Slovenski
Stev. 258
V	Ljubljani, ponedeljek 13. novembra 1939
Lelo IV
Nov dokaz enodušnosti in složnosti slovenskega naroda za politiko dr.Korošca:
Novi slovenski senatorji
izvoljeni s 407 glasovi od skupnega števila 441
Tudi v ostalih banovinah so bili kandidati vladnih skupin izvoljeni ob rekordni volivni udeležbi
Ljubljana, 12. nov.
Kakor po vsej državi, tako je tudi v Sloveniji dan senatnih volitev prišel brez kake velike zunanje agitacije. Toda zaradi tega je še veličastnejši in prepričljivejši uspeh, ki so ga senatne volitve pokazale po vsej državi, zlasti pa v Sloveniji. Od 441_ slovenskih upravičencev za senatne volitve je za listo pravih slovenskih kandidatov glasovalo 407 slovenskih županov in članov banskega sveta, upravičencev se volitev ni udeležilo, od tega sc jih je pet opravičilo zaradi bolezni. Torej je proti našim kandidatom za senatne volitve in proti politiki, ki jo ti možje zastopajo, v Sloveniji samo 29 županov.
Izid senatnih volitev v Sloveniji dokazuje eno: da je slovenski narod, čigar najbolj zakoniti zastopniki so svobodno izvoljeni župani, danes še bolj kakor kadar koli složen v svojih političnih zahtevah, katere z neupog-gljivo doslednostjo zagovarja njegov voditelj dr. Anton Korošec. Te zahteve se dajo danes povzeti v dveh besedah:	banovina
Slovenija. Uresničenje te zahteve bo slovenski narod še bolj in še močneje privezalo la skupno državo, veliko in močno Jugosla-fijo. Hkratu pa so volitve pokazale, da slovenski narod enodušno odobrava politiko sporazunia, katero je z bistvenim sodelovanjem slovenskega voditelja začela sedanja vlada.
Volitve senatorjev za Slovenijo so bile v veliki sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Volilno komisijo so tvorili:	predsednik dr. Ivan
Škarja, član državnega sveta, dr. Vladimir Golia, preclsednik apeiacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Ivan Likar, predsednik upravnega sodišča v Celju in dr. Jure Adlešič, župan ljubljanski. Ker se opozicija zaradi svoje brezpomembnosti ni udeležila volitev, je bila vložena ena sama lista s kandidati: Smodejem Francom, dr. Schaubachom Fr., Brodarjem Janezom in Mihelčičem Alojzijem in namestniki: Remec Bogumilom, dr. Adlešič Ju-rom, Majeršič Ivanom ter Hren Ignacijem. Predstavnika liste sta bila Novak Nande, predsednik županske zveze in Resman Franc, župan iz Radovljice.
Volitve so se začele ob 7 zjutraj in so trajale ves dan do 20. Udeležilo se jih je rekordno število volilnih upravičencev, kakor tega v naši politični zgodovini ne pomnimo.
Večina slovenskih županov }e prišla v Ljub-Ijaio že pred dvema dnevoma in se udeležila tečaja županske zveze. Sinoči so volivci imeli sestanek v Unionu. Na njem je o političnem položaju poročal predsednik senata dr. Anton Koro-ec. Ogromna večina volivnih upravičencev je svojo dolžnost v magistratu izpolnila že v zgodnjih urah. Tako jc do 8 zjutraj glasovalo že 97 upravičencev, do pol 9 169, do 9 237, do 11 308, do 12 379. Popoldne pa somo 28. Večina podeželskih županov je že s popoldanskimi vlaki odpotovala domov.
Prvi je volil žaupan iz Kamnika Lovrenčič Peter. Drugi dr. Vladimir Ravnihar, tretji pa ljubljanski župan dr. Jure Adlešič.
Med 441 votivnimi upravičenci je 50 članov banskega sveta in župani štirih avtonomnih mesti Ljubliane, Maribora, Celja in Ptuja.
Od županov, ki se volitev niso udeležili, sta Supana nemških občin Koprivnik in Kočevska Reka na Kočevskem ter župana hrvaških občin Strigova in Radatoviči,
Ob 20 je predsednik votivne komisije razglasil ▼olivni izid, čestital novim senatorjem ter jim izročil dekrete o izvolitvi.
Volivna udeležba je znašala v odstotkih:
92.29	in je največja v vsej državi, kar znova dokazuje politično zrelost slovenskega naroda. Volitev se niso udeležili župani naslednjih
°bčin'okraj Brežice: 1. Brežice-mesto. 2. Sevnica. 3. Velika dolina.
II Okrai Celje: 4. Grize. 5. Žalec.
III. Črnomelj: 6. Črnomelj-okolica. 7. Me-tlika-mesto. 8. Radatoviči. 9. Vinica.
IV. Okraj Dravograd: 10. Crna. 11. Kaplja. !2. Mežica.	.	,	rr
V. Okr. Kočevje: 13. Kocevjc-mesto. 14. Kočevska Reka. 15. Koprivnik.
Okraj Kranj: 16. Stražišča* v«. 9Jcrni Krško: 17. Boštnnj. i* YJ ' Okraj Laško: 18. Hrastnik. 19. Trbovlje. 20. Sv. Krištof.
IX. okraj ljubljanska okolica; 21. Žclimlje, 22. Rudnik.
X. okraj Ljutomer: 23. Strigova,
XL okr. Logatec: 24. Gornji Logatec, 25. Stari trg HL okraJ Maribor — desni breg: 26. Črešnjevec, 27. Race, 28. Zgornja Polskava,
XHL okraj Maribor - levi breg: 29. Sv. Križ,
XIV. okraj Ptujs 30. Središče.
XV. okraj Radovljica: 31. Lesce, 32. Koroška
6 XVL okraj Slovenj Gradec: 33. Razbot-XV1L okraj Šmarje pri Jelšah: 34. Pristava.
Belgrad, 12- nov. J11, ^ devetih volivnih področjih so bile danes izvedene volitve 47 senator-
jev. Volitve so bile po doslej veljavnem zakonu
0 volitvah senatorjev ter so to četrte volitve, ki so
bile p0 tem zakonu izvedene doslej. Prve so bile
januarja meseca 1932, druge februarja 1935, tretje P® februarja 1938. Druge in tretje volitve so bile
dopolnilne in so bili tedaj izvoljeni senatorji na mesta tistih, katerim je tedaj potekla senatna doba. Pri vseh teh volitvah je bilo izvoljenih tolikšno število senatorjev, da je skupno njihovo število znašalo 46. Pri današnjih volitvah se je število voljenih senatorjev povečalo za eno, to pa zaradi tega, ker pride na vsakih 300.000 prebivalcev po en senator. Zaradi spojitve bivše savske in primorske banovine v Banovino Hrvatsko se je
zmanjšalo za eno tudi število volivnih enot.
Pri današnjih senatnih volitvah so razne politične skupine nastopile z enotno listo, opo-zicionalci se pa volitev niso udeležili. Po sporazumu ima JRZ 29 senatorjev. Sem spadajo; eden iz skupine prosvetnega ministra Maksimoviča in eden iz skupine pravosodnega ministra dr. Markoviča, HSS, SDS m zemljorad-niki pa imajo 18 senatorjev. Od tega števila jih ima HSS v Banovini Hrvatski deset, v urinski banovini pa še enega, SDS ima v Banovini Hrvatski dva in v donavski banovini enega. Zemljoradniki imajo po enega kandidata v vr-baski, moravski, vardarski in zetski banovini. J[RZ ima v Banovini Hrvatski enega kandidata.
Povsod je bila postavljena samo ena usta, razen, v zetski banovini, kjer je poleg vladine liste z nosilcem D juro Vukotičem postavil svojo listo tudi bivši poslanec Vojko Kurtovič, ki pa
po dosedanjih poročilih s Cetinja nima dosti upanja na uspeh. Udeležba na posameznih voliščih je bila precej visoka, razen v Zagrebu, ker Hrvatje za te volitve ne kažejo prav posebnega navdušenja ter se tudi dosti ne ogrevajo za ustanovo senata. Kakor piše ^Hrvatski dnevnik«, Hrvate vse bolj zanimajo volitve v hrvatski sabor, za katere so že izdelali volivni zakon ter ga je te dni ban dr. šubašič že predložil v podpis kr. namestništvu. Zato je vodstvo HSS za današnje volitve poslalo v Zagreb samo nekaj županov oziroma komisarjev hrvatskih občin.
Po poročilih, ki so prispela v Belgrad do šestih zvečer, so volitve potekle povsod v popolnem miru.	,
Slovenija: Franc Smodej, dr. Franc Schau-bach, Janez Brodar in Alojzij Mihelčič.
Banovina Ervalska: dr. Miha Skvrce, dr. Ivan Pernar, Večeslav Vilder, Nikolaj Srdovii, Josip Diido- Vukovič, Sava Kosanovič, dr. Islam Filipovič, Šime Belamarič, dr. Niko Subotič, Anton Babič, Vinko Sarnelič, Anton Pavlovič in Franjo
MaUVrbaska banovina: Dušan Miloševič, Nurija Pozderac, Djordje Vranješevič.
Drinska banovina: Vojko Čvrkic, Uzeir aga Hadži HasanoviČ, Milo je Rajakovič, dr. Uroš Krulj, dr. Miroslav Oreškovič.
Donavska banovina: dr. Zivan Luktč, dr. Bran-
ko Ilič, Milutin Petrovič, Tvandekič, dr. Milan Kostič, Joca Georgijevič, Dimitrije Jovanovič in Kamenko Boiič.
Moravska banovina: Milan Joksimovič, Ljubomir Božinovič, Dimitrije Mladenovac, Dragiša Šel-mič, Sretoje Brkič.
Vardarska banovina: Jovan Altiparmakovič, Mihajlo Kalamatijevič, Gligorije Taškovič, dr. Dža fer Sulejmanovič, Djura Krdžanič.
Z elska banovina:	Djuro	Vukolič,	Tihomir
Šarkovič, Mirko Vujačič.
Belgrad-Zemun-Pančevo: dr. Ivan Rndonii. Po sedanjem volivnem zakonu lahko kr. namestništvo postavi ravno tolikšno število svojih senatorjev, vendar se število imenovanih kr. senatorjev navadno do zadnjega mesta nikdar ne zasede ter je vedno nekaj mest praznih.
Razen Slovenije, glede katere prinašamo poročilo v začetku je bila volilna udeležba po državi naslednja:
v donavski banovini je od 871 upravičencev valilo 803;
v vardarski od 404 398, od tega 13 proti; v drinski od 457 upravičencev 391; v banovini Hrvatski od 735 upr. 435. v zetski od 305 upr. 266, od tega za lis<o Vukotiča 224, za listo Kurtoviča 42; v vrbaski od 172 upr. 148; v moravski od 800 upr. 736t
Angleški kralj in francoski predsednik odgovarjata na mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice
Anglija in Francija bi se pogajali samo, če da Nemčija stvarna poroštva za trajen mir in če popravi krivice, strorjene Avstriji, Češkoslovaški in Poljski
London, 12. novembra. Odgovor angleškega kralja Jurija VI. na mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice se glasi:
1.	Nadvse pozorno preučujem s svojo vlado in z vladami zedinjenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in južnoafriške zveze vabilo, ki sta mi ga vaši veličanstvi poslali 7. novembra.
Spominjam se klica, ki sta ga vaši veličanstvi naslovili 23. avgusta v imenu državnih poglavarjev držav skupine Oslo in v katerem ste zahtevali, da se vsi spori in zahteve rešujejo s pogajanji, ki naj bi potekalo v duhu tovariškega sodelovanja. Moja vlada in francoska vlada sta poslali zadovoljive odgovore na to vabilo.
3. Spominjam se prav tako, da sta vaši veličanstvi ponudili svojo uslugo moji vladi in vladam Francije, Nemčije, Italije in Poljske, dne 28. avgusta. To ponudbo je ugodno sprejela moja vlada in vlade Francije, Italije in Poljske. Nekaj dni kasneje je nemška vlada začela z neizzvanim napadom na Poljsko.
4. Moje vlade globoko cenijo duh, ki je vodil vajini veličanstvi in so zmerom pripravljene preučevati in razmišljati o razumnih in zanesljivih temeljih za pravičen mir. Zmerom je bila in bo ostala moja želja, da vojna ne bi trajala niti dan več, kakor pa je brezpogojno potrebno. S tem v zvezi morem takoj odgovoriti na vabilo vaših veličanstev, v katerem izjavljate, da želite olajšati priprave za morebitni sporazum.
5. Bistveni pogoji, katere smo sklenili vpo-staviti za zagotovitev častnega miru, so bili že večkrat jasno povedani. Dokumenti, ki so bili objavljeni, odkar je vojna nastala, jasno dokazujejo njen izvor in ugotavljajo, na kom leži odgovornost za izbruh vojne. Moji narodi so zgrabili orožje šele potem, ko so bili storjeni vsi napori, da se reši mir.
6. Neposredni povod za naš vstop v vojno jc bil napad na Poljsko. Toda ta napad je samo nov primer nemške politike proti sosedom. Glavni cilj, zaradi katerega se bore danes moji narodi, je v tem, da zagotovimo Evropi, kakor je to že večkrat izjavil moj ministrski predsednik, da bo rešena stalnega strahu pred novim napadom od Nemčije. Drugi cilj je, da bi narodi Evrope mogli ohraniti svojo neodvisnost in svobodo in da bi v bodočo preprečili izrabljanje sile namesto mirnih sredstev za reševanje mednarodnih sporov. Ti naši cilji so bili poudarjeni večkrat.
