetile dne 21. maree in v kateri Je 46 ruderjev iegubilo Življenje, ni odgovorna Velley Camp Coeh kompanije, katero poaediijejo Psislsyjsvl interen i To je v jedru zaključek svetnega rudnižkega biroje, kl Je končal preiskavo rudnike. Kompaniji js dsl le gotove "priporočila". Rudarji so pa mnenja de je bile ss sksploelje odgovorna alabe ventilacija, ki Je bila v razpadu več dni pred nesrečo, ker Je povzročilo nabiranje In rezstrelbo pline. Premogovnik prične zopet obratovstl. Moskvs, 16. evg, — "Graf Zeppelin" plove danes Oed So-vjetsko unijo. Zjutraj Je ptul 200 milj severno od Moskve proti severovzhodu in nekej ur kesneje Jo prekoračil Volgo. Zrakoplov se jo ognil Moskve, dael je so-Vjetaka vlada želele In Je tudi bi-lo v prvotnem načrtu ifevbe, da se pokaže "Graf MoekoVŠanom. Pilot Eckener Je javil so radiu, da je moral kreniti od Rige v sevarnovshodno amer radi pro-tlvnlh vetrov, ki vlečejo od vzhode krtthrfra njo poitlko. Chsriotteavlilo, Ve. — Ne institutu javnih sodov ne univerzi Virginia je Norman Tbeau« zadnji teden trgal na koesi ameriško zunanjo politiko, kl Je še poeeboo ogabna s osirom na dežele ob KaribeJakom morju (juž. no od Florido). Pritrjeval mu je Clarenee Hartng Is Kerverdaka-ga učlllšče. Ta bodo reeeodlššu is upajo, de raseod» nlk odobri njihovo itelllčs. " * Prizadevanje Veneenelčanov, da prekucnejo diktature gen sraki Gomesa, ee nI obneslo. Waahlngton. — Ameriški vladni zastopnik v Vsnszusll Js poslal drževnsmu depsrtmsntu poročilo, Is keterege Je resvldno, de je bil storjen dns U. evg. poskus ss strmoglevljsnjs vlade diktetorje Oomsse. V snem lotu je to ie tretji oboroien upor proti pupetu emsrižkih benklr-jsv, kl pe se Je ponesrsMl kot i>rsjšnje dva Upornici, k) ss nahajajo v Is-snanstvu, so 41 iskreell v prlste-nišču Cumane. V bitki, ki Je slsdile, Je bil ubit tudi govenier države Sucre, general Fsmen-des. Ne obeh straneh Js bilo vsč ubitih In ranjenih, T - V deželi vlade ebsolutne diktatura. Vseko sborovenjs delavskih organizacij ¿e absolutno prepovedsno. Tvroe roka diktatorja eedene vsekoger, kl se drsne proteetlretl proti tiren-stvu. Pred enim letom Je Go-mss pometal v Ječo vss študente državne unlverss, ksr so se drznili sklicati politični shod. KampnaUe Išče sodni jako prepoved. Philadelphia. ^ Ker ee krojaški družbi Daroff and Bona nič preveč ne dopede, da njeno tovarno plketirajo atavkarji, Je vložila ne aodlšču aplikacijo sa aodnijsko prepoved. AUvko vodi Amalgamated Clothing Work* era unije» prevl, da kom penije ne bo mogla obratovati s in-junkcljo. tudi ako jih dobi sto, Hervarjl sae voditi oe. Pravi vladar mesta po je po-On imenuje meatne u-in šefa poHolie. On, zdravila "za vse" in celo za bukve", bi totolna vaoto obsegala precejšnje denarno bogastvo. Vaaka večja naselbina je Imela vnsh^ slh večali maaj "nagnjenja" k temu ali onemu, d očim so siotemotičnl Kleparji imeli vsakdanje žrtve povsod In vaak Šaa. V nekaterih (rudarskih) naselbinah je sveješasno kar mrgolelo delniških špekulantov; v dragih so bile farme •li lote v "dobrih krajih" privlačna špecialite-ta. Vmes je pa vaak čaa priteklo olje, ki ni še danes usahnilo kakor ne usahne studenec lur-ške vode. Glavno eredetvo za Oa vrste e*Cfl*Q4c»je btto čaaopisje (priznamo: tudi Prasveto ima nekaj grobov), ki je širckovcatno objavilo vaak oglas, anaso da so Mil dohodki. Potom našega časopisja ao samo adrovniški sleparji izmolsli milijone dolarjev iz lahkovernih ljudi. Milijoni ao šli «odi aa sleparske delnice in aa ničvredno zemljo v puščavi. Noši delavski listi oo ed vseg kljub razločevali In nepoštenimi oglaševalci, so včaai vsh nasedli zvitim preva- * * ■ ... ¿v Tako js šlo leto oo Jetom, desetletje aa desetletjem — ln bogaetva »skušenj (drage šole) oe ie Nabral ogromen kup. Vsllc temu še voéno nasedajo. Vaak šaa dobimo vest o novi slepariji, o novih poskusih S oljnimi vrelci, z bogatimi rudami in drugimi vtrl »»bogaetva" ter o drugih novih ttmonioah. pod katerimi se Skriva tata stara igra. Kako jato mogoče? Ali žalostna, draga izkušnja nič Ne pomaga nič t Naš delavec je pod vplivom ameriške maane politologije (socialna pei-ha), ki narekuje mani jo hitrega obogotenja. Deloma isobrašen in treznoraialeč človek je kolikor toliko varen pred tem vplivom, ker oe goveda, da je sa kričečo reklamo navadno najslabše blago in da je oglrajao lastno dalo naj-aigurnejii način aa pošteno pridobivanje imetja. Ogromna večina ae ne zaveda tega. Večina vidi le, kake pridobivajo ameriški grabeči «~r In drvi sa njimi, pa «e gleda pod noge. Ve« bi vmfta prišla do bogastva brez težjega Večina «oo ji nehala ameriške vere, dao* vsakdo priloOneot obogateti, če izrabi vse prilike"; to je vena, ki uči vse pravoverne (rtoodetotno). da* Ima vsak ameriški deček «prUofaiaot peaM*t*oeident ropublike.oli milijonar. Skratka : povprečni ameriški 4elaveo vaifame, da bo nekega dne kapitalist, zato so ne briga oo svojo dalavako stranko, svojo politiko niti aa pravilno taktiko svoje prave oevo-bodltve, ker noč in dan tuhta in tuhta, odkod