Trihine, nam še nova žival, človeku sila nevarna. Velik strah delajo po svetu trihine, celo majhni črviči, ki se s prostim očesom skor ne vidijo; le v svinjskem mesu se nahajajo, pa pridejo tudi v človeka, ako je jedel tako meso, klobase itd., v kterih so bile žive trihine, ki jih vročina pri kuhi ni pomorila. Omenili smo sicer že v našem listu te nesrečne živali; al ker je čedalje več strahu in hrupa po svetu, in sicer tacega, da se že tudi pri nas dosti ljudi ne dotakne več svinjskega mesa in klobas, zdi se nam potrebno, da kaj več povemo svojim bravcem o trihinah — v tolažbo, pa vendar tudi v poduk, ako bi se primerilo, da se tudi pri naših prešičih prikaže ta žival. Popisali bomo najpoprej nekoliko to žival in njeno življenje. Pred vsem pa povemo to, da ikre (še nk i pšeno , stroge, Finnen), ki jih tudi naši prešiči imajo včasi veliko , so vse drugačna žival kakor trihine. Ce je tudi ikrasto meso nezdravo človeku, vendar tako strašno nevarno ni, kakor je trihinasto meso. To je prvo, kar je vedeti treba. V nobeni deželi našega cesarstva niso do lanskega leta zapazili trihin, če tudi so je na Angležkem že pred 30 leti zdravniki v človeških mrličih našli; dr. Bohier v Plauenu je bil prvi, ki je v živem človeku zapazil to žival. Prof. dr. Zenker v Erlangen-u in prof. dr. Virhov v Berolinu sta nam trihine najbolje pojasnila. Ti črviči se navadno s prostim očesom večidel videti ne dajo, tako majhni so; so sicer včasi tretji del ali pol linije dolgi, pa njih život je prezoren (skoz vidljiv) ; večidel tiči ta žival v mehurčku (Kapsel) v meso vgnjezdenem. Ce se je v ta mehurček več apnaste tva-rine zasedlo, se potem vidi trihina kakor mala, belkasta pičica. Trihinasto meso, ako se prereže, je včasih polno tacih belih pičic. Ce trihino pogledamo z ogledalom , ki jo 300krat povekša, je trihina nekako podobna navadnim pijavkam. — Trihine so možkega in ženskega spola; on je manjši kakor ona; ona nosi v svojem životu sila veliko (60 in še več) živih mladih, ki so nitkam podobni. Kadar