7. Pogoji, ki po prepričanju mojih vlad morajo biti glavni del vsakega mirnega urejanja, se vidijo jasno in točno iz omenjenih političnih izjav in veljajo tudi za primer, če bi vaši veličanstvi imeli možnost, da mi sporočita predloge Nemčije, ki bi bili takega značaja, da bi nudili stvarne temelje za dosego cilja, katerega sem prej poudaril. Moje vlade bodo takim predlogom kar najhitreje in takoj posvetile največjo pozornost.
Odgovor predsednika francoske republike Lebruna se glasi:
»Vlada francoske republike In francoski narod soglasno izražata priznanje čustvom, s katerimi je prežeto pismo, katero ste mi jwslali. Francoska vlada m francoski narod popolnoma upoštevata velikodušnost in plemenita sporočila. Noben narod ni dal večjih žrtev za stvar miru, kakor francoski. Francija poudarja to in tudi poudarja. da je bila in da ostane trdno odločena, da sprejme vsako možnost, ki bi mogla zagotoviti pravičen in trajen mir med vsemi narodi. Mir, ki sloni na pravici, je dejansko edini In trajni mir. Francija je prijela za orožje, da bi za vselej naredila konec uporabi sile, ki je v zadnjih
2	letih šla zmerom na škodo posameznih narodov v Evropi in kr sedaj ograža varnost vseh narodov. Trajen mir se more vpostaviti samo, čc se popravijo krivice, storjene Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Do takega miru ne more priti razen, če dobimo poroštvo političnega in gospodarskega značaja, ki bodo za bodočnost zagotovila spoštovanje svobode vseh narodov. Človeštvo ne bo rešeno nemirov in strahu, če ne bo vedelo, da se sila ne bo več uporabljala. Rešitev, ki bi pomenila zmago krivice, ne bi pripeljala do zaželenega miru, zlasti pa ne do stalnega miru, za katerim težita Vaši Veličanstvi. Zdaj se mora izjaviti Nemčija, ne Francija, za tak mir ali pa proti njemu, kajti tako čutijo vse države, ki se boje za svojo varnost in neodvisnost.
Program novih nemških oblastnikov na zasedenem Poljskem
Članek dr. GSbbelsa in izjava nemškega guvernerja Franka
Krakov, 12. novembra. Danec je izšla prva Številka nemškega vladnega lista »Warschauer Zeitung«; List je namenjen zasedenemu poljskemu ozemlju. Prinaša v prvi številki članek propagandnega ministra dr. Gobbelsa, ki pravi, da bo ta varšavski list nosilec politične volje in kultur-nega poslanstva nemškega naroda na vzhodu.
Novi nemški guverner za zasedeno Poljsko, Frank je dejal »Warechauer Zeitung za njeno prvo številka programatično izijavo,, v kateri med drugim pravi, da je zdaj prevzel oblast nad to pokrajino. Poljaki lahko žive med seboj po svojih
življenjskih načelih, katera smatrajo za koristna. Toda morajo si biti v svesti, da se morajo z ozirom na sosedstvo velike nemške _ države izogniti vsemu, kar bi moglo ogražati življenjske koristi nemškega naroda. Zaveda se, da v tej pokrajini niso samo politični sanjači, temveč tudi čas. Pod vodstvom Nemcev bodo Poljaki tem lažji uvideli, da se bodo izpolnile njihove lastne potrebe, kar «e v poljski državi nikdar ne bi moglo zgoditi. Tistim krogom, ki dosedaj niso uvideli trde stvarnosti in so državo pripeljali do pogube, bo onemogočena v6aka delavnost.
Napovedi o bližnjih pogajanjih med Italijo in Turčijo
Rim, 12. novembra, b. Poročila neke tuje agencije, da se bodo začela pogajanja med Turčijo in Italijo na podlagi, na kakršni so potekali razgovori med Italijo in Grčijo in ki so dovedli do izmenjave not glede vzpostavitve popolnega zaupanja med Rimom in Atenami, italijanski listi prinašajo brez komentarja. Časopisi pa objavljajo tudi poročilo iz Carigrada, ki pravi, da se turško-italijanska pogajanja še niso začela in da v Turčiji ne izključujejo možnosti, da pridejo ta
pogajanja v nekaj dneh na vrsto.
Rim, 12. novembra, b. V zvezi z italijansko-grškim sporazumom »Giornale dTtalia« objavlja poročilo iz Aten, da je Grčija ne samo umaknila svoje čete z albanske meje, temveč da je odpravilo tudi obsedno stanje, ki je bilo uvedeno v obmejnih področjih Grčije.
Kardinala Hlonda Nemci ne puste nazaj na Poljsko
Rim, 12. novembra, o. Kardinalu Auguštinu Kloridu, prknasu Poljske, nemške oblasti niso dale dovoljenja za vrnitev na Poljsko. Zato je ostal v Rimu.
kjer biva kot gost v salezijanskem samostanu. Ni izključeno, da bo sv. oče imenoval kardinala Hlonda za kurialnega kardinala in mu izročil upravo kake kongregacije, kakor je to storil papež Pij XI. kardinalu Seguri, nadškofu iz Sevilje, za državljanske vojne v Španiji.
Anglija in Amerika računata z napadom na Holandijo
London, 12. novembra. Londonski radio poroča, da sta angleška poslanika v Holandiji in Belgiji prejela nalog, da pozoveta vse angleške državljane, da se nemudoma vrnejo v Anglijo. Politični krogi so mnenja, da ni daleč čas, ko angleški državljani ne bodo varni svojega življenja
v	Belgiji in Holandiji. Kakor je že znano, je v petek amerikanski poslanik poklical ajneTikanske državljane naj nemudoma odpotujejo v Ameriko. Danes pa so dobili ponovno vabilo, ker amerikanski konzulati ne bodo mogli varovati svojih državljanov ob napadu na Holandijo.
Mehika je objavila včeraj novi zakon o nevtralnosti, ki je takoj stopil v veljavo. V zvezi s tem je predsednik republike izdal uredbo, po kateri se tihotapstvo orožja kaznuje z robijo od 10 do 15 let.
Nemška vlada je ponudila mesto guvernerja v za-sedenjem poljskem ozemlju knezu Radziwilu, ki so ga boljševiki odpeljali v Moskvo. Knez bi bil pod tem pogojem rešen iz boljše v iškega jetnišlva. Radzivvil pa je nemško ponudbo odklonil.
Ljubljanski trg dobi ncvo lice
Ljubljana, novembra.
Pred dobrim letom je prišel v Ljubljano odličen francoski arhitekt. Voditelju po mestu, ki rnu ga je dala na razpolago mestna občina, se je navdušeno izrazil o preureditvi trnovskega okraja,
o	Cojzovi cesti, o Tivoliju, o palači Vzajemne zavarovalnice in o trimostju. Priznal je veličino Plečnikovega duha. Toda, ko ga je vodnik vedel po obrežju Ljubljanice, je začudeno dejal: »Torej
vi	Ljubljančani bolj skrbite za predmestja kakor za sredino mesta!« Francoski arhitekt je pod predmestji pač mislil vzorno urejeno Trnovo, pod sredino mesta pa sramotne mesarske barake in neurejeni obrežji Ljubljanice med trimoatjem in Zmajskim mostom. V resnici je živilski trg v Ljubljani tako zanemarjen, da nas mora biti Ljubljančane sram. Z zavistjo smo v Ljubljani zvedeli, da so v Mariboru dobili lepo moderno tržnico, medtem ko moramo v Ljubljani še čakati nanjo. Začudeno gledamo ljudje, kako te ali one osebe opravljajo svoje intimne potrebe kar za temi mesarskimi in branjevskimi barakami.
Letos se je ljubljanska mestna občina končno odločila, da napravi tej sramoti našega mesta vendar konec in da izbriše ta madež iz sredine mesta.
Načrtov je več. Mnogo govora je bilo o zidavi velikega magistralnega poslopja nal Vodnikovem trgu, v čigar pritličju bi bile tržnice, dalje o premostitvi Ljubljanice, o Mahrovi hiši, ki je sedaj mestna last in katero bi kazalo podreti ali vsaj "Haptirati za novo mestno poslopje, da, pojavili so
se celo načrti, da bi mestna občina odkupila sedanje semenišče itd.
Končno besedo pri urejevanju našega mesta pa ima še vedno mojster Plečnik. Njegove arhitektonske reforme v razvoju mesta sicer rade nalete na odpbr, toda vselej, kadar Plečnikovo delo dozori v stvarnost, se vselej izkaže, da je imel Plečnik prav, ne pa zabavljači proti njegovim načrtom.
Mojster Plečnik je že zasnoval načrt, kako bi bilo najbolj praktično in estetično urediti ljubljanski trg. Na desnem obrežju je zasnoval moderno tržnico, obenem pa tudi arhitektonsko ureditev vsega obrežja, mislil pa je tudi na levi breg. Mesarski mojstri, ki sami trpe na ugledu zaradi sramotnih stojnic, so se že izrazili pripravljene, da radi plačujejo najemnino v moderni tržnici, s čimer bo mogla mestna občina amortizirati tržnico. Kakor Šolski trg, kjer so mesarske in sadjarske stojnice, tako bo preurejen tudi Sv. Petra nasip, kjer je trg za krompir, zelje in podobno. Obe nabrežji bosta seveda asfaltirani, če ne že tlakovani. Vse zunanje lice ljubljanskega trga bo temeljito spremenjeno. Kakor čujemo, ima profesor Plečnik že dokončen načrt tudi o preureditvi Vodnikovega trga in okolice.
Mestni gradbeni urad je prejšnji teden izvedel merjenja vsega zemljišča. Merjenje je dovršeno, na spomlad pa bomo videli,. kako bodo padali v osrčju mesta zadnji ostanki naše urbanistične zastarelosti.
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Včeraj dopoldne je močno kazalo na dež. Vlažen južni veter je vlekel, oblaki so pokrivali nebo. Vendar pa se je popoldne razvedrilo in večer je bil prav lep. Tudi današnji dan, ko je vse pričakovalo, da bomo dobili pusto nedeljo, je bil še lep. Temperatura je bila ta teden za pozni letni čas izredno visoka. Zdi pa se, da že v kratkem lahko pričakujemo vremenskega obra‘->
Veselo martinovanje
Današnji dan in snočnji večer sta potekala v znamenju veselega martinovanja. Toliko ljudi kot jih je snoči bilo na ljubljanskih ulicah, že kmalu ni bilo v soboto zvečer v našem mestu. Martinov dandanašnji sicer ni mnogo, praznovali pa so tudi drugi, ki so se za snočni večer in za današnjo nedeljo napravili za Martine. Veselo petje se je razlegalo, stari prijatelji so si priredili prijetne urice in preživeli dan v veseli družbi. Včeraj in danes je prišla ob življenje marsikatera Martinova gos. Ljubljančani so nedeljo preživeli večinoma v mestu, le malo jih je odšlo na izlet. Prav lepo število gledalcev je imela današnja motoristična dirka, ki jo je bil priredil »Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije«. Nekaj malega naših meščanov je za današnji dan odšlo iz mesta na dolenjsko plat, kjer so obiskali svoje znance in se poveselili v znamenju Martina.
Pisatelj Ivan Vuk umrl
Po težki in mučni bolezni (obolenje jeter) je danes v ljubljanski bolnišnici umrl pisatelj Ivan Vuk, ki je bil star šele nekaj nad petdeset let. Pokojnik je bil doma iz ljutomerske okolice ter je že v mladih letih kazal veliko nadarjenost za literaturo. Pozneje se je udejstvoval predvsem v delavskih kulturnih organizacijah. Bil pa je tudi izredno marljiv In požrtvovalen delavec v Združenju vojnih invalidov. Pisal je v prvi vrsti novele ter črtice in objavljal svoje prispevke v vseh naših pomembnejših revijah (zlasti v »Mladiki«), po časopisju, v koledarjih itd. Zelo ozke stike je imel tudi s slovenskimi emigranti, z našo diasporo v Ameriki. V slovenskih časopisih, ki izhajajo
v Ameriki, je bilo pogosto objavljeno njegovo ime. Njegove črtice in novele je odlikoval izredno lep in snažen jezik ter svežost izražanja. Motive, ki jih je za svoje literarno delo izbiral, so bili izvirni in so se občinstvu izredno priljubili. Pokojnik je bil mož blagega, vedrega značaja ter si je v letih pridobil mnogo prijateljev in spošto-valcev, ki so ga visoko cenili. Težka bolezen ga je zavrla v njegovem kulturnem udejstvovanju. Zapušča ženo in dva še nepreskrbljena otroka. Naj mu bo lahka zemlja 1
Nesreče in poškodbe
Riharda Tepino, devetletnega sinčka Jožeta Tepine s Karlovške ceste, je danes v Trnovski ulici podrl kolesar. Rihard je dobil težke poškodbe, od katerih je najhujša krvava fraktura leve noge pod kolenom, kjer mu je izstopila kost.
Dopoldne ob enajstih je za remizo električne cestne železnice na Gosposvetski cesti podrl neki motorist 24 letno kuharico Matoš Fani, ki stanuje v Medvedovi ulici št. 36 ter je doma iz Šmartnega pri Litiji. Matoševa je precej potolčena.