mu prileti bogastvo, da bo kapitalist. . ln večine slovenskih delavcev v Ameriki ni nič bdlja. Ce U večina sploh kaj mlali, ml-sli le to, kako bi na Imk način obogatela, da ne bo več treba delati in "ko bomo enkrat bogati, bomo takko dajali sa maše, da pridemo po amrtl v nebesa, pe bo dobro na tem In onem svetu"!. .. Ker pa bogastva ni tako hitro, ae ljudja udajajo mrtvilu in zdaj pa adaj kdo nasade sle-perjem — naseda prvič, neaede drugič In tretjič. kajti veča Je trdna In drugega ni nič. Ce bi ne bilo kalinov, bi oe bUo aleporsklh agentov ln oglasov, ker bi ee ne lapladali in sleparji bi morali iskati poštenega dela. Teko gre to nač. št. OJIO poreša. da je v Illinoieo oa-stoikov farmarjev, ki poeadujajo Upajmo, da Hooverjeve odpomoč i kaj kmalu, če ne. bodo lllinoéaki boai. ievaiil evoje «sjatvo. rt Taie Glasovi ¡E naselbin volitve. Cleveland u imamo salo važno politično vprtfanje fV^Z^^S^ svet in zahteval» da nabavi 60,-000 patron munlcljc. Čemu toliko pairen? Odgovor si lahko sami napravite, lovne U poslovodja je vodno naoptotc- razdeijeno na 92 val untjskim voditeljem, M *ma- wgrd, kakor je navodfco poldrugih mestih, je vaalto wardo zastopal *n alderman ali kuoril- tUjBSMfl katerega volijo roma meščani. Ta noš Carter pa določa, da mesto «pnrvtjo poele-vodja, katerega bi lahko naslon. 4i*»atorja. ml- !" _vcev. .. Do so meščani veHHoota nov sistem. Je bil največ vzrok takt, ske vodje, «eš, da na j fal raj*e poniknil, da +o konvencija končana, potem pa naj bi Storili« kar ie opravek z organiziranim de-1 J^m* «m lovstvom pri mestnih napravah. J*» s*p «.s* Zadnje mestno volitve se ga se-I Mu pmoej omehčale. Nisem republikanec In tudi ne bi valil za Daviaa sa. noben urad, a vendar mu moramo dati .priznanje, 4o Je Ml v šasu jeklarskega štrajka na strani delavcev ni dovolil Importiranjn «ke-ksr je prieflilo komponije, da ao vzele sednijoko prepoved Davisu. Ko sem bil jmidveh.'Stavkah, je Davis-delal na vso moč v prid atavtuucjev in Stavke sta se redili precej v prid delavstva, jn ko amo zborovali, ni peelal policije, temveč prišel je osebno med nas in nas navduševal da vztrajamo. To je razlika med iupanom in poslovod- iMKp Ozrite se ssmo sproti wau-keeju, po se boste mP ii, če V "Science News Letter" z dne 1. junija t. L je izAel «aack rav-washingtonakega "Sci-Fidwina E. Slosao-novih uapehih proMubeifcu-iga boja v Amertki. Slodson Vse organigacije, iti so ae do-slej v Zdruionih **mmh bavile _________0. — V Proeveti ^ 184 ^^orn l^no za- UM HIM iiraftmi ,TW1 * . . , aniensze protitiroerKuiozne zveze sa sistematfeen vojni po- varovanje" sem med drugi» številkami videl tudi št. 170. Ker eü^i^r^^ anasaa pa) št. 190 na9. konvenciji, sem tudi sedaj upravičen, da zasto- pom isto stoišče, ki so mr^«^* društvo naroČila, in ki je tudi v mojo laatno korist. so iskani dobri .za vas DnC20. avgusta "Three X) Amendment T' m.____|_ I m Trame nan>u. d^Je W prejšnja lfta preveč politike v mestni hišL |Coti po ae kdor misli, daa*dej ni več tam, kjer bi ie ae smelo so vodili pofitfkft ward-ni bosi, eedaj pa jo «odijo prije-teOi poalovod je. on SO. avgusta bodo volitve, kHmj odločijo, ali noj ostanemo plA.sedanjem sistemu ali pa se povrnemo k staremu, pod kOte-rim je bilo mesto razdeljeno na words, zastopano po aldenMmih in upravljano po iupono. Za nos trpine je to zelo volno vprašanje. v tiaii meščanski Čaeopisi — "The Plain Dealer," 'IPreea" in "News" — so ss sedanji sistem, daje poslovodji, WVOtamu ft. su, njihovsmu ljubljencu,-delo po dobri plači sa aelo Clvljenje. Taka mestna uprava dim po privatnsm biznisu, in to Jkn bolj ugaja. Hi Amsrflcanci pa radi vidimo malo več dOnav k racije, seveda, če imamo 114 respolego milico, ki se uspešne Pa ttgdl noši tujezemski čaeOf pisi so sa ta slalom, ker manor Aer jih včasih pedmaše a kakirr oglasom. Saj tako se je Israzi! harry Davis, ki vodi sedaj Še v tretjič kampanjo proti sedanjemu sistemu meatne uprave. Listi veliko pišejo o lepih u-spehih tega sistema, vendar pri inosemaldh listih gre največ za to, do ostanejo v uradih njim naklonjeni rojaki, ki Jim delajo m«jhne usluge. Je nek Italijan, ki je obljubil vaom Italijanom protekdjo, še bo izvoljen, vendar ta «MJuba ni bila izpolnjena. Obljubil je eek>. da se ne bo rtič ftalega storilo butlegarjem. Naš rojak je bil bolj tiho, ker ve, da taka taktika je med starimi Mitičnimi lisjaki najboljša. Ko-Ukor manj veš, tem bolje. Poleg teh I memo tudi Ceha, Ogra ln 2i4a. Drugi ao Irci in Američani. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen dr. P. W. Waltz, Id japrecej hudo nastopal proti nekaterim zastopnikom In poslovodji. Mr. 'Waltz se poteguje za novir Carter, to je in zastopnike po wardih In so tu pena, ali kakor kratko isgovacjajo za &£> A mendment (Davis-Downer- Da- neceeu). 