Poštni kondukter na kamniški progi, 39 letni Ivan Čebulj iz Pavšičeve ulice, je danes pri opravljanju svoje službe doživel težko nesrečo. Med vožnjo se je odtrgal voz, v katerem je bil Čebulj. Čebulja je vrglo ob steno ter je pri tem dobil težke poškodbe, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico.
S svetovnim prvakom za vožnjo motorja s prikolico, Abarthom, se je danes na dirki na Večni poti vozil 24 letni mehanik Jože Trobec. Na nerodnem ovinku pa ga je vrglo ter je, odletel iz, prikolice kakšnih 5 do 6 metrov po zraku v jarek, kjer je obležal nezavesten. Abarth je dooU le lažje poškodbe, vozilo pa se je razbilo. Trobcu je nudil prvo pomoč klubski zdravnik ŽSK Hermesa, g. dr. Štrancar. Prepeljali so ga z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer pa ni bilo prostora ter so ga morali nato namestiti v Dergančevem sanatoriju. Ugotovljeno je, da ima Trobec razbito čeljust (ob zobe je prišel), notranji pretres in poškodbe po vsem telesu.
Sreča na tomboli se je nasmehnila res potrebnim...
Žrebanju	je prisostvovalo 12.000 ljudi
Avto »Opel-Kapitan«	je zadel	delavec Franc Kalan	iz Stražišča
selne besede, s katerimi so dajali duška svojemu razpoloženju. Nastopil je najbolj dramatičen trenutek tombole. V vrečico so vtaknili sedem zvitkov, tri polne in štiri prazne. Druga za drugo so segale vanjo roke, previdno otipavale rvitke ln Jih plahko vlekle na dan. Prvi štirje so potegnili prazno! Ostali trije so bili torej sigurni, da so zadeli, šlo pa je še za to, čegav bo veliik avto. Prva dva sta potegnila številki, na kateri sta odpadla deveti in deseti dobitek. Zadnjemu torej ni bilo niti treba seči v vrečico in že je bil avto njegov. Tombola je končana, je	zadonelo iz zvočnikov,
med množico so završali	protesti razočaranja,	in
tombole je bilo konec tudi za one, ki niso nič zadeli.
Srečni dobitniki, ki jih je danes ▼ Kranju poiskala in se jim nasmehnila sreča, so naslednji: glavni dobitek, avto znamke »Opel-Kapitftn«, vreden 59.500 din, je zadel Franc Kalan, delavec pri Jugobruni v Kranju, iz Stražišča, avto »Opel-Kadett< delavec Janez Pogačnik iz Rovt pri Podnartu, spalnico posestnikov sin Debeljak Pavel iz Podbrezja, motorno kolo »Phaenomenc zidar Arhar Franc iz Hrušice pri Jesenicah, motorno kolo znamke »Java« šivilja Knežič Tončka iz Prim-skovega pri Kranju, moško kolo in štedilnik Milka Gril, brezposelna šivilja iz Stražišča, moško kolo in vrečo moke trgovka Požgaj Vida iz Kranja, damsko kolo in vrečo moke tkalski mojster Novak iz Tržiča, otroški avto in obleko mizarski pomočnik Eržen Jakob iz Lesc, otroško kolo in obleko pa posestnik Burger Jakob iz Podreče.
Kakor je videti, se je sreča skoraj v vseh primerih nasmehnila res potrebnim, tako da bi lahko rekli o njej, da je svoj posel na današnji tomboli v Kranju kar dobro opravila.
Dr. Korošec v Celju
Danes okrog pol 12 se je pripeljal v Celje z avtomobilom predsednik senata g. dr. Anton Korošec. V njegovem spremstvu so bili ban g. dr. Marko Natlačen s soprogo, prelat g. dr, Slavič, glavni urednik »Slovenca« g. dr, Ahčin. Ga. banica se je odpeljala z avtomobilom k cerkvi 6v. Jožefa, visoki gostje pa so šli ob spremstvu celjskega opata g. Petra Juraka ki okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca na sprehod po mestu in na Masaryko<vo nabrežje. Občinstvo je takoj spoznalo voditelja dr. Antona Korošca in bana g. dr. Marka Natlačena in ju vljudno in prisrčno pozdravljalo. G. dr. Korošec se je oglasil z gosti v opatiji in bil v Celju do poznega popoldneva.
Današnja politična zborovanja
Belgrad, 12. novembra, m. Danes je bilo po državi več 6hodov, ki so jih priredile posamezne politične skupine. V Belgradu so imeli konferenco člani izvršnega odboTa SDS. Vsi ti člani so bili snoči na večerji pri svojem tovarišu dr. Boškoviču v Pančevu ter so po večerji pod vodstvom ministra dr. Budisavljeviča, predsednika SDS, konferenco nadaljevali.
V Valjevu je imel danes shod kmetijski minister dr. Branko Čubrilovič. V 6vojem govoru se je obširno bavil z vprašanjem demokracije ter je med drugim napovedal tudi preosnovo Prizada.
Z današnjim dnem je vodstvo JNS začelo z večjo akcijo v Bosni in Hercegovini, kamor so odpotovali predsednik Peter Zivkovič, podpredsednik Jovan Banjanin ter bivši notranji minister Velja Popovič. Na shodu JNS v Tuzli je med drugimi govoril tudi Peter Živkovič, ki se je predvsem pečal z^notranjepolitičnimi vprašanji, v prvi vrsti s sedanjim sporazumom s Hrvati, ter je Kritiziral izvedbo tega sporazuma. Zatem je Živkovič odločno nastopil proti avtonomiji Bosne in Hercegovine, ki jo zahteva v imenu jugoslovanskih muslimanov njihov voditelj, minister Džafer Kulenovič. Za Živkovičem so v istem 6mi6lu ■govorili tudi Banjanin, Popovič in nekateri drugi.
Pred prihodom v Tuzlo se je Zivkovič s svojim spremstvom ustavil v Bijelini in v Brčkem, kjer je tudi imel konferenco s svojimi pristaši.
V Sarajevu so dane6 imeli sestanek zastopniki vseh srbskih kulturnih prosvetnih in narodnoobrambnih društev z Narodno odbrano na čelu. Zastopniki vseh teh društev so nastopili proti avtonomiji Bosne in Hercegovine,
Prvi slovenski napisi v filmih
Kakšni naj bi bili — in kakšne smo dobili z »Okrajnim sodiščem«
Na okrajnem sodišču (Union) Moserijada tret- I je vrste, s katero se je nova — ljubljanska — izposojevalna družba »Emonac-film 6labo predstavila javnosti. Upajmo, da si je nalašč izbrala tako prazno in neslano reč,- da nas bo potem lahko presenečala z boljšimi.
Misel filma ni slaba: z zdravo pametjo in preprosto dobroto poravnavati ljudi in jih odvračati od tožarjenja za prazen nič. Toda misel je oblečena v tako neumno in neprepričljivo storijo, kakor jo najdemo samo v slabih nemških komedijah. Plitve babje čenče, neslane in neverjetne. Zadeva je zabeljena s kvantami ter sem pa tja z dobrim, starim humorjem Hansa Moserja, katerega pa še daleč ni toliko, da bi mogel ogreti vedno premalo zakurjeno dvorano.
Napisi v filmu so sicer slovenski, pa zato nič manj bedasti, kakor če bi bili hrvaški.
Glede slovenskih napisov v filmih je treba zdaj ob prvem začetku napisati nekaj resnih besedi, tudi zato, da nam ne bi kdo mogel očitati, da smo krivični in neuvidevni.
Vsekakor je treba s hvalo pozdraviti dejstvo, da smo dobili v Ljubljano slovenske filmske napise. Res je, da bi jih bili najbrž lahko že prej, če bi bili imeli naši kinematografski podjetniki kaj več zavednosti in odgovornosti do slovenskega občinstva, ki jim nosi milijone v blagajne. Korak družbe »Emona-film« je v tem oziru hvalevredno dejanje.
Zal nam je, da tega dogodka pn^ vsem priznanju ne moremo sprejeti brez pridržkov. Filmi te družbe — kar jih bo s slovenskimi napisi —-bodo namenjeni zlasti našemu podeželju, torej kinom raznih izobraževalnih društev ter po njih najširši slovenski javnosti. Zato zahtevamo, naj bodo ti filmi vsebinsko, umetniško, jnoralno in narodno na višku, čemu bi še podeželju stregli z limonado raznih nadomestkov prave filmsko umetnosti? Tudi se nam ne zdi potrebno, da bi slovenski filmski napisi služili za popularizacijo nemških filmskih kvant, kakor je to pri »Okrajnem sodišču«. Slovenskemu podeželju, zlasti pa našim društvom je potrebna drugačna filmska hrana. Nova družba naj poskrbi zanjo. Pripominjamo, da bomo iz navedenih razlogov strogo in pazno spremljali njen program, ker nam je več do splošnega zdravja našega naroda kakor do koristi katere koli trgovske ustanove.
Druga stvar so slovenski napisi. Če so, naj bodo res slovenski, to se pravi, naj ne žalijo slovenskega imena in naj v naših že tako pohuj-šanih ljudeh ne ubijajo še tistega slabega čuta za slovenščino, kar ga je še.
Prvi poskus s slovenskimi napisi še daleč ne ustreza tej osnovni zahtevi. Tri četrtine je obupnih germanizmov po vzgledih iz ljubljanske poulične in špecerijske govorice. Človek, ki je dialog prevajal, ne le da ni »stvoril« nič, kar bi bilo podobno slabemu komedijskemu slogu, temveč ni znal niti toliko slovenske slovnice, kakor jo mora znati prvošolec za sprejemno skušnjo.
Nekaj dokazov:
Ljudje v filnm se »obnašajo« namesto vedejo. Neprenehoma slišiš »gospa Piringer«, »gospej Pi-ringer« itd., kakor to slišimo na ljubljanskem trgu. Neki ženski takoj v začetku »dušo raztrgajo«, ker je »bila v časopisih«. V »časopisih so« sploh ljudje v tem filmu pogosto. Ljudje »izgledajo«, 6e sprašujejo »želiš nekaj piti«, se opominjajo »hrani se« namesto »varuj se«; denar in ljudje »padajo pod paragraf«, se vesele »ogromne kanjunk-ture«, zamenjavajo množino in dvojino, da je joj, ne znajo sklanjati, nemogoče rabijo osebne zaimke, se »drže v objemu«, se »delajo važne«, »napravljajo« namesto delajo, »so proti«, »od časa do časa« zagreše kako »tožiteljko«, se »na miren način stepo«, se »vzporejajo« namesto da bi se »primerjali«, »imajo kaj skupaj« itd., itd., itd.
Ti napisi so eden najstvarnejših germanistič-nih napadov na slovenščino. Spričo tega je treba reči, da bi bilo dosti umestneje, če bi »Emona-film« rajši moril naše ljudi s slabo hrvaščino namesto s tako oskrunjeno slovenščino.
Dramatični slog teh napisov je tak, kakor je njihova slovenščina. Izvirnik ima ponekod dober in odrezav dialog, v slovenščini še sence ni^o.Aem. Inteligenten človek trpi ob tem strahotnem prevajalskem primitivizmu. Razen tega je prevod marsikje čisto napačen. »Ich mochte« je n. pr. prevedeno z »nameravala sem«.	rnoin&
Ob vsem tem se vsili človeku zaključek: ali za tak skazek ni škoda denarja? Ali bi >Emona-film« res ne mogel dobiti koga, ki pozna vsaj slovensko slovnico, če že ni literat?
»Okrajno sodišče« z njegovimi jezikovnimi germanizmi zato najodločneje obsojamo in od-
I	klanjamo.
Kranj, 12. novembra.
Tradicionalna gasilska tombola je tudi letos na Glavnem trgu gorenjske metropole zbrala ogromne množice onih, ki kljub razočaranjem še zmerom več ali manj trdno verujejo v muhasto gospo Srečo. Nad 12.000 ljudi je danes popoldne v Kranju s tablicami in svinčnikom v rokah prisluškovalo številkam, ki so jih po ogromnem prostoru raznašali vešče postavljeni zvočniki, in na tihem ter glasno upalo, da se jim nasmehne sreča vsaj v obliki manjšega dobilka, če jim že ni usojeno, da zadenejo enega od avtomobilov, j Toda samo nekaj manj kakor 12.000 jih je odhajalo razočaranih s tombole in kakor vsako leto so tudi letos v onemoglem protestu frčali po zraku kartoni 8 tablicami, katerih cilj je bila kajpada tribuna, kakor bi bila ona kriva, da je bilo tako mnogo tablic, pa tako malo dobitkov.
Organizacija tombole je bila letos v vseh ozirih na mestu. Med množico so ostali prosti številni dohodi na tribuno, za katere so porabili okrog 250 pivovskih sodčkov — seveda praznih — in tri vozove desak. Tako so dobitniki lahko neovirano hiteli proti tribuni, ko je prišel njih veliki čas. Po vsem prostoru so bili postavljeni zvočniki, ki so funkcionirali brezhibno, za kar je poskrbel znani strokovnjak radiotehnik g. Franc Setina iz Ljubljane. Nekaj minut po drugi uri je pristopil k aparatu za žrebanje g. j>oveljnik Bi-rlovc Anton, ki že dolga leta v splošno zadovoljstvo opravlja ta posel, iz zvočnikov pa je zadonelo sporočilo, da se tombola pričenja. Nad množico je zavladala grobna tišina, v katero je rezko udarila prva Številka. Kakor na povelje se je sklonilo tisočero glav, oči so mrzlično švignile po tablicah in pri mnogih je stopil v akcijo svinčnik. In potem je šlo naprej. Že po petih številkah so pričeli prihajati na oder prvi ljudje z radostnimi obrazi in začele so se deliti terne, ki jih je bilo razdeljenih 200. Po sedmi izklicni številki je bil lem ze konec, nakar je prišlo na vrsto 98 kva-tora, ki so jih razdelili po 14 izldicanih številkah. 55 činkvinov je bilo pri kraju po 22 izžrebanih številkah. Iz zvočnikov je zadonelo: Zdaj se igra še za deset tombol! Množice se je polastilo mrzlično razburjenje, ki se je stopnjevalo od številke do številke. 31 številk je bilo še treba izžrebati in potem so se že začeli oglašati na vseh koncih vzkliki: Tombola, tombola 1 Na oder je v eni sapi pridrvelo 10 ljudi, toda pri teh se je izkazalo, da so le nekoliko preveč vneto črtali številke na svojih tablicah in tako prečrtali tudi takšne, ki še niso bile izžrebane. Ostalo jih je -edem, ki so drug za drugim segali v mošnjiček, v katerem so bile številke glavnih dobitkov. Ta-:<o je bilo razdeljenih sedem glavnih tombol, ostale so še tri, med njimi glavni dobitek, avto /namke Opel-KapitSn. Še štirikrat se je zavrtel aparat za žrebanje, potem pa se je že zbralo na ndru sedem drhtečih srečnežev, ki so vihteli svoje »očrtano tablice nad komisijo in golčali nesmi-
Majhno pomirjeni« v Belgiji in Holandski
V	svetu vlada prepričanje, da Nemci ne bodo napadli teh dveh držav
Amsterdam, 12. nov. Obrambne priprave v Holandiji so dosegle zdaj tako .stopnjo, da je poplavljeno obmejno ozemlje proti Nemčiji na daljavo 180 km. Vse vojaško važne točke so utrjene do skrajnosti, oskrbljene z vojaštvom in orož-jem.
Vendar pa poročajo danes, da je napetost med Nemčijo ter Holandijo in Belgijo popustila in sicer zaradi prijaznega odgovora, ki ga je Nemčija dala na mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice. Nemška vlada je po svojih poslanikih sporočila, da pazljivo proučuje mirovno vabilo obeh vladarjev in da bo v kratkem poslala odgovor.	.
Po drugi strani govore, da naj bi bilo zoi-ranje nemške vojske ob holandski in belgijski meji samo zakrilo prave načrte za nemško ofenzivo na francoskem bojišču.
V	Holandiji vlada prepričanje, da je Nemčija ne bo napadla, vendar bodo ostali v veljavi vsi obrambni ukrepi ter bo vlada razen tega storila vse, kar se ji bo zdelo potrebno.
Telefonske zveze, ki so bile pretrgane z nekaterimi pokrajinami, so danes spet uvedene. Amsterdamsko pristanišče pa bo še naprej zaprto.
Ustavitev pogajanj med Finsko in Rusijo
Predsednik holandske vlade bo jutri poslal poslanico holandskemu narodu, v kateri bo razložil mednarodni položaj in posebej še položaj Holandije.
Pariz, 12. nov. Večina francoskih listov poudarja, da najbrž ne bo prišlo do nemškega napada na holandsko ozemlje. Listi prinašajo obširna poročila o varnostnih ukrepih, ki sta jih izdali Holandija in Švica.
London, 12. nov. »Sunday Express« meni, da ne bo prišlo do nemškega napada na holandsko ozemlje in da so vse vesti o tem samo nemški manever, da bi obrnili pozornost od pravih ciljev bližnje nemške ofenzive na zahodu.
Pariz, 12. novembra. AA. Računanje z nemškim prodiranjem v Holandijo tudi konec tedna ni pojenjalo. Toda v Parizu ne mislijo, da je položaj postal kočljiv. Dobro poučeni progi mislijo, da hoče Nemčija storiti več diplomatskih potez prej, preden bi izdala končen sklep. Nemški krogi menijo, da bo Belgija ostala nevtralna tudi r primeru, če bi bila Holandska napadena. Poročila, ki so danes prispela na francosko vrhovno poveljstvo, ne govore o novih vojaških pripravah, o katerih bi se moglo sklepati, da je treba pričakovati ukaz za napad.
Sovjeti brezpogojno zahtevajo pomorska oporišča na finski obali
Belgrajska univerza dolguje občini nad 2 misijona dinarjev
Belgrad, 12. novembra, m. Na snočnji seji bel-grajskega mestnega odbora je bilo sklenjeno, da bo odslej mestna občina za vse 6voje terjatve za vodo in elektriko zahtevala povsod 6% zamudne obresti. Te terjatve mestne občine 60 zelo velike. Tako samo univerza dolguje mestni občini nad 2 milijona din. Na isti 6eji je dobil belgraijski župan tudi pooblastilo, da etne podeljevati tistim kmečkim občinam v notranjosti države, v katerih nameravajo zgraditi zavetišča za belgrajsko mladino za primer nevarnosti zračnega napada, po 250.000 din za napravo teh zavetišč. Odobreni so bili na lej seji tudi naknadni krediti v znesku
12,950.000	din. Na ta način se je preračun bel-grajske mestne občine od 357,827.000 din povečal na 370,777.000 din.
Slaročaite Slovenski dom!
Stockholm, 12. novembra, o. Iz Helsinkija poro- I čajo, da je izginil vsak optimizem glede sovjetsko- j finskih pogajanj, kar potrjujejo tudi vesti iz Moskve. Pravijo, da je Stalin izjavil, da ne more sprejeti finskih predlogov v njihovi sedanji oblild in da se ne more odreči zahtevi po pomorskih oporiščih na ozemlju Finske. Zastopniki Sovjetov so izjavili, da bodo predložili nove zahteve, ki bodo navedene v spomenici, verjetno že jutri. Naročili so finskemu dele-ga,tu Pasikiviju, naj se vme v Helsinke in še posvetuje s svojo vlado.
Helsinki, 12. novembra, o. Finsko zunanje ministrstvo je danes izdalo tole sporočilo:
»Sovjetska vlada je predlagala, da bi se začela pogajanja med Sovjeti in Finsko. Tedaj je stavila svoje predloge finski vladi. Ti predlogi so bili deloma nevarni za neodvisnost in nevtralnost Finske. Fins a vlada je Rusiji veliko ugodila glede vprašanj, ki zadevajo sovjetsko varnost, zlasti v zvezi s Leningradom. Toda zaradi vsebine drugih sovjetskih zahtev, je bila finska vlada prisiljena izdati predvidnostne in varnostne ukrepe.
Pogajanja med finsko delegacijo in ruskim; državniki, ki so dosedaj bila ustmena, se sedaj nadaljujejo pismeno. Finska delegacija je vseeno še naprej v Moskvi. Včeraj je bilo v finskem poslaništvu
kosilo, v čast poslanikov severnih držav in Slanov finske delegacije. O nadaljevanju rusko-finskih pogajanj dosedaj ni niž,..zr!an®^' Finska delegacija še ni prejela novih navodil iz Helsinka.
Sovjetska y|a<^aJ ie zahtevala od Finske v svojih zadnjih predlogih odstopitev pomorskega oporišča na Hangeu na vhodu v finski zaliv. Dalje je zahtevala pravico, da utrdi otoke, ki se nahajajo na vzhodnem delu finskega zaliva, kakor tudi da utrdi pokrajine Stisundena ter otoka Bjorko ter Humloku, ki <e nahajajo v neposredni bližini polotoka Karelije.
London, 12. novembra. Londonski radio poroča, da vsi ruski listi, med njimi tudi »lužbeni, v 06trem tonu pišejo glede zastalih pogajanj z finsko delegacijo. Listi obdolžujejo Finsko, da je podvojila 6voje čete na ruski meji. Obtožujejo jo Pa tudi, da neče popustiti sovjetskim zahtevam in da jo bodo Sovjeti prisilili na to. Sovjetska Rusija ima le nekatere zahteve in te bi bile nekatere luke, ki bi služile za sovjetska radijska oporišča. Med temi zahtevami 60 tudi nekateri otoki v finskem zalivu in pa nekaj ozemlja, na katerem bodo Sovjeti postavili 6voje leta.l baze Finski zunanji minister je izjavil, da se bo fin«ka delegacija kmalu povrnila in da je Finska v za* dostni meri popustila sovjetskim zahtevair
M tu m tam
Znamenitemu ruskemu diplomatu in nekdanjemu poslaniku v Belgradu Nikolaju Hartvigu so danes dopoldne na novem belgrajskem pokopališču odkrili spomenik. Postavila ga je v znak hvaležnosti do tega velikega prijatelja predvojne Srbije belgrajska mestna občina. Rodil se je ta mož leta 1857 na Kavkazu, v malem mestu Gori. To je tisto slovito mesto, kjer se je 22 let pozneje rodil tudi sedanji diktator sovjetske Rusije Jožef Stalin. Svojo diplomatsko pot je Hartvig nastopil 1885, ko je prišel v rusko zunanje ministrstvo. Po knvdi tistih, ki so ga začeli zaradi njegovih uspehov in ugleda gledati postrani, je bil pozneje kazensko poslan za poslanika v Teheran, kjer je ostal tri leta, nakar je prišel v Belgrad. Brez dvoma je bil to prvi Rus, ki je opazil, kako Srbija »zaradi svojega zemljepisnega položaja in tesnih duhovnih vezi z narodnostmi, podjarmljeni habsburški kroni pomenila najnevarnejši element v slovanski zvezi«, kakor je Hartvig sam napisal
1.	1921 v nekem svojem pismu. Uživaj je med Srbi tudi izredno priljubljenost. Pozneje so po njem krstili tudi eno belgrajskih ulic. Danes je minulo ravno 25 let, odkar je umrl.
Novo moderno avtomobilsko cesto Split—Sarajevo bodo v kratkem začeli graditi. Načrte za del te ceste so zdaj že predložili gradbenemu ministrstvu v odobritev. Ko bodo odobreni, bodo z delom takoj začeli. Cesta bo v celoti dolga 235 km in bo stala okoli 200 milijonov din. Od Splita do Solina bo široka celih 30 m. Prav za prav bo to dvojna cesta, na kateri bo po sredi 2 m širok zelen presledek, ob straneh pa bo tudi prostor za pešce. Od Solina do Ilidže bo cesta široka osem metrov, od Solina pa do Splita pa bo potekala po dosedanji cesti. Ko bo zgrajena, ji v naši državi ne bo enake, kajti to bo res cesta in pol. Pomislite, 30 m široka!
0	trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in
Švico smo na tem mestu že zadnjič na kratko poročali, da so se začela. Bila so to bolj neuradna pogajanja med naSimi in švicarskimi gospodarskimi. zastopniki Te dni so bila znova prekinjena in je švicarsko zastopstvo odpotovalo iz Belgra-da. O njih je za zdaj znano le toliko, da se bodo gotovo še nadaljevala in sicer v Belgradu ali pa v švicarskem mestu Bernu. Kdaj bo to, pa se se ne ve.
Če se bo naSe sadje pri izvozu v Nemčijo kvarilo, bodo polovico škode trpeli naši izvozniki, polovico pa nemški kupci. Na to je evojčas naša Privilegirana izvozna družba pristala pri razgovorih z zastopniki pristojnih nemških ustanov. Združenje naših izvoznikov pa je zdaj sprejelo sklep, po katerem ne priznava nobenega jamstva za ono blago, ki so ga nemški izvozniki v zdravem stanju prevzeli na obmejnih postajah, kajti pri tej priliki ga vedno lahko tudi natančno pregledajo in lahko ugotove, da je sadje zdravo.
V	bodoče bodo Nemci prevzemali naše sadje na nemških obmejnih postajah ob navzočnosti naSih nadzorstvenih organov. Dogovorjeno je bilo, da naši izvozniki ne morejo odgovarjati, če «e je sadje pokvarilo šele v Nemčiji.
-incjngoslovansko-madžarska pogodba o medsebojnem civilnem letalskem prometu je bila te
dni podpisana v Budimpešti. Podpisala sta jo naš tamkajšnji poslanik Rašič in državni tajnik v zunanjem ministrstvu Vemle. To je prav gotovo zopet eno neštetih znamenj, da so se zadnje čase odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko občutno zboljšali.
Natečaj za sedem diplomatsko-konzularnih
pripravnikov je razpisalo naše zunanje ministrstvo. Tisti, ki se bodo potegovali za ta mesta, morajo biti diplomirani pravniki, ali pa morajo imeti diplomo iz državnih ali gospodarskih ved, enako fakultetski. Razen tega morajo prestati sprejemni izpit, ki je pismen in ustmen. Pismeno nalogo bodo morali napisati v francoščini in sicer iz diplomatske zgodovine, ustmeni izpit pa obstoji ra zgodovinskih pravnih in gospodarskih predmetov. Rok za prijavo je zdaj podaljšan, do 1. decembra t. 1. Morda se bo za to službo v zunanjem ministrstvu le prijavil tudi kak Slovenec, saj se brez dvoma zanjo tudi pri nas kdo res zanima.