1 i*© majem mnenju Je S-D A-mendment boljl od sedsnjega si-steW»a. ker Je za na» delavce veliko bolje, ako Imamo typana, kot na poalovodjo, kakršen je ••danjl. fteUcgu po tudi ne bo-mo dobili, ker politični lisjaki volijo na prftparotfk altih boeov. Mopkines je prip.i eMeniU. Oa ae nje. na 'konvencije (90t4) vtfl v Cle^landu Maša unija )e vedele štrejk, In M Me. da bi vplivel Steffi^ ampak^naii r u 111 je jH Oblek Ckidholm, Wrt- — ftod kratkim su se tukaj mudUa oa obisku br. Anton Roaich in John Novak z družinama. Ff*H ao iz I Wis., in 00 ¿Ioni 'dru-ft va It. » SHPJ. OWoknli eo drogi- mjimmiu i i < i/« v ¿u la. viiiâwv vsej Severni -Amstjki-elmšcss-vnjoki loenjó, volji ni mogoče hipnot iziroti proti njihov •hipnotiziran, drugii Vendar so pi človeka proii njegov iti. ANEKDOTE Schopenhouer je oniel nekoč v neko drui bo, v kateri eo se baš 'prepirali, *kdo je psmet nejši, ženske ali moški. Nekatere dame so po zvale slavnega filozofa, naj bi en odločil. "Pa-metnejše so vsekakor ženske," je odgovoril ______Bchepenhauer, "kg^ti te se ^orbčijo z možmi, sladkorja so redilne in neškod-' dočim * moSki poročijo z — ženskami." H — V svrho, da izrav-stavko pristaniščnfh delav- cev, je eem dospela Hrcdnvalka sporov, Anna Wein-stock. Stavka ae je pričelo, ko je Howalan pa rob rodna družbe h et si s is delavcev naiedlti male. Ulve. Sedaj «dkrtta mast pa t V6-ri, če jo lnjedrsmo v telo kakšne živali, enako vrsto tuberko-i lov kakor jih tvorijo šivi bacil. Ta maščoba seveda ni šiva; z zapletenim čistilnim procesom so jo ločili od vseh drugih substanc Njo bo mogoče prozvajsti umetno iz mineralnih substanc, ker. vsebuje iste prvine kot povedne maščobe, samo po svoji fgatavi jO onakn maščobnim kislinam hroniv, o. pr. stearinovi kislini Ta vrsla masti torej la^iko povzroči tiste majhne votle, ki s6 ii^ciiS^^isSSi^^mo111" k fantf joh šivih bacilov. Ce injeciramo to mast v kak organizem, je prvi učinek Oa, do se vzpodbudi rast posebnih vrst krvnih Stanič, v katerih Ilvl tuberkulozni bodi. Nenormalno pomnožite v teh stanlc poruši ravnotežje v telesnem steničevju in tako povzroči bolezenske znake. Drugo odkritje je še bolj presenetljivo. Gre aa snočflno vv-eto aladkorja: če ga vbrizgamo v kri tuberkulozne «voli, tedaj UvOl takoj pogine. Pri ncinflot-rani ii vali pa je ta merilne snov sačudo nednUns Ta stoter je bel ptoOok, ki eem «šdaa nič m od na Oe barva; imo okus in obatoji U vrste sladkorja, tako da je prav oo prav čudno, da kao strupene lastnosti. Zdi ee, de vpliva naravnost na tako svane priobuti. kar je varak poln vrečice. Siegmudan Freuda, ustanovitelja psihoant-' lise, je nekoč ponoči vzbudil telefon. Javil se mo je jnošakar, ki ga je proell, naj pride takoj k njemu, ker je hipoma zblaznel. Freuda je to razjezilo in je zavpil v telefon: "Tako, kar na < lepem sredi noči ? Človek, ali ste znoreli!" Leasing je oposil, da mu večkrat ieghW manjše vsote denarja. Odločil se je, da preizkusi svojega služabnika Vh J* «metli pest dr» <%tta na mizi. "KoMre gS j* tfflo?" ga vprak neki >Mjatelj, kateremu Je pripovedoval o svojem domisleku. rti'Padaj se je Lessmg ipoo '•nil, da densg#a —Mepkši «i pSsšISL^ Pesnik Lenou se je vrirtl ndkoč pozno pojoči domov. Klfdča od vežnfh vrst ni imel m zaman se je trudil, da bi vratoTja pregovoril kaj mu odpre. Ta ae je izgovarjal, ds ne »n* odpreti. Šele ko mu je potisnil dukst ikon Špranjo, je odprl. Tedaj ae je Lenau naredil, kakor da jfe bil pcookil nekoliko korakov oi hiše knjigo in je proeil vratarja, naj mu jo g* poiskat. Vratar je stekel. V tistem hipu j? Lenou saklenU vrata od anotraj in Jih ni «J* odprl, dokler mu ni vrnil dukato skozi šprsnj* To pa ni edini primer, da ae je v bolezenskih kaleh iaaledft ST — MO plis 11 "k^kor; še nedavno so ialočili h u „ ai■ A«H msteriala pn« umonije več m so luvmi nl|| ^t «Udkorja NAmocrre si knjigo Kaj oo aM---------- . V Moskvo je priepeU pred kratkim skupno Američanov, napol po poelih napol iz m^ vsdaosti. TI molje iz Novega sveto, kiIssiv* tikajo po meetu s namenom, da bi si ogled*1' njegove znamenitosti, se niti ne ssvedsjo. " so ta čas sami največja znamenitost sovjsU«« prestolnice. Neki inozemski Čaanlški poroi»-Woc je povprašal več Rusov, kakšne vtl* iasajo od tak Američanov. Kar je vprsisn* najbolj praesnetilo, je bilo to-le: 1. Dolžina " širina ameriških kloč pa zajtrkov, 2. aen°> nost, ki ae Američanov peieščo. ko as pripr*v* Ijojo mi sauttvanje laških ^kahsWk pU* 1 njih i«(%ai SV J TûBmu I od** k..............414 W. NADEÛRNI OlttKK SOBOtA, 17. A Vesti iz BL m i- * KATASTROFÀMN POŽAR. Maribor, 5. avgusta 1929. Preteklo noč je nad Dravskim poljem divjalo silno neurje. Med 4. in 5. popoldne je švfcrul blisk za bliskom in treskalo Je, da je bilo grasa. Jftsd nevihto jo udarila strela v hišo posestnika Lorberja, ki je*Uakmohi v jpg-nju in se je $amen polagoma railiril de tla več dragih gospodi rskil\. In Btanovanjšltth fmoi» pij. Ko se je zmračilo, je bila ie cela skupina posestev v objemu divjega rdečega elementa. Požar je uničil »koro vse imetje poses tniku Štefanu Viiku, kateremu sta pogoreli dve poslopji, Jakobu Klaaincu, v čigar hišo je utotako udarila atrela. Tereziji Smolnikovi, Antonu Lorberju, Janezu Zafošniku, Juriju Kla-gincu in Franu Napaatu, Cigar stanovanjsko hišo pa se je vrlim cirkovškim gasilcem vendarle posrečilo reči ti. Žrtev požara -je postala tudi bila Puniaerja. Na kraj nesreče so kljub viharnemu vremenu prispela t« gasilna tdrultoa, 4n sito*' itoisg domačega cirkovškegg i&e gasilci od Sv. Lovrenca % * gaaitno društvo* Mihovd4MlglM|s i*aa. » Reševanje pa je iillo zaradi pomanjkanja vode **o oteškočeno. 