Varaždin je leta 1209 postal kraljevsko svobodno mesto in sicer z odlokom tedanjega ogrskega kralja Andreja II. Glede tega je včeraj varaždinska mestna občina poslala madžarski vladi v Budimpešto prošnjo, naj bi ji poslala pre-pi® te?a kraljevega odloka. Ker so se odnošaji
i.	Jugoslavijo in Madžarsko zadnje čase zelo izDoijsah, je zelo verjetno, da madžarska vladi tudi te prošnje ne bo zavrnila. Ukaz kralja An-?re * i f? Prayi prepis tega ukaza bodo nato strokovnjaki v Varaždinu natanko preučili, na-to pa bi ga shranili kot nadvse dragoceno lietino v tamkajšnjem muzeju, če jo dobe v roke, bodo Varaždina lahko še bolj ponosni ljudje, kot pa so sicer.
Krava je	litrov	žganja	nekemu
kmetu iz okolice Sis*a. čudno, a resnično. Kmet je ob robu gozda v bližml svoje hiše kuhal žganje. Okoli kotla seje ponoči nabralo več kmetov ki so po suri navadi kramljali in ga seveda tudi »cukali«. Ko so se ga nekoliko »nalezli« niso opazili, da je skrivaj Drišla domača krava iz staje v bližino ter iz škafa, v katerem se je toplo žganje hladilo, izpila vse do dna. Opazili so jo šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Krava se je tako opijanila, da je začela uganjati prave burke. Toda te burke so se na žalost končale šele tedaj, ko je mora) priti mesar in jo zaklati, če ne bi bila gotovo sama poginila, saj ee ga je res napila >kot krava«.
»N’ mav čez izaro«
Preureditev srednje šole
Bivše gimnazije, realke, liceje in realne gimnazije nadomeščata odelei osemrazredna višja ali gornja šola (Oberechule) in gimnazija. Na gornji šoli se od prvega leta dalije poučuje angleščina kot obvezen predmet, latinščina pa s tretjim letom. Šolsko leto je razdeljeno v trimestre, ki se zaključujejo 6 spričevali. Redov je odslej šest. Med predmeti 6e pripisuje posebna važnost umetnostni vzgoji, glasbi in telovadbi. Na gimnazijah se poleg latinščine in grščine poučuje tudi angleščina. Končno so spremenjeni tudi nazivi učite* ljev. Profesorji ee nazivajo sedaj »študijski svetniki«, ravnatelj je »nadštudiijski direktor«, mladi učitelji pa so aseeorji.
Zmanjšanje obratov v koroških tovarnah
Nekatere tovarne 60 morale zmanjšati svoj obrat zaradi pomanjkanja surovin, odnosno zaradi premajhne dodelitve istih. Tako je prejela ena največjih koroških tovarn za pohištvo in druge lesne izdelke samo tretjino lesa za mesec novembre, kolikor bi ga normalno rabila. Enako j« prizadeta ena največjih koroških tovarn za usnjene izdelke. Dodelitev usnja je tako pomanjšana, da tovarna dela samo tri dni v tednu. Trgovci »e morajo držati odredbe, po kateri sme njihov sedanji promet doseči največ 70% nekdanjega normalnega prometa. Odpuščanje uslužbencev zaradi manjšega prometa je prepovedano.
Nove omejitve
Za mline, ki so v preteklem letu zmleli preko 400 ton žita, je izšla odredba, po kateri smejo v novembru zmleti dvanajstinko lanske količine rži, <3 o čim smejo zmleti pšenice za 15% manj kakor lani v novembru.
Za ča6 od 3. do 12. novembra sta določeni dve jajci na osebo.
Uvoz divjih in domačih zajcev iz inozemstva je odslej dovoljen.
Po najnovejši odredbi bo ostalo v prometu samo še 15% osebnih avtomobilov, vsi ostali ne bodo dopuščeni več prometu.
Za mesec november se dobi na eno živilsko nakaznico 10 dkg čokolade ali čokoladnih slaščic. Doslej se čokolada ni smela prodajati.
4.	in 5 novembra so formacije stranke pobirale za zimsko pomoč
Uprava libeliškega gradu je ugotovila, da je bilo pretekli teden iz grajskih pašnikov ukradenih pet glav živine montafonske pasme. Sumijo, da so tatovi živino odgnali preko meje.
19 letnega mizarskega pomočnika Franca Mi-kla iz Radnje vasi je zadela huda nesreča Pri žaganju drv v tovarni mu je odletel drobec polena v oko. Kljub temu, da so ga takoj odpeljali v bolnišnico, mu zdravniki niso mogli več rešiti očesa.
Notranji minister je odredil, da osebe, ki ee često preko mere upijanijo, ne smejo posečati go-stilen. Krajevna policija ima nalog, da pijance opozori na to prepoved. Prepoved se lahko nanaša samo na kraj, kjer dotična oseba živi, ali pa se razišri na vso državno ozemlje in velja največ za dobo enega leta. Kdor bi kljub temu obiskoval gostilne, plača do 150 mark globe ali pa se lahko kaznuje z zaporom do 6 tednov.
Drvarji, ki 60 ves teden zaposleni v gorah, imajo pri živilskih izkaznicah nekatere ugodnosti. Ce izjavojo, da hočejo namesto dodatnega mesa izkaznice za mast ali slanino, jim to oblasti lahko ugodijo, j Šolsko poslopje v Št. Janžu je te dni dobilo j na pročelju relief kanclerja Hitlerja. Pod reliefom j je besedilo, ki pravi, da je kancler blagovolil sprejeti častno občanstvo Svetne vasi.
Iz Gorice, s Krasa in iz Trsta
Živilskih nakaznie za zdaj še ne bo
V	Italiji je bilo izvedeno ljudsko štetje, ki je imelo v prvi vreti namen, da bi ugotovilo številčno stanje prebivalstva po posameznih občinah. To je bilo napravljeno, da bi se lahko pravilno uredilo izdajanje živilskih nakaznic, če bi 6e pokazalo to za potrebno. Listi so prinesli vesti, da je to štetje med prebivalstvom povzročilo precejšnje skrbi in dokajšnjo vznemirjenost, češ, ne bo dolgo, ko bomo dejansko dobivali hrano le z nakaznicami. Razburjenje pa je bilo popolnoma neutemeljeno, tako pravijo listi. Italija da za zdaj še nima prav nikakršne potrebe po uvedbi teh živilskih nakaznic, čeprav so jih uvedle že celo nekatere nevtralne države.
Hudo so jih kaznovali
Zaradi kuhanja žganja je bil kaznovan Ivan Saksida, 6tar 19, iz Prvačine, na 3 mesece zapora in 1570 lir denarne kazni. Enako kazen je dobil 27 letni Josip Medvešček iz Kojskega, prav tako zaradi tajne žganjekuhe. 48 letni Ignac Lizer iz Tribuše je bil oproščen. Osumili so ga, da je kuhal žganije. Oproščena sta bila Jo6ip Uršič, star 64 let in Alojz Stanič, 6tar 46 let, oba iz Komna. Osumljena sta bila, da sta ukradla nekaj železa z vaškega pokopališča. Franca Severja, starega 63 let, iz Rihemberka, so osumili, da je gojil na vrtu tobak. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen.
Ker je tihotapila saharin, je brla kaznovana 53 letna Marija Toplikar por. Jakomin iz Dorn-berga na 350 lir denarne kazni in plačilo sodnij-sldh stroškov pogojno. Zaradi istega pregreška sta bili kaznovani 45 letna Alojzija Štrenfelj na 420 mir denarne kazni in Angela štrenfel, stara
36 let, na 44 lir denarne kazni. Osem mesecev zapora je dobil 42 letni Milan Gregorič iz Renč, ker je izdal več ponarejenih menic.
Kotle za žganje so zaplenili
Ljudje žive v težkih gmotnih razmerah, črna se jim zdi in negotova že bližnja bodočnost. Pomagati si poskušajo kakor vedo in znajo, vsak po svoje. Letina je bila letos slaba, ker je poleti vladala suša; le sadje je dobro obrodilo, prav posebno še slive. Kmetje so začeli na skrivnem kuhati žganje, da bi si V6aj tako postrani prislužili kakšen belič. Tudi v Ostrožnem brdu pri Košani je nekaj ljudi začelo z žganjekuho. Imeli pa so pri tem delu smolo. Pri žganjekuhi 60 jih zalotili finančni stražniki, ki so jim zaplenili štiri kotle ter jih ovadili povrhu še oblastem. Najbrž bodo morali plačati visoke zneske, ki eo za to reč določeni.
Cementa je bolj malo
V	Trstu je bila letos gradbena 6ezona izredno živahna. Zlasti zasebniki so leto« pokazali veliko podjetnost ter so prav mnogo zidali. To je trajalo vse do nedavnega. Prav pred kratkim pa je bilo delo na vseh novih zidanjih ustavljeno. Oblasti eo posegle v dogodke ter 60 zaplenile ves cement, za,katerega so seveda plačale odškodnino. Ta odlok" jfe prav gotovo v zvezi z državnim odlokom o preskrbi države « potrebnimi rezervami produktov in materiala. Potrošnjo cementa je treba zagotoviti samo za najnujnejše primere. Tako je zdaj pred zimo nastalo v Trstu v gradbeni podjetnosti precejšnjo zatišje. Mnogo stavb, ki so bile čez leto visoko vzrasle iz tal, zdaj 6toji tihih in zapuščenih. Gradbeno delo počiva.
.	500 ton jabolk so letos že naložili na vagone
m jih namenili za izvoz v Koprivnici. Nekaj nad polovico tega sadja je bilo prvovrstnega, ostalo pa je bilo namenjeno za predelavo. Zanimivo je, bil» ta jabolka poceni. Slabše vrste so
™ ir061^ P° 30 Par, prvovrstno pa kvečjemu po dinarju za kg.
Javna zborovanfa na Hivatskem spet dovoljena
Ban hrvaške banovine dr. Subašič je 21. septembra izdal odlok, s katerim so bile prepovedane vse javne manifestacije m zborovanja v zaprtih prostorih ter na prostem. Tedaj so bile pač notranje politične razmere na Hrvaškem takšne, da je bil te vrste odlok nujno potreben. Zdaj pa so se že toliko uredile, da je postal odveč. Zato ga je hrvaški ban z včerajšnjim dnem tudi ukinil, s čimer so odslej zborovanja v zaprtih prostorih in »od milim nebom spet dovoljena
Ker se nista mogla poročiti, sta šla skupno v smrt
Maribor, 12. novembra
V noči od četrtka na petek se je na seniku posestnika Jožefa Hlebca v Jareninskem dolu odigrala tragedija, o kateri v hiši nikdo ni slutil in ki je zahtevala dve mladi življenji.
Posestnikov sin 28 letni Vekoslav Hlebec, ki je bil po poklicu šofer, je že dalj časa imel ljubavno razmerje z 18 letno služkinjo Valpurgo Brandl, ki je bila zadnji čas uslužbena pri gostilničarju Ferku v Pesniškem dvoru, doma pa je bila od Marije Snežne.
V soboto zjutraj je prižel k Hlebčevim po najstarejšega sina nek njegov prijatelj. Domači, ki sina že nekaj dni niso videli,, se niso temu nič čudili, ker se je to večkrat dogajalo. Prijatelj ga je šel iskat. Ko je stopil na senik, se mu je tam nudil strašen prizor. V mraku je zagledal dve trupli, ki nista dajali nikakih znakov življenja. Stopil je bliže in spoznal svojega prijatelja Vekoslava in mlado Brandlovo. — Poleg obeh je ležal samokres, iz česar sklepajo, da je Vekoslav najprej ustrelil svojo fisvoljenko, nato pa še sebe. Brandlova je bila zadeta v srce, Vekoslav pa v desno sence. Zelo verjetno je, da sta ee odločila za prostovoljno smrt. Pisma nista pustila nobenega. Bržkone sta šla v smrt zato, ker se nista mogla poročiti. Oba mlada človeka 6ta bila zaradi nekih deliktov že predkaznovana.
Zopet mlad ubijalec
Maribor, 12. novembra
Pri posestniku Fifierju v Bojtini je zaposlenih pri mlačvi večje število mladih ljudi Zvečer, ko so delo končali, je med fanti prišlo do prepira, v katerem je 19 letni delavec Martin Kapun iz Bojtine zgrabil za nož in z njim Franca Preglja iz Bojtine zabodel, ki je na mestu obležal mrtev. Kapun priznava dejanje in pravi, da je to storil, ker je med časa vladalo hudo sovraštvo. Mladega ubijalca so aretirali in oddali sodišču v Slov. Bistrici, E<*°)"ega Preglja pa so prenesli v mrtvašnico pri sv. Martinu na Pohorju, kjer se bo izvršila obdukcija po odredbi okrajnega sodišča v Slov. Bistrici
Iz ljubosumnosti obstrelil dekle
Celje, 12. nov.