0 priliki gašenja sta'se pripeti L 1928 9036. Tu vidimo vsaj te-1 oretično razveaeljiv pqjav, da porodi po številu prekašajo število jmrti. Starost in vzroki smrti: Umrli so po starosti 64et..................... od $ do T5 let.......... od 16 do 30 let...................... od 80 do OD 1*...................... |45 od 00 do 78 lot....M................1*0 od f0 dalje............................8486 NsjveC|a smrtna Setev Je to* rej med deco «d b let in med P^^^fljl Aretacije aa PtHUetv Komaj je Zorko Jelinčič po enoletnem čuvanju bolniške postelje le za sflo si nekoliko ozdravil zlomljeno hrbtenico, ie se jo spravila nadenj «orfka k vest u KBOtVETE m,*^ .. . l.i.i^ii i iY* • jUHOKiu vaomaci družini Človek bi müMtl. da v naša« i moteje, iü pe pojavljajo, ko ib-stoletju, v dobi ae samo praVih,] jenčki dobivajo Zobe. Vendar Je temveč tudi ljudskih vseučiliš£,itu treba onroanoeti. Mareikateri kalni ispuščaj, ki ga je maši o-malovalevala, Je bil samo snše-tek škrlatinke ali oApic. Ravno v-Mvedbi tečajev iz ■■I I gočlh panog vedo, ko ss je sha* .—___ ——-,________ nest takorekoč popularizirala, ra. S ailo so ga gnali 9. julija na jgtoh al rač maraštva. Izgleda radi nemarnosti sUršev, ki ; ali kvraturo ter ga Um dalj časa p», da k«UaaJše cvete, ko sploh nočejo, ali prepozno j.okličejo prldrfaU. Iz Bukovega so pri- kdsj.ÍNekateri -slove" kot ma- adrsvniks, in ne kotirajo botoe-gnali Baaice Obidovo, is Tolmá- daM skraf^#rugi ss bsVMo ga otroka, umre toUko otrok aa na pa Feliksa Sorlija. Izpustili « njim samo v listni družini (ter škrlstiidu, ki se v naših kraijih so aretirance šele po daljnem «a- bližnjem sorodstvu in sosedstvu.1, —~— u. nu* bila one «ti Jih Je ¿podíalo tuberkulozi---- «••iniltm«!,,! HM d)i učnimi ............. ........7r ;; mum7T 7T poguMQ* m ,uu in tu je trSbj J^Tr! ................................ Tíí Munih» i* p® Marijo iiika šaNw Mo jato pre,>ozno. Po. pa^ti sdravnika PIJUČTHCI ............................... &M IflMilh. I j*Ako nMuti m» ^.i „-i li dve tslki zkosgodi, katerih ér- jm&fa tako' je ^v so z mariborskim rešilnim megtu tuberkuloza, ki ie avtomobilom pripeljali na kirurški oddelek oblastne splošne bol-; niče v Mariboru. Fran Trattgeš, .načelnik gasilcev v Ch-kovclh, je med reševalno akcijo padel s slemena Vukove hiše in si nalo-mil desno stran prsnega koša. Josip Lamberger iz Mihovcev pa je padel s strehe Lorberjeve hiše. Njegove notranje poškodbe ter poškodbe na prsih so zelo težke narave. Lamberger je bil v delni nezavesti še danes ob 3. popoldne.1 Niti ne ve, kako jc prišel v mariborsko bolnico in fantazira safcno o groznem pokru. Pogorelo je itsvedenim osmim posestnikom qazen poslopij tudi mnogo vozov, orodja, živine itd. Skupna Škoda znafta nad milijon dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. ^Potovalno je omeniti izredno požrtvovalnost domaČih tn okoliških gasilcev. Čeprav so dopoldne istega dne spremili k zadnjemu počitku svojega tovariša Frana Zafošnika iz Gornjih Jablan, ki je bil ustanovitelj cirkovškega gasilnega društva, kar je vsem gasilcem vzelo mnogo- časa in jih tudi utrudilo, so, se z vso požrtvovalnostjo, ki je dika vsakega gasilca, lotili reševalne akcije ter rešili, kar ae je sploh dalo rešiti. Le njim se Je zahvaliti, da se ni strshoviti požar razširil še na pet drugih objektov, ki leže v pepoeredni bližini pogorišča. Zdravstvene rasnim» v tfnbUaa-ski oblasti L. im ^»ftrici............... aušljivemu kašlju kosam .„M škrlatinki 68 llunlh. Laške oblasti pa sedaj 85 61 89 trab. tifusu 15 ^a .griži ................................ 188 koleri .................................... 148 OtroČ. vročici ...................... 40 na nanah . jî'fs t * " ---- fcól i >J 7ft .......................... IV odlkpi .....i......................... 422 Srčne napako naravnim vtrokom .... rasno 56S .4180 .............. 888 Videti je iz teh številk, da Je mnogo nalezljivih bolezni, kljub silnemu boju proti njim še prvem mestu tuberkuloza, ki Je zahtevala lani 1249 žrtev—Številka, ki je z ozirom na druge naravnost katastrofalna. Tu čaka naših zdravstvenih oblssti še obilo dela in truda, in te številke so baš, ki Jih bodo tirale v še hujši boj proti vzrokom bolezni kakor tutii k zatiranju bolezni samih. Naravnih pogojev za to je v Sloveniji, ki velja za zdravo deželo, dovolj (vzemimo zamo gorenjske kraje s svojim zrakom in gozdovi), manjkajo pa nam sredstva za zgraditev več sanatorijev. flaindiaurav ni nič manj kot polovico nesrej—110. Od teh se jj[h je obeeik) 44, zsatrapišo 20, utopilo 11, pod vlak vrglo 24, vrst si je prerezsl 1 in neznanih zločinov samomora je bilo 6. Največ samomorilcev izbere torej vrv. Zdravstveni referenti izjavljajo, da bo treba pfoti samomorom leka v izboljšanju gmotnih razmer in v zboljšani vzgoji mladine. kot vedno Slepo tipajo naokoli Mnogokrat mi denarja v hiši in pri jeodjejo one, na .katere so itl uto »» «torejo poklicati *dra-«ajbotfo jesne. Navadno trpe ^^ aH pa si misli mati, prsd preganjanji slepih oblasti ^ u Vsako malenkost klicala doktorja; saj Jo^ri otradttr ve^-Ardtadje ns Tržaške*. Vsa no kaj,M ali pa noče razburjati slovenska inteligenca v Trstu Je Otrdka. ki se boji adrsvniks. -brez izjeme vfa kortfinirana. Vzemimo, da Ji otrok slučajno Nekateri na otokih, drtfei doma okreva orisat takrat; to jo bo v Trata. Gorje slovenskemu i a« spodbudilo »e Ib lečiti in zdravl-teHgentu, ki se gane iz TrsU. ti lastne otroka, temveč dajala Trikrat gorje, ako ga dóbe kje bo tudi nasvete in celo zdravila na Krasu, sploh na dešell. Doma otroke aesed, paijateljlc. Kma-mora biti ves čas v Trstu, pa ae lu ss bo vest o «Jsnem "znanju" več kot dva skupaj, ftletnlštvo, sazaešia ialle ša Imela bo večji turizem, počitnice v zelenju do- ugled v zdravJUrafu nago sdrav-žele, to So zs njih prepovedane nik. Postala Ja hifckurent zdrav-razveselltve. Najmanj, ksr ss nikom, usodspokis tolikim bol-rtiu more zgoditit Je, ds ga po nikom, ki trpe in se mučijo. lCar-flvSh, treh dneh pripeljejo v «kateri a naftKtfšim namenom Trst ln izpuste. Navadno se Jim- nasvat taks žene, *M§ pripeti hujše. pograšaa tltogndto. čel, da Je Uradpik Albert Koruza >jeJM prahlad, sobebol, pokvarjen žena oddih k svojemu stricu, ki Ja ladac, je spravila v prerani grob župnik v JClani. &rž ao ga areti- Otraka, ki Je (M težak slučaj rsll ter sprsvili v Trst na diepo- dtfterijs Sli ffjačnice, kar bi sioijo tržaške kveetura. laogk» spbttistl Is vešče oko itro- urednika "Bdinostr' kovajstai. , Rudolfa Vidricha so ssprH ns- * Ko M S« matere zavedale, ka-kje doli v Italiji. Qoma so na- važnoitU Ja3*»vilao sUvljs-pravili istočasno prsiskavo na na diagnoza sa nego, adravlje-stanovanju ter odnesli nekaj; «Je in oklevanje bolnega otroka, knjig. S tem so udarile oblasti še se ne bimvfls S zdravljenjem tretjegs urednika "Edinosti.* same, kakor to tako često dels-Krašna umira v zaporih, oboo. Jo. Ne bi Jim bilo treba plaka-jen od krvavega rimskega tri- ti na groU strah», ki so mu po bunala, Bajee Je umrl na begu Isatal krivtt unüile »ivljenje. pred konfinacijo in aedaj še Vi- Wko lahko se sdi-staviti 4Magno. drich ; »o po boMMnah in to8bah de- Zadnji poštarji. Zadnji *slo» ^dta, Kdo ns pi vai^, is se je venski DoŠtarii izsinjaio iz de- 4®JonWfc1*alo prohladil, ker ki- tele P^ nastopu h^e admlnl- % Vy ^iTo stratlvne službe so bile male po- °«ítJ nl v redtt konec V mestni bolnici v Gorici je umrla. 201etna služkinja Justina Goljevškova zaradi infekcije, ki Jo Je zakrivila babica Terezija Cenčičeva. Justina je občevala a 441etnm Josipom Lazzarijem (Lazar) iz Sedla. Ko je čutila posledice, jo Je Laz-zari prisilil, da Je morala Hi k omenjeni babici, ki je ravnala ž njo tako, da je takoj zapadla mrzlici in bila oddana pol nezavestna bolnici, kjlftr js kmalu umrla. Lazzari in Čftnčifeva se nabsjata v goriških naporih. Smrten padec s lostvs. Pri beljenju neko hiše v Gosposki m^a -_____,, '-J4 LJubljana. 27, JuUJa ^29. Brez statistike sdraVafcvbnega - - - , - Položaja si ne moremo misliti, ulici je bil zaposlen tudi 40 1et-dobro organiziranega deU za na-1 ni m»«U>osestnik tn pomožni de- rodno zdrsvje. Odkar pa imamo pri oblastnem komisarju tudi »anitetne referente, je tudi za to statistiko preskrbljeno. Statistika je najvažnejši činitelj za razumevanje pojavov človeškega življenja, toda pri si» J« tal večinoma šele v povoju in malo je uradov, ki bi vodili že par 1ei točno statistiko svojega področji- V tem pogledu pa gre vsa čast našim sanitetnim referentom pri velikih županstvih, ki »krbe, da imajo zdravstvene oblasti vedno na razpolago točne statistike o gibanju nalezljivih bolezni in sploh o vsem, kar W dajalo lahko pravec zdravniškim prizadevanjem. ftofSrenta pri ljubljanskem in mariborskem hlastnem komisarju predvsem - vršita svojs dolžnosti točno i» z ljubeznijo do stvsrl. Sanitetni referent IJoMJaaalss Plasti Je sestavil pregled stati-stike za lansko leto. Is posasmamo: število novorojenih in umrlih: Ljubljanska oblast šteje 887^19 Prebivalcev. Porok Je bilo laai i 157, porodov 18J888, od ikonskih 1188, mrtvorojenih 'U. — Število umrlih znaša za lavec Egidij Žemoder s Pslul pri Celja. Nenadoma Je izgubil na visoki lestvi ravnotežje in je _ 1 nekaj metrov giobdko na ulico tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe in pre tree možganov. Bil Je takoj prepeljan v celjsko Jsvno bolnico, kjer ps Js kmalu po prevozu kljab vsaj zdravniški pomoči u-mrl. Zerdoner zapušča ženo ,n 2 majhna Požarl. Zdaj, ko imajo kmetje spravljene pdletne pridelke, se sopst pogosteje pojavljajo ri. Tako je te dni gersk> v ljutomerski okolici v enem dnevu kar na dveh straneh. Dne 29. Julija popoldne Je zgorelo proCino pri nesnatnsjšem vzroku, šn