.ponoči je spremljal neki celjski mehanik J. 23 letno uslužbenko Ido Šimenko iz Krekove ceste v Celju proti domu. Nič hudega sluteč, sta šla Ida in mehanik po drevoredu pri Glaziji. Pri trafiki, kjer je že precejšnja tema, sta zaslišala za sabo hitre korake, kar se jima je zdelo sumljivo. Med tem je že počil strel in zadel v hrbet Ido Ši-menkovo, da je padla. Krogla jo je zadela na desni strani in ji obtičala pod kožo. Spremljevalec je najprej dvignil Ido, nato pa skočil za znanim moškim, ki je bežal pred njim in se zatekel v neko hišo na Dečkovem trgu, kjer pa so ga ujeli. Med tem časom so prihiteli do Glazije celjski reševalci in spravili ranjeno dekle v celjsko bolnišnica
Obvestila
Poročil se je 12. t. m. v Ljubljani g. Koren čan Mirko les. trg., z gdč. Simonič Rado učite Ijivo, Priči sta bili račun. insp. fin. direkcije ii g. Martinc Franc Kranj Janez le6. indusrijalec iu gradbenik. Obilo 6rečel
Ljubljanska filharmonija stopa v peto lete svojega obstoja z reprezentativnim simfonični« koncertom, posvečenim slovanski glaebi, ki je predstavljata Rusa Rahmaninov in Čajkovski, prv s klavirskim koncertom in drugi z veličastno Pa tetično simfonijo. Kar bo še posebno podčrtali pestrost in zanimivost koncerta, bo nedvomno na stop našega odličnega v tujini živeiega klavir skega virtuosa Toneta Tro6ta, ki bo na Bliither ievem klavirju odigral Rahmaninov klavirski kon. cert. Z »Caprice« A. Lajovica, ki 6pada me najboljša skladateljeva dela se bo filharmonija x okviru njegove 60-letnice dostojno oddolžila vee stransko neumornemu delavcu v naši kulturi. D: rigiral bo g. D. M. Šijanec, ki ima za seboj ne 1' ab&olutorija različnih odličnih šol in mojstrov temveč tudi dolgoletno praktično udejstvovanji doma in v tujini, predvsem v Parizu. Koncert b' v petek 17. t. m. ob 20 v Unionu. Vstopnice od 10 do 40 din eo v prodaji pri blagajni kina Uniona
Smrtna žrtev. Včeraj, dne 12. t. m. je preminul vpokojen železniški nadstrokovnik Ivan Zore, v lepi starosti 71 let. Zadnja leta je bolehal zn težko boleznijo, trpljenje je prenašal s čudovito potrpežljivostjo. Sicer je bil pa trjjljenja vajen, znal ga pa prikrivati. Bil je blaga, mirna duša, v pravem pomenu dobričina. Pogrešali ga bodo polej; vdove in otrok zlasti vnuki in vnukinje, ki jih je ljubil z resnično ljubeznijo. Pogreb bo v torek ob 2 popoldne iz Suvoborske ulice 16.
Ljubljansko gledališče
Drama
Začetek ob 20:
Pri preiskavi ee je dognalo, da je dekle obstrelil iz ljubosumnosti Stanko Milič iz Celja. Ida je bila do selitve tvrdke »Volta« v službi v Celju, nato pa se je preselila s tvrdko vred v Ljubljano. Skoraj vsako soboto je prihajala v Celje k svojim staršem in se shajala tudi z Miličem. Preteklo soboto je Milič še spremljal Ido na kolodvor.
Podrobnosti oblast zakriva.
Zaradi zarubljenega prašička si je vzel življenje
Celje, 12. nov.
Iz Rajhenburga nam poročajo o žalostnem dogodku nekega posestnika N P., ki j® v razburjenosti, da so mu zarubili prašička, vzel življenje. Ko so prišli do prašička, jih je rotil in prosil, da mu ga puste. Ko eo mu ga vzeli, se je tako razburil, da se je obesil. Tragičen dogodek je zelo odjeknil po vsej fari.
Mariborski drobiž
Smrt vrlega moža. V soboto zvečer je umrl v mariborski splošni bolnišnici po kratkem in mučnem trpljenju, v starosti 59 let, nadzornik skladišča državnih železnic gospod Štefan Ver-berk. Sele prvega tega meseca je stopil po 35-letnem službovanju v pokoj, pa ga je že bolezen po nekaj dnevih priklenila na posteljo. Pokojnik zapušča užaloščeno ženo in dve hčeri učiteljici ter 9ina, absolviranega jurista. Pogreb bo v ponedeljek, 13. nov. ob tričetrt na 4 in ne kakor je bilo v osmrtnici v »Slovencu« naznanjeno ob
3	popoldne. Pogreb se bo vršil iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
Spretnemu tatu koles na sledu. — Policijski stražnik Maks Kastelic je včeraj zvečer na breškem nabrežju pri sejmišču ustavil nekega moža, ki je v aktovki nosil dele koles. Na stražnikovo vprašanje, za koga to nosi, je odgovoril, da so sestavni deli last nekega njegovih sodelavcev. V tistem trenutku je že tudi aktovko odvrgel in zbežal. Stražnik pa ga je kmalu ujel_ in aretiral. Je to 22-letni delavec Robert Pirkovič iz Maribora, ki je priznal, da je pred dnevi ukradel kolo pred neko točilnico na Aleksandrovi cesti. Kolo je bilo last kaznilniškega paznika Jožefa Felzerja. Pirkovič je kolo pri Treh ribnikih v gozdu skril. Naslednji dan pa je ogrodje z žago na treh mestih prežagal. Nekatere dela kolesa je prodal, druge pa vrgel v ribnik.
Mesto se jima je preveč priljubilo. Mariborska policija je pred časom iz mestnega okoliša za nedoločen čas izgnala 35-Ietnega zasebnega uradnika Rajmunda Borovčnika_ in 21 letno služkinjo Ano Skočei. Mesto pa se jima je očividno preveč priljubilo m sta se zato zopet skrivaj vrnila. — Budno stražnikovo oko pa ju je iztaknilo v neki gostilni v Dravski ulici. Oba so začasno vtaknili v policijske zapore, od koder jih bodo zopet izgnali.
Ponedeljek, 13. novembra:	»Številka	72«.
Red B.
Torek, 14. novembra: Zaprto.
Sreda, 15. novembra ob 15:	»Antigona«.
(Predstava za ljubljanske gimnazije).
Četrtek, 16. novembra: »Striček Vanja«. Red Četrtek.
Petek, 17. novembra: Zaprto.
Petek, 17. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 18. novembra: »George Dandin«. Premiera. Premierski abonma.
Opera — Začetek ob 20:
Ponedeljek, 13. novembra: Plesni večer MaK-ea Kur bosa in Irene Litvinove, članov in loliatov Ballets Russe de Monte Carlo .Izven.
Torek, 15. novembra:	»Figarova	svatba«.
Red A.
Sreda, 15. novembra: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Gostovanje J. Gostiča.
Četrtek, 16. novembra: »Boris Godunov«. Rp'l B. Gostovanje J. Križaja.
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 13. nov.: 7 jutranji pozdrav — 7.05 povedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov -12 Vojaške godbe (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 18 Napovedi — 13.(12 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 1« Zdravstvo (higijena) mladostne dobo: Splošna ali osebna priprava za življenje (g. dr. A. Brecelj) — 18.20 Iz del Joh. Sob. Baohi. (plošče) — 18.40 Od Devinskega servita do svetokrlSko-ga kapucina (g. dr. Joža Lovrenčič) — 10 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Kaj so Jugoslovani dali »vetu (dr. Dušan Stojanovič, Bgd) — lfl.40 Objave — 19.50 Zanimivosti — 20 Zabavni koncert. Sodelujejo: ga. St. Vuk-Frankovska, g. prof. P. Sivic (spremljava) in Radijski orkester — 21.»' Dvorak: AmeriSki kvartet v F-duru (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Sra mel »Skrjanček«.
Torek, 14. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo. vedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (ploščo) — 11 Šolska ura: Nenavadno Sole v Švici, Alžlru, na Laponskem itd. (g. N. Pirnat) — 12 Po svotu (glasbene slike, ploSče) — 12.30 Poročila, objave — 18 Na povedi — 18.02 Si>ored slovenske glasbe. Sodeluje g. M. Armič in Radijski orkester — 14 Poročila — 18 Pri ljubljeni napevi (plošče) — 18.40 Vera zameta usodnost (g. Fr.č Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.21' Nao. ura: Mihujlo Grbič ob priliki 40 letnice smrti (dr. Nik. Rndojičič, Bgd) — 19.40 Objave — 10.50 Deset mi nut zabave — 20 Pevski koncert Delavskega glasbenega društva v Ljubljani — 20.45 Operetna glasim (Radij, orkester) — 22 Napovedi, poročala — 22.15 Ci traški dueti (gg. E. Mezgolits in M. Hebein).
Drugi programi
Ponedeljek, 13. novembra: Zagreb: 20 Lalik glasba — 20.30 Celo — 21 Vok. konc. — 21.80 Tamburice — Bratislava: 19.40 Igra — 21 Simf. konc. — Sofija: 20 Simf. konc. — Beromiinster: 19.50 Narodna gl. — 21 Izseljenska oddaja — BudimpoSta: 20.15 Ork. konc. — 22.05 PL gl. — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 20 Italijanske narodne — 20.40 Ork. konc. — 22.50 Kvartet — Hilversum: 20.15 Pisan spored — 22.30 Kvartet
■	Stockholm-Hoorby: 19.30 Kabaret — 20.30 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.15 Pl. gl. — 21 Igra — 22.30 Pianino — Rim-Bari: 21 Opera »Con-chitac — Florenca: 21.15 Ork. konc. — London: 19.10 Klavir — 20.30 Ork. konc. — 22.15 Sha wova drama »Sveta Ivana« — Reykjavik: 20.40 Variete — 21.40 Vok. koncert — 22.20 Narodn« gl.	—	Sottens:	20.40 Klavir —	21 Izseljenski!
oddaj*
Litija
Shod M j KZ v Litiji.
V	nedeljo,	dne 5. nov. t. I.	ob 8	zvečer j
bil	v	dvorani	Ljudskega doma	uspeli	sestane:
MJRZ.	Izčrpno	poročilo o naši zunanji	in notra
nji politiki je podal g. Rojnik iz Ljubljane. Vss izvajanja govornika so zborovalci sprejeli z odo bravanjetn. Zlasti so z veseljem pozdravili sklej odbora banovinske MJRZ o rednin sestankih kra jevnih odborov MJRZ Popolnoma pravilnol Mia dina se mora ob pravem času poučiti o vseh Vai nih političnih in gospodarskih vprašanjih, da bo lahko začela z delom tam, kjer bodo stare moči prej ali slej obstale! Posebno pa moramo po udariti razveseljivo dejstvo, da se tudi litijska Ka toliška mladina zaveda resnosti današnjega časa važnosti poslanstva, ki ga bo enkrat morala prevzeti na 6voja ramena! Shod je uspel v vsakem pogledul
Delo Zveze združenih delavcev v Litiji. ZZD
v Litiji obstoja že dalje časa, vendar je s pravin delom začela šele, ko je prevzel njeno vodstvo mladi in agilni zaupnik g. Prebil Janko ml.
ZZD priredi v soboto, dne 18. nov. ob F zvečer in v nedeljo, dne 19. nov. ob 3 popoldn v dvorani Ljudskega doma v Litiji krasno dranv iz delavskega družinskega življenja »Mati ljubi* Vse, zlasti pa delavce vabimo, da si ogledajo to lepo družinsko dramo!
Akcija celjske mestne občine za zimsko pomoč
Da bo imela celjska mestna občina potrebne sezname za podelitev kurjave in eventuelnih drugih daril zn zimsko pomoč, vabi mestno poglavarstvo, da se javijo vsi potrebni v sobi št, 31 na mestnem poglavarstvu v Gosposki ulici 20 in sicer v ponedeljek, 13. novembra, stranke z začetno črko A—D, v torek, 14. no— vembra, od E do J, v sredo, 15. nov., od K do O, v četrtek, 16. nov., od P do T, v petek, 17. nov., vsi ostali.
Uspele dirke Avto-kluba na Mečni poti!	sta,Hon" i®M	meeting sk Korotana
*	I	Dane6 ie bil na Stadionu lahkoatletski	mee-	Jun. C skok v višino: I. Gunde M. >P1<
Ljubljana, 12. nov.
Končno se je nebeški vremenar izkazal naklonjenega tudi Moto sekciji Automobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. Klub je danes po dveh preloženih prireditvah zaradi dežja izvedel dirko svojih motociklistov. Vreme je bilo danes kakor nalašč za to prireditev. Dirkači pa so imeli zaradi lepega vremena ves teden priliko, da so se pripravljali na njo. Lepo vreme in znana imena dirkačev so privabila k današnji prireditvi neverjetno veliko število gledalcev, ki so ob obeh straneh Večne poti z velikim zanimanjem zasledovali potek dirk. Prireditelj — Au-tomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana — je današnjo prireditev temeljito pripravil. Vsa nevarnejša mesta so bila na novo zaznamovana z vidno belo barvo, tako da so dirkači že na daleč točno vedeli, kako morajo voziti, da bodo vse ovinke lahko dobro in srečno izpeljali. Poleg tega so bile na vseh važnejših mestih vreče, napolnjene s steljo in obešene na drevesa na krajih, kjer bi kakega dirkača utegnilo zanesti izven proge.
Dirkači so morali progo prevoziti dvakrat in sicer prvič v smeri od Mosteca do Podrožnika in drugič pa obratno od Podrožnika do Mosteca. Zaradi številnih prijav je prireditelj v zadnjem hipu vrinil v spored še dirkače z motorji do 125 ccm ali kakor jim ljudje pravijo: »dirkači, ki vozijo na brencljih«. Ljudje so se razpostavili ob dolžini cele proge, zlasti pa so vzeli na piko ovinke, kjer se jim je zdelo, da bo najzanimivejše. Tako je bilo zlasti veliko ljudi na ovinku, kjer se odcepi pot na Brdo. Tu je bil najnevarnejši del proge in tod so morali dirkači pokazati vse svoje tehnične sposobnosti in vse svoje znanje.
Prvi so startali dirkači s turnimi motorji do 125 ccm. V tej skupini so dirkači startali po dva skupaj, kar je bilo še mnogo zanimivejše. Med dirkači na malih motorjih je bil najboljši Fantini Valter (Hermes), ki je letos pri dirkah v svoji kategoriji dosegel vedno prvo mesto. Tudi danes je bil prvi. Po slogu vožnje je bil prav gotovo mnogo boljši, kakor ostali dirkači iste kategorije.
Takoj za temi »brenclji« so v enominutnem presledku startali dirkači z močnejšimi turnimi nw> torji, in sicer posamično, ne pa po dva skupaj kakor v kategoriji najlažjih motorjev. V kategoriji turnih motorjev do 250 ccm sta bila najboljša Hermežana Puhar Franc in Kaučič Virgilije. — Obema se dobro pozna, da sta na svojih motorjih sigurna in da sta dobro poznala progo.
Na to so sledili dirkači s turnimi motorji do 350 ccm. Tudi v skupini teh motorjev sta bila dirkača Ziherl Miloš in Pengov Marjan (oba Autoklub) daleč bolja in drznejša vozača kakor ostali v isti skupini. Oba vozita zelo lepo in sigurno, in obema se pozna, da sta se za današnjo dirko temeljito pripravljala. Razlika med njima je malenkostna. V slogu vožnje pa te razlike niti opaziti ni. Sele ura je pokazala, da je bil Pengov Marjan v obeh vožnjah za sekundo slabši kakor Ziherl Miloš.
Glavno zanimanje pa je seveda vladalo za dirke s športnimi motorji. Imena Šiška lanko (Ilirija), Breznik Dušan in Cihlar Jože (oba Autoklub) so znana danes ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Zlasti sta odlična vozača Šiška in Cihlar. Že prejšnjo nedeljo pri dirkah Moto Hermesa na ljubljanski grad, se je pokazalo, da sta oba dirkača odličnih kvalitet. Z malenkostno razliko je bil tedaj šiška pred Cihlarjem. Tudi danes je ostala ta razlika. V celotni oceni je po obeh vožnjah Šiška Janez 8 desetink sekunde boljši kakor Cihlar. V prvi vožnji v smeri
od Mosteca do Podrožnika je bil boljši Šiška, v obratni smeri pa Cihlar. Oba sta dosegla brzino 95 km na uro, kar ie za to progo nedvomno izredna hitrost. Gledalci so se divili njuni divji in sijajni vožnji.
Razred zase je evropski prvak Karl Abarth, ki je vozil samo s prikolico izven konkurence. Sovozač je bil Trobec. Žal je pri zadnji vožnji, s katero bi se moral spored tudi zaključiti, prišlo do nesreče, ki — kakor nam poročajo iz bolnišnice — ne bo imela hujših posledic. V drugi vožnji, torej v smeri od Podrožnika do Mosteca je Abarth s svojim sovozačem Trobcem padel. Abarth je vse ovinke prevozil v odličnem slogu. Pri zadnjem ovinku, ki ga je prevozil z divjo brzino pa se zdi, da ga je zaneslo malo preveč na desno na rob ceste, tako da je Abarth vozil s kolesom od prikolice že deloma po travi. Tik pred ciljem, najbrže zaradi odtočnega kanala, na katerega je naletel motor, je vozač izgubil oblast nad vozilom, katerega je vrglo na desno, sovozača na prikolici pa v visokem loku na drugo stran ceste v travo. Oba vozača je takoj odpeljal rešilni avto v bolnišnico, kjer so ugotovili, da poškodbe niso tako nevarne, da bi se bilo treba bati za življenje, Abarth je iz bolnišnice lahko takoj odšel, pač pa so pri Trobcu ugotovili hud pretres možganov. Ker v bolnišnici ni bilo prostora, je dal prireditelj odpeljati nezavestnega Trobca v sanatorij Emona. Po izjavi zdravnika dr. Arka ima Trobec samo pretres možganov in nikakih drugih poškodb. Zdravnik upa, da poškodba ne bo imela nobenih težjih posledic in da bo Trobec v kratkem zdrav. Skoda, da je ta nesreča med gledalci in dirkači ustvarila malo nerazpoloženja, kajti organizacija in dirke so odlično uspele.
Tehnični rezutati so naslednji:
Turna kategorija do 125 ccm:
1. Fantini Valter, Moto Hermes, DKW 4.23;
2. Blatnik Jože, Moto Hermes, DKW, 4.41 4/5;
3. Šimenc Hinko, Moto Hermes, DKW, 4.45 2/5.
Turna kategorija do 250ccmr
1. Puhar Franc, Moto Hermes, PUCH, 3.50 1/5;
2. Kaučič Virgilije, Moto Hermes, MG, 3.54 3/5;
3. Podberšček Drago, Moto Hermes, PUCH, 4.21 4/5.
Torna kategorija do 350 ccm:
1. Ziherl Miloš, Auto-klub, DKW, 33.44;
2. Pengov Marjan, Auto-klub, DKW 3.45;
3. Bar Vinko, I. Gor. Moto-klub, DKW 4.06 2/5.
Športna kategorija do 350 ccm s L Šiška Janko, MK Ilirija, NSU, 3.23 4 5 (najbolj« čas dneva — povprečna brzina 94.800 km);
2. Breznik Dušan, Auto-klub, DKW, 3.32 3/5;
3. Trampuž Emil, MK Ilirija, AJS 351 2/5.
Športna kategorija do 500 ccm:
1.	Cihlar Jože, Auto-klub, BMW 3.24 2'5.
Izven konkurence:
Karl Abarth v eno smer 1.46.
Najhitrejše vožnje v eno smer:
Smer Zgornja šiška—Podrožnik:
Šiška Janko 1.41 3/5 — to je 95.500 km na uro.
Obratna amer Podrožnik—Zgornja Šiška!
Cihlar Jože 1.42, t. j. 95 km povprečne breme.
Danes je bil na Stadionu lahkoatletski meeting SK Korotana. Tekmovanja se je udeležilo veliko število atletov. Zastopani so bili klubi: Ilirija, Jadran, Planina, Korotan, in Primorje iz Ljubljane ter Maraton in Železničar iz Maribora. Največ atletov pa je postavila SK Planina, Sodniški zbor je bil na mestu in 6e je tekmovanje razvijalo v redu.
Med tekmovalci 6e je zlasti odlikoval znani metalec kopja junior Mavsar (Planina), ki je vrgel disk 40.30 m in seniorsko kroglo 10.72. Vkljub slabemu vremenu v zadnjem času, ko atleti niso mogli trenirati, je postavil zelo lep rezultat v metu krogle Hlade, (Železničar) 12.81 m in dr. Casny (Planina) 6kok v višino 1.65 m ter Lužnik (Maraton), skok v daljavo 6.04 m.
Tehnični rezultati v posameznih disciplinah so sledeči:
Sen. tek. 100 m; I. Lupine I. »Korotan« 13. Jun. C tek 100 m: I. Mravlje I. »Planina« 12.3. II. Gunde M. »Planina« 12.3. III. Gorše I. »Korotan« 13.1.
Sen. tek 3000 m: I. Dolinšek I. Korotan 10.22. Omlad. tek. 3000 m: I. Kien A. »Primorje« 9.41.8. II. Jerman J. »Planina« 10.49.8. III. Kocutar I. »Planina« 10.50.2.
Sen. skok v višino: I. Dr. ČaRny »Planina«
1.65. II. Jeglič Fr. »Planina« 1.55. III. Beranek I. »Korotan« 1.50.
Omlad. skok v viš.: I. Lužnik I. Maraton 1.55.
vm uspeh madžarske reprezentance:
Madžarska: Jugoslavija 2:0 (1:0)
Belgrad, 12. novembra.
i	j higieni soboti je nastopil pravi spomladanski dan. Vreme je bilo kot nalašč za nogometno igro. Na igrišču BSK se je nabralo okrog
15.000	ljudi, ki so prišli gledat tekmo med Jugoslavijo in Madžarsko.
Madžari v prvem polčasu mnogo boljši
Prvi polčas je potekel v premoči gostov, ki so pokazali v vsakem oziru boljšo igro. Bili so tehnično in kombinatorno dosti pred našimi. Zasluženo so Madžari v prvem polčasu prišli v vodstvo z 1:0. Izid bi bil lahko še boljši zanje. Naš napad v prvem polčasu ni pokazal nobene skupne igre. Vsi napadi so bili le prodori. Nervoznost je vladala med našimi igralci ves prvi polčas. Naš napad se je le težko prebijal skozi izvrstno obrambo gostov. Najboljši del našega moštva v tem delu je bila obramba, ki je častno opravila svojo nalogo. Nekako opravičilo za slabo igro v prvem polčasu jim je morda veter, proti kateremu so morali igrati. Vendar se tudi nade, da bi v drugem poljčasu bilo boljše, niso izpolnile, čeprav so naši igrali z vetrom. Le za malenkost je bila igra naših v drugem polčasu boljša kakor v prvem, in to v glavnem takoj v začetku in tik pred koncem igre. Srednji del drugega polčasa je pripadal spet gostom. Ce bi hoteli iskati krivdo za današnji poraz, bi morali poudariti, da je na strani našega slabega napada, v katerem bi bilo morda treba pohvaliti le levo krilo Perliča. Vsi Irugi igralci so igrali dosti slabše kot navadno.
V opravičilo napadu naj bo le izvrstna igra madžarske obrambe in krilska vrsta, v kateri je bil pravi mojster srednji krilec Szarosy, ki je popolnoma onemogočil našega Božoviča. Najboljši del jugoslovanskega moštva je bila ožja obramba.
V krilski vrsti je bil dober le Dragičevič, dočim ie na splošno razočaranje vseh Lechner danes irrral zelo slabo. Glavne napake naših so bile
lab start, netočno podajanje, pomanjkanje borbenosti, visoka igra, ki je koristila gostom, ter netočno streljanje na gol. Tudi madžarsko moštvo je imelo najboljši del v obrambi, kjer se je po-
■	?bno odlikoval Szarosy III. Napad je bil dober, toda pogotso je na našo srečo v odločilnem tre-
IPozor!
Z uspehom zdravim na katerikoli nalilI po kvarjene nohte in odstranjujem kurja otesa brez krvi in boleiin v kopališču hotela Slon. Te stroke sem se izučil v inozemstvu, kjer srm jo tudi ie več let uspešno izvrševal.
Priporoia se
Dekanič
nutku odpovedal. Sodnik Švicar g. Witrich je bil izvrsten.
Kratek potek: Začetni udarec imajo naši, ki igrajo proti vetru. V 4. min. napad Madžarov, ki se konča z ostrim strelom visoko pod prečko. Lovrič brani v kot. Božovič poda Perliču, ki prodre, ostro strelja, toda branilec odvrne žogo v kot. V 6. min. Lovrič zapusti vrata in reši težak jx)ložaj. V 11. minuti spet Perlič lepo prodre, ostro strelja, toda na žalost čez prečko. V 15. min. Matošič poda Perliču, ta preigra svojega krilca, izvrstno strelja, toda branilec spet odbije v kot. Takoj nato ponovni napad naših, ki se počasi popravljajo. Ta napad se konča z visoko žogo, ki jo Vujadinovič pošlje čez prečko. Madžari prehajajo v povratni napad. V 27. min. loul Ma-nole dvajset, metrov pred našimi vrati. Leva zveza Kiszeli poda Szarosyju III., ta pa strelja v desno prečko, tako da se žoga odbije v gol. 1:0 za Madžare. Madžari stalno napadajo. Sele v 40. minuti naši spet prevzamejo igro v svoje roke in so v premoči do konca prvega polčasa.
V drugem polčasu so se naši popravili
V	drugem polčasu začno igro Madžari, toda naši prevzamejo igro takoj v svoje roke in jo narekujejo do pete minute. V 8. min. Matošič ne izkoristi lepe priložnosti. Takoj zatem tretji napadalec Kiszeli lepo prodre, ostro strelja, a Lovrič ubrani. V 12. minuti prodre madžarsko levo krilo. Madžar strelja, toda Dubac v zadnjem trenutku še doseže žogo. V 20. min. sledi ileva-ren napad po Matošiču. Madžarski vratar ubrani. Tako nato Glišovič zaradi neodločnosti pokonča stoodstotno zrelo priliko. V 24. minuti Madžari nenadno preidejo v napad. Desno krilo strelja. Lovrič odbije zogo na nogo leve zveze Szaro-syja, ki iz bližine poviša na 2:0 za Madžare. V 26. min. prodor naših po Glišoviču. Branilec ga ovira. Glišovič ostro strelja prosti strel, toda čez prečko. V 36. minuti naši spet hudo pritisnejo. Matošič II. skuša s silno bombo doseči gol, toda vratar ubrani. Naši napenjajo vse sile, da bi dali všaj častni gol, toda izvrstna obramba gostov jim tega ne dovoli.
Po tekmi je naše občinstvo s ploskanjem dalo priznanja Madžarom za njihovo lepo igro.
Nocoj Vrhovna nogometna zveza prireja na čast madžarskim gostorfl in našemu nogometnemu zastopstvu slavnostni banket.
Švica : Italija 3:1
Švicarji so danes italijanski nogometni reprezentanci, ki od tekme, katero je bila pred leti izgubila v Pragi s češkoslovaško reprezentanco, doslej niso izgubili nobene tekme, pripravili izredno neprijetno presenečenje. 2e po prvih dvajsetih minutah se je videlo, da bodo Italijani pred izredno razpoloženimi Švicarji igrali podrejeno vlogo. Za Švicarje so zabili gole Monnard, Bickel in Amado, častni gol za Italijo pa je zabil Puri-celli. Sodil je Belgijec Baert. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Masetti (Roma), Foni (Juventus), Rava (Juventus) Depetrini (Juventus), Andreolo (Bologna), Varglien II. (Juventus), Neri (Genova), Perazzolo (Genova), Puri-celli (Bologna), Demaria (Ambrosiana) Ferraris
II.	(Ambrosiana). — Švica: Schlegel (Joung Fel-lows), Minelli (Grashopers), Lehmann (Grasho-pers), Springer (Grashopers), Andreolo (Lugano), Bischel (Lausanr^), Bickel (Lausanne), P. Aebi (Orenchen, Monnard (Servette), Amado (Lugano), G. Aebi (Servette).
Gradjanski: Hajduk 6:0
Zagreb, 12. novembra.
V	slovensko-hrvatski ligi ie bila danes odigrana v Zagrebu na igrišču Gradjanskega svoj čas prekinjena prvenstvena tekma med Gradjanskim in Hajdukom. Gradjanski je nastopil v popolni postavi, le Urh je zamenjal Glaserja v vratih. Hajduk je igral brez Kacijana, ki je bil iz tekme izključen in diskvalificiran. Tako so Splitčani danes nastopili samo z desetimi igralci, kar je gotovo izraženo tudi v končnem izidu tekme. Za-crebčani so zasluženo zmagali s 6:0 (3:0). G Tari ianski je podal izvrsten nogomet. Krasno in dobro zamišljene kombinacije so navduševale od začetka do konca številne gledalce. Skoraj VSe njihove poteze so se končale s silnimi streli na gol. Gradjanski je podal tudi kot celota izvrstno igro. Hajduk je do konca igral zelo požrtvovalno, toda vse prizadevanje njegovih igralcev je ostalo brez uspeha. Predvsem je odpovedal njegov napad, kajti v njem so bili le štirje igralci. Tudi kot strelci se niso izkazali, razen Bakotiča, ki je bil danes najboljši med vsemi.
Prvi gol je padel v osmi minuti Iz enajstmetrovke. Kmalu nato je sledil drugi, tretjega pa je zabil Lešnik v 30. minuti. V drugem polčasu je zabil četrti gol Antolkovič, petega v 16. minuti Lešnik, šestega in zadnjega pa v 24. minuti W81fl.
Osem minut prej koncem je bila igra zaradi neljubega incidenta med Lemešičem in Matekalom prekinjena. Sodnik je bil v tem trehutku precej daleč in ni mogel videti, kdo je temu incidentu kriv. Zato je izključil oba. Zaradi protestov s strani običnstva pa se je nato premislil in izključil samo Matekala, medtem ko je bilo igre tudi že konec.
Tekmo je gledalo nad 4000 ljudi.
so klubi takole	razvrščeni			na
Gradjanski	10	9	1	0
llašk	10	6	2	2
Sašk	10	6	2	2
Hajduk	10	5	1	4
Concordia	10	4	1	5
Slavija (O)	9	3	3	3
Ljubljana	10	2	3	5
Split	9	2	2	5
Bačka	10	2	1	7
Slavija (V)	10	1	2	7
47:3
21:21 3	19:26
20:32 8:19 14:29 7:20
hrvatski ligi	
19	(D
14	(6)
14	(6)
11	(9)
9	(9)
9	(9)
7	(13)
6	(14)
5	(15)
4	(16)
Jun. C skok v višino: I. Gunde M. »Planina«
I.55. II. Mavsar D. »Planina« 1.45.
Skok v daljavo:
Seniorji: I. M. Skušek »Primorje« 5.97. II. Dr. Casny »Planina« 5.93.
Omald. I. I. Lužnik »Maraton« 6.04. II. A. Lupine »Korotan« 5.09.
Juniorji C: I. A. Urbančič »Planina« 5.47.
II. J. Mravlje »Planina« 5.43. IH. I. Gorše »Korotan« 5.19.
Met krogle:
Seniorji: I. Hlade A. ^e.^iucar* 12.81 m.
II.	Jeglič Fr. »Planina« 12 m. III. Beranek I. »Korotan« 9.45 ni.
Omladinci: I. Lužnik I. »Maraton« 11.14 m.
II.	Koser I. »Ilirija« 10.78 m. III. pjrc i. 3>pri_ morje« 10.30 m.
Izven: juniorji C (kg 7.25): I. Mavsar D. »Planina« 10.72 m. II. Gunde M. »Planina 9.79 m.
Met diska:
Seniorji: I. Jeglič Fr. »Planina« 37.63 m.
II.	Hlade A. »Železničar« 33.78 m. III. Žerjav I. »Korotan« 31.45 m.
Omladinci: 1. Lužnik I. »Maraton« 37.20 m.
2.	Koser I. »Iliirja« 36.32 m. 3. Pirc I. »Primorje« 28.63 m.
Juniorji (kg 1.50): 1. Mavsar D. »Planina«
40.30	m. 2. Urbančič A. »Planina? 36.00 m. 3. Rus J. »Planina« 32.99 m.
Mars : Svoboda 3:2
Mladi klub s Poljan, M§rs, je že lansko leto po velikih in požrtvovalnih naporih vzrasel v enega najboljših slovenskih klubov. Letos je doživel še lepše uspehe v jesenski sezoni. V pokalni tekmi je danes premagal Svobodo s 3:2. V prvem polčasu se je izkazal njegov napad, ki je izredno
Slavija (Var.) : SK Železničar 2:1
Maribor, 12. novembra.
Popoldne se je na stadionu SK Železničarja v Mariboru odigrala ob najlepšem jesenskem sončnem vremenu prijateljska tekma med ligaškim moštvom SK Slavije iz Varaždina in domačim pomlajenim moštvom SK Železničarja. Tekma je bila zelo hitra in fair in 6e je končala z rezultatom 2 s 1 (1 : 1)> Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Slavija: Gašparič, Štifič, Gušič, Orel, Klinec, Starej, Solerti, Martinovič, Sabljak, Bra-daška, Narek; Železničar:	Španger, Frangeš I.,
Frangež II. Turk II., Pocajt I., Kardinar, Ronjak, Stiftar, Turk I., Pocajt II., Habit.
Moštvo Slavije je izvedlo lepo nizko kombinirano igro, polno tehničnih fines, s katero je po hitrih in odločnih krilih lepo pridobivalo na terenu. Odločna in sigurna je bila tudi obramba.
Pomlajeno moštvo Železničarja je zaigralo sicer dobro, vendar napadalci zaradi pomanjkljivega pregleda igre in odločnosti pred golom niso mogli lepih situacij tudi realizirati. Popolnoma je zadovoljila le obramba. Krilska vrs-ta je bila «i'
nagel in odločen ter tudi precizno strelja. V drugem polčasu se je Svoboda močno popravila ter ie predstavljala močnega nasprotnika. Zdelo se je ze skoraj, da bo izenačila, vendar si Marsovci niso pustili vzeti naskoka, temveč so zasluzeno zmagali s 3:2.
cer požrtvovalna, vendar je podajala žogo netočno. V napadu sta zadovoljevala le Ronjak in Pocajt II. Največ j« pokvaril Stiftar z brezuspešnim driblanjem.
V prvem polčasu je bila igra odprta. Navidez nevarni napad Slavije 6e je končal v 15 minuti s strelom Bradaške na gol. Železničar je vrnil z napadom ter dosegel v 30. minuti po Turku izenačenje.
V drugem polčasu Železničar zaigra zelo lepo. Vsi njegovi napadi se končajo pri branilcih, ki ne puščajo napadalcev Železničarja do strela. Slavija prodira nevarno le preko odličnih kril. Solerti v 12. minuti drugega polčasa neubranljivo 6trelja v desni kot S tem golom doseže Slavija vodstvo in končni rezultat. Železničar doseže več kotov, ki jih pa ne zna izrabiti. V zadnjih minutah se Slavija uspešno brani, zadovoljujoč se oči-vidno z rezultatom, ki ga je dosegla
SK Celje : SK Jugoslavija 6:2 (3:0)
Celje, 12. novembra.
?opoldne sta nastopila na Glaziji prvak I. razreda Sl{ Celje in prvak II. razreda SK Jugoslavija ter odigrala prijateljsko tekmo namesto pokalne tekme z Amaterjem, katerega namerava Celje bojkotirati tudi v bodoče. Celje je nastopilo danes v oslabljeni postavi, vendar je bilo še vedno boljše od Jugoslavije, tako v tehničnem in kombinatornem oziru. V prvem polčasu je Jugoslavija prišla večkrat v premoč, vendar ni imela v napadu pravih strelcev. V drugem polčasu pa je bilo Celje neprimerno boljše. Proti koncu je igra postala zelo mlačna in tako tudi nezanimiva. Za Celje so zabili gole Kovač, Zorko, Zupan in Štupksft,.' prvi gol^a Jugoslavijo pa Žngar. V 32. minuti drugesa polcasn je sodnik izključil Jugoslavijinega igralca Kočarja. Tekmo je sodil g. Reinpreclit iz Celia dobro.
Kolesar je do smrti povozil starko
Maribor, 12. novembra.
Danes okrog pol 4 je ne.ki kolesar na strmem hribu pri Kamnici r bližini šolskih sester povozil 76-Ietno preužitkarico Kajzerjevo iz Bre-6temice. Kako je do nesreče prišlo, še ni točno znano. Poklicani reševalci so starko prepeljali v njen dom, kjer je kmalu podlegla poškodbam. Padla je namreč vznak, ko 6e je bil vanjo zaletel kolesar. Počila ji je lobanja. Kolesar je baje neki Žunko.
Lep uspeh mariborskih kriminalnih uradnikov
Maribor, 12. novembra.
Kakor smo že poročali, je bil pred dnevi ukraden trgovskemu potniku Rusu, ki je potoval za veledratf*ljarno v Celju, Lešnik, kovček, v katerem je bilo nakita za okrog 100.000 din! Mariborskim kriminalnim agentom pa se je posrečilo izslediti tatu. Večjo količino blaga so že našli pri nie™’ ie že razprodal, nekaj draguljev pa je skril. Zaradi nadalijne preiskave, policija še ne objavlja podrobnosti. Na V6ak način bodo kriminalni agenti, ki so tatu prišli na sled, imeli lepo božičnico, 6aj >e g. Lešnik razpisal lepo nagrado,
10.000	din.
Velika loterija v Petrovčah za Slomškov dom
Celje, 10. nov.
Zadruga Slomškov dom v Petrovčah si je nadela težko nalogo, da zgradi naši mladini potreben dom, kjer bi se vzgajala v pravem Slomškovem duhu. Priredila bo v korist gradnje novega doma veliko loterijo, kakršne že dolgo ni bilo v Savinjski dolini, žrebanje bo nepreklicno v nedeljo, 26. novembra. Zanimanje M loterijo je vsak dan večje in bolj živahno- Povsod povprašujejo za srečkami! Pa saj tudi_ni čudno! Razpisane so tako lepe ki bogate nagrade, da vabijo vsakogar, da si jih kupi vsaj par. Med številnimi dobitki navajamo samo le nekaj: tri motorna kolesa, eden v vrednosti 8.000 din, dvajset koles, klavirska harmonika, par volov, prašič, ovca, plug, sadni mlin, kultivator, sadna sušilnica, elektromotor, številna umetna gnojila za hmeljarje in kmete, dober šivalni stroj, sadna škropilnica, sadn: mlin, 46 glavnih in nad 250 manjših dobitkov- Ne bežite pred srečo in še danes pohitite v podružnico »Slovenca« v Celju, kjer dobite srečke. Ne oklevajte im pohitite, dokler so še srečke v zalogi! Na dan žrebanja bo v Petrovčak tudi velika vrtna prireditev. Gostom pripravljajo Petrovčam presenečenje!
Zmerjala gostilničarja, ki jima je grozil, da ju bo razsekal v klobase. 18-letni delavec Stanko Korenjak in 21 letni Franc Gobec, doma iz Selnice ob Dravi, sta popolnoma pijana hudo razgrajala pred neko gostilno, in grozila gostilničarjevemu sinu, ki jima je baje po njuni izpovedi pred časom grozil, da ju bo razsekal v klobase. Orožniki so oba razgrajača prijavili sodišču.
Za Juc^sTansk« tiskamo , Llnblj.nl: Jože Kramar«. - Izdajatelj: In*, loža Sodja. - Urednik: Mirko	-	I. KonJlar,eva ali«. 6
»811—M d*BK bfcil* ntk doUrnik «b 12. Mesečna naročnin« 12 din, n laotemstvo 25 din. Uredniitvo: Kopitarjeva nliea */IH- Telefon 4001 do 4005. Uprava. Kopitarje ea