ss il toga ni traba vznsiatatyáL Ako pa as tsora*ratara é m 88° C, 40" C, ima atjkfcj Vi brez adra- veliko vroMno, Je to _ enak, da aepiMpraviJa nekaj rasnega in tu je tsOba tam naj šaafcela šudeže. deželne pošte oddsne v zakup, kot je običaj po Italiji. Po večini so jih vzeltv zakup takratni slovenski poštarji, ki so poznaj ***** «t«*'metom, lakko #i brso staviti 4Ia vMignozei MikOkrat se mu sgodl slovenske pošUrje 1er posUvtt liiiiu JÉ^smu sns je ps počasi odstrani skoraj na njih mesta Italijans. Poštarji so bili ilcer pohvaljeni kOt vestni in marljivi, «oda odstavljeni vseeno, vslod slovenske narodnosti. Pratsklf mesec Je pri šel v Črni vrh nad Idrijo ptilt- ^"¡jjJU nI revizor is Trata, pohvalil do- » mačina poiUrja Rudolfa aa njegovo vestno poitovapje, toda mu obenem prlneesl odpustltvsnl odlok, kor Slovenec ne sme biti poštar. Postavili so Italijana, ti ns razume beosde slovsnsksgs Ika. Razjarjeni vaščanl nšso hoteli prav ničesar pomagsti pri poetavltvl novega poštnega urada. Boj elovenakim geiMaMEsr-Jem. Poleg naštetih goetUni-šarjev v prejšnji števild "Primorskega Glaaa" so oJrasli o-brtniŠko Heeneo «odi raanema gostilničarju Garlatlju v Kanalu, kjsr so uprli tudi ediao kavarno Sicer pa čisto obubožano prebivalstvo ter silni dsvki ukinjajo brsz nasilja policije gostilno za gostilno. Večina vasi'ima le le eno gostilno, kjer Jih Je bilo prod vojno pot ali pa ša vnč. Tudi «a#< ljudje vodno manj. Revščina ne pusti v ftapu niti lira sa najslabši tobak. So kraji, kjer ss ljudjs počasi odvsjgjo jesti do sitega. ,' Oaok. Na possstvu posestnika Košuta ht Raven nad Črnkami Je poseka! rasni fašist tsrase, pa dom. palovšč murvo. To Je opazil Palacija is Ossks lo nil lastniku. Is maščevanja Js Remes ovadil Palacijo, dajepao-val s Izdajalcem In poolsilca Je «s h «I PalaclJa, ki Ja 4ad(l zaprt, ki Je murvo ukradel. nju, ktjub mnogoletnim iakuš-nfjaia, Hkratnosti, poznavanju najnovejših raskrWJ v modici-ni, neodločen, da staji pre« zaao-nsüko. Sa raso vsi ljudje oOako Kjer bi ta- ki «poaobon staviti pravilno gaoso ln ugotoviti vzrok ns. Tu ne sa»eme oklevati la po* skušati to«n ono domačo zdravilo, in štfa, ko vsa 6lČ ne paira-gajo. brzeti po zdravaika, asgo «riba je «altoj hiteti ponj, sko nam je življenje bolnika pri em, H Prvo, ksr stori veČina je, da^ajo otroku kakšno če sdravtk), začenjajoč ns ■ kamiličnim sli lipovim nadaljujoč s Vasmi mogočimi drugimi 4,sdraHHilmtM sredstvi, ln na ta način pigosto mučijo o*1 trojta^pa ne ramo to. Vsa ta domača zdravila često tako spra-mene sliko bolezni, da je zdrav niku talko ugotoviti, kaj je o-troku pravzaprav. Drug priljubljsn 1sk mater v nekaterih krajih Js kltstlra&j*. Ako ne učinkujejo «akoj vsemogoči zdravilni praški.In kapljice, tedaj mati otroka Mistlra, in to ns ls enkrat, ampak večkrat. Ni mi trebs opozarjati na bols-čine, ki jth ima pri tem in potem dete. Ko bi ae le pravilno klistiralol Toda o tem vorim drugič. I Bolnemu otroku JstrSbs pred-vsem vedno pogledati v grlo. A ko je vneto, otečeno, sli Ims celo belosive nsslsge, ln dete toži, rh ns more požlrfti ali dihati, Js t* lahko samo malo, neopsano vnetje, ki preide po par dneh nege in grgranja, pogosteje pa dosti nevarno vnetje bezgsvk, ali pa celo hitro nastopajoča in sttajl no nevsrns davica trok trdil, da ga trebuh Mi, in njegove m ' dota trpi na slabi prabavl Ako opralmo na Ml otroka rasne pjgajn Ust, to nl Js temo vsrok slaba pr«*bava, ali todah preparira; in "vidi skf»fi mikroskop, ali se nahajajo v nJem difteričnl bacili. To lahko sigurno dožene le v pol nfs, os. po drugi mstodl po 18 ali 24 u-rah. Katera, ns tbjajts%>lnlm otrdkom prsd prlhOmnn sdrrv niha razna ostrs in jedka «red stva sa grgranje, Id v vratu povzročajo tsks spremembe, da Je zdravniku otefkočens diagnoza Possbno všftko rasnih iijsv ln zdravil poznajo, našo mam« zdravnice proti kaliju doj«-^ kov In otrok. U malo Jlb Jt, ki svojim otrokom niso dajals prav nič domačih zdravil. Kollfco raz-nih sladkih kapljic proU kaA lju, praškov, mazil ta rane ln ranice, sredstev proti glisti«, nahodu, prehladu, Itd. Imajo matere v svoji domači spote v. i' Da ne posablm razalh olj, dlšov In "flajštrov." In masaštvo pri kostelamih !n Izpahih! To prsdstavljs predo! go poglavje, da bi ga mogel obravnavati v krsUtOm, Matere vznemirja pognato jok otrok. Dste ss Joče kadar ie lačno, bolno ali pa sitno ln avo-jevoljna» praalto, zaprto ali kor mu Je prevroče, sU kor gs zebe. Joče ss otrok, bor Jo rffvajen ali pa kar Je bolan. Mater« se navadno niti ns brigajo mnogo za gldbljl vsrok otrokovega jo-ka. ampak ga samo dMfcjo zaustaviti. Otrok atfkne, ako mu tevMki PM»OfM|rtMtl IV4» GLAVNI ODBOR S.H.T. J. ^^ ^ L , UPRAVNI 0081»i WINÍA.R, pveŠMdnik.....2CA7 S. LswaiUU Av«., QOcago, 111. A. VIDKK, si. tajaik.........J«JR7 H. Uwodale Av»., Chicago, 111. NOVAJ .tajnik >ol. oddelku.. 2M7 S. Uwndsl» Avt., Chicago, UL W m, gl. klagajalk.......SCŠT S. Lmšsla Ava., Chteags» UL V 4NA, afoirali gMb.,.Oi(iaT M» Unadal« As^, Cbloas«. ni KO" ¿K; uradnik slsalla.......ŠŠŠ7 8. Jramšsl» Avt., CHksg«, ni. OD808NIKI . SU aasstll A V«., Jnknstawn, Pa. , 1187 sTtrMndmll Avs., Ohlssgo, ni ■■ ,.,r««4 W. 2 tU h S t, Chicago, ni. «oaiHMUESKi omkk: IC AV88R, RMse4nlk......,...aiH Jk Cmplord A«*., Qdsage, IU. 0UP.....................^Jj« ^^^Ki11 sa* o»'vo». vistvianui vnii^ mati vtakne v usta euo4j, namo- Tako-le moral napraviti: Malo šon v sladkorju ali sirupu, ali to ' " mu dajo trakov sok, da ra umiri in ssapi. Otrok «s na to navadi in pozneje sploh noče zaspati brsz uspavaJočega sredstva. , Ako Jo otrok jokal radi sitnosti, potom to nI ptvarno. Mnogo bolj usodspolno js tako umirja-vanje JokaJočega otroka, sko je bolan. £ uspavanjem ae prikrije njegova bolezen, odstrsnjsn je svsrašl signal — Jok — bolesen deluje nemoteno In prikrito naprsj. In pradon se — mogoče drugI ali trstjl dsn — p rt pogosto ponavljajočsm joku na koncu vsndar domisli mati, ds bi moglo biti kaj nevarnega In pokliče sdravnika, js pogosto že salo prano* aM ps celo prsposno. U Is j*n*go drugih vsč ali manj natiraih bolezni otrob, pri katerlN dosti krst mislijo ms-«ara, da sb vsevedne In da 'tea lastnih Otrocih lahko poiskalo' Jo ras, pa naj bo ra dan« do- obedov s velikimi jedilnimi od-IMNVtoko da pride ateSk k obe-du s prašnim želodoem. Dalje dajmo otroku mimo ves to, kar si leti, torej ras njegove nsj-IJtAlo Jedi. vsaj v sačetku. So-ls kd as Js otrok na Jod sopst na- r, moramo dijoto tako urada mu damo to, kar je v smislu pamatns prehrane, Okoliša jmJ ae tako rads, kakor bi Ji no bilo nič aa Um, aU otrok Jo ali m. Tsko prldsmo s lahkoto do cilja. Stari način "to bol Jedel, boš dobil to in to,n js čl-sto lanič. Zdrsvilna srodstvs ra oži vi je nje teka malo pomagajo. Otroks pa» ki jim nič ns pomsga, moramo poslati v sdra-vtllšče. Tuja okolka napravi včasih neverjeten učinek In Js otrok v psr dneh poptfnoma prs-drugačen. Es p lilija i otroks 'priporočajo počasno odvsdo. Tu-H , Siliillaio primerjanje /. drugimi otroki ss psgotto prav ____ _ „ _ _ _________ Mfr_ dobro obneae. In pravtako tu- volj. ta» zgoraj ontonjsnoga ^tmkor pri pral N^fšHJUra-lahko vsaka mati, kateri js A nozdravjiofroks, rszvldi, da Js skrajno sjradrao spuščsti se v zarsvijenje ^oirosn, ki ss sieer tu in tam potealo M uspešno, a Jo v kol najboljši prijatelji. Nato smo Šli v ttestnl park na sprehod, (te se bol j seznanimo. Rojaka ete mi povedalo, da eta hodila eedemdeeet kilometrov po pustinji do tega mesto in skoro >1 bilo umrla žeje; Poevaril eem ju, da Je neverno hoditi po pustinji zaradi Jskijev in tolovajev, aH ono dva ste mi zatrjevala. da niste videla live duše, razen velikih in dolgouhih zajcev. Ostala ste pri meni nekaj dni, pptem pa ju je želja po svetu gnala naprej. Bilo je zvečer, ko smo se poslovili. Zopet emo se sprejahaM v parku. Vrtnice so tamkaj v pozni jeeenl v najlepšem cvetju. Zaree, krasno je sedeti na klopi ob rožnem grmu v topli noči in oposovsti mimo idoče deklice. MoJa prijatelja — eden Luka ln drugI Jože — se mogla noarkati čarobno pogledov, ki so jih metale hčerke potomcev elavnega glavarja Montezunse. "No, kaj takega pa nisem mislil! Tako te znajo z očmi oši-niti samo Mehikanke", je omenil Jože. Pri nas se ustavi mlada deklica, ki ml je bila znana in nos pozdravi v polomljeni španščini. Bila je res zalo dete. Brž Ji pred stavim moja prijatelja z vso mojo zgovornostjo kolikor zmogel špansko. Punčka me posluša, o ko mi je zmanjkalo besed, se ljubko nasmeje in se po slovi od nos. To je Luko toko navdušilo, da mu je bilo silno žal, ker ni gnal špansko. Takoj je bil pripntt ljen učiti se jezika, da tudi on poskusi svojo srečo pri zagorelih sengrttah. Luka je bil rojen pod visokimi Alpgjni na Gorenj skem in ie iz njegovih oči je odsevala odločnost in drznost. Bil je krepki postave in rdečih lic, selo lop fant. Ni čuda, da je marsikatero nežno srce zadrhte-lo pri pogledu nanj. Jože — mislim, da še «vi — Je tipičen Dolenje r majhen in čokat. Seveda rad pije kislo vino dolenjske sorte, ki se dobi tudi v Ameriki. Oas nam je hitro potekel in poslovili smo se na mali postaji Težko mi je bito 1*1 srcu, ko sta se odpeljalo. Btti šta edino Slovenca, ki šlftm ju videl v Mehiki. Par mesecev sem čakal pisms Končno je prišlo. Pisal je Jože in mi sporočil žalostno vest, da prijatelja Luke ni več med živimi, Jakijl so ga ubili in druge štiri z njinl vred. V Ta novica me je potrla. Kmalu sem tudi jaz odpotoval dalje. Ko sem se čez več mesecev vračal proti severu Mjkhike, sem ss mimogrede ustavil v silno rodovitni in skoro svstovno znani JakiŠki dolini. Tam ima mnogo Amerlkoncev in Evropcev svoje forme za rii. Blizu želesplške postaje je stala &ala iz protja in sls me spletena kolibi, na kateri je bil napis "U Tienda".. Aha, sl mislim, tukaj kupim tobaka. Skozi majhno odprtino me pogleda debel, okrogel obraz ln izpod igromnege slamnika me motri dvoje prijosnih oil. Do — srečno naključje! — bil Je moj Jože. PreeeneČen ln srečen. ds me zopet vidi, je pritekel iz kolibe. Malo ga je bilo sram, ker Je bil boe, ali jas sem mu rekel, da je to pač "country style". Jože ml je potem na dolgo ln široko raslelil, kako so divjaki ugrabili ftfco ln druge, ko so potovsli pO opravkih v bližnje mesto, in da se Je edino on rešil s tem, da Je oetal toda j. Ko je videl, kaj ee je sgpdllo, jš sbe-žaK Imel |e erečO. drugače bi bil še on le davno ležal pod velikimi kakfemi v Južni dslall. Z Jožeta* sva bila potem dalj čaaa skupaj. Prebivalci tistega kraja so bili bol tokrat Is vsi zbegani, knr so prod kratkim Jaki j i napodil cel Vlak Southern Pacific prifi in pdklall približno sto ljudi, mlada daklete pa odvlekli s eeboj v hribe. Vsi emo bili oborolini. Brez pulke In revolverja nI s! videl nikoger na delu niti v postelji- Po naselbinah Jo bilo vaa poino vojaštva. VojgHd letnici eo metali bombe na divjake, kjerkoli so Jih izsledili v gozdovih. Po dolgem času je obeedno stenje prenehalo. Nekegs dne proti večeru ava s Jožetom jezdile Iz btttnjsga meets in pnkasnl mi Ji kraj, kjer so JoMJI ugrabili našega l-oko In njegovo tOfarlle In jih kilometrov potem par Mi poznamo može in žene kateri go več let mnrljivo hranili, nazadnje so pa ovoje prihranil ▼sled neprevidnega^ vlaganja izgubili. Zakaj U ie ne ravtiali po naše« nasvetu, ker mi vemo kak se prihranki varno vlagajo, in je to naše živijennko zanimanje. KftSPAS AMERICAN STATE BANK \ M 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, HI gozdu ubili. Tam leže pokopani. Videl eem tudi aliko nagrobnega križa, ki bo jim ga postavili nemški prijatelji. Zopet mi je bilo težko pri srcu in moja roka je nehote segla po revolverju, ki mi Jc v i Bel no pasu. V mislih sem zrl na sUkqyito okolico Škofje Loke, kjeP Je tekla zibelka krepkemu fantu. Zazri sem tudi večnozeleni sever ozapad, odkoder je prišel v to deželo — in zdaj leže pod bodečim kaktom pokopane vse njegove lepe na-de. Konja sta mirno stopala dalje, midva z Jožetom sva pa molčala In premišljevala o kruti u-sodi. Najbolj vroč! plamen na ovetu je plamen atomskegs vodi'ca, s katerim dosežeš temperaturo do 3596 stopinj C. Že dolgo let so se bavili učenjaki z raziskovanjem atomskegs vodika h) L 1921. so odkrili njegove ogromne kurilne vrednosti s preprostim eksperimentom. Navadni vodik ima kemično formulo H2, to ae pravi, da ste v njegovem molekulu združena dva atoma istega plina. Navadni vodik se imenuje molekularni vodik. Ce povedei tok tega plina med dve elektrodi, med katerima se preteka spet močan električni tok, rajkroji toplote, ki jo plin absorbira iz električne-ga toka, vodikove molekuli v atome in vodik, let je aeetavljen iz teh nevezanih atomov, se imenuje atomski vodik. Kakor hitro spustimo tok atomskega vodika na kakšno kovino, pride do zanimivega procoea. Prvi atomi se spojijo najprvo s kovino, pod silo sledečih atomov pa se združujejo spet v molekule z dvema atomoma, iyi čemer se osvobodi . N;P. J. v njih vezana toplota. Ta toplota, ki ae sprošča, pa je tako silna, da tali tudi naj trdo vratne j še kovine in rudnine. S pomočjo tega plamena je mogoče zvariti dva kovinska koaa tako perfekt-no v en sam ko«, da postaja stari način združevanja z zakovicami popolnoma odveč. Temperature 3600 stopinj C pa so v tehniki seveda tudi drugače uporabne. SOBOTA, Yt. AVGUSTA. OtM listi PrtsveU po L Juliju 1929 Js: I i ZdruL države In Kanado |6.| I tednik In .................... Z tednika iB».,,„„,„MMf>M * k 3 tedniki in Za Cicero In Chicago je 1 tednik in 2 tednika in. 3 tedniki In Za oaa reklu neereče ob isgaM dragega očeta la soproga nam a v naših srcih oetaaeš zavedno v opominu. g cvetlicami Tn>J grob I bomo kradli hi b solsaml Jih roalH^-ŽeJuJoči ootali: Ljudmila Stehen, soproga; John Jr., Paul. Rudolph. Mike ia Stanley, alnovi Tednik eom steni................$ij Tednik v Evropo stene______ 1.7 Poštnina ga tednik v Evropo j Mladinski List stane............$12 ML List v Evropo stene......u Cena oglaooai po dogovoru. SLOVENSKA NARODNA POI PORNA JEDNOTA izdaja ivoje pnbttkadje ln I poaebno Bat Proeveta za korisd ter potrebno agitacijo svoji drnfttov In članstva ln sa prop gando svojih Idej. Nikakor p na n propagando dragih pe pornih organizacij. Vsaka o gonisndjn ima običajno svo glasilo. Torej agitatorični dopisi in si snsnils dragih podpornih orn nisači j In njih dndMev naj ss 1 pošiljajo Moto Proaveta. kateri aaa Je nepričakovano sa postil doe 17. evgaeta 1028. mmmrn* Hi SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA «. f ji* • * : > , ' ' J ' m' 1 <•. m NEPRESTANA ŽEJA v letnem času vas sili, da si jo u tolažit«, neglede na to, ako ate v mestu ali na defteli. Ta vadna spremsmba vode vam pokvari rai želodec. TEINERJEVO GRENKO VINO Je prijetno sredstvo zato. čiiti želodec in drobovje, ter oje$e aploftno stanje tdravja. Okrepčujoč učinek naravnega vina je aploino znan, in ena izmed sestatfn tega sdravila je čisto kalifornijsko rudeče vino. Veemite ga trikrat na dan po) ure pred vsako Jedjo. V vseh lekarnah. Brezplačno poskušajo dobite od Jos. Triner Co., 1383 S. Aahland Ava., Chkago. 111. KUPON ZA BBBZPLAČNI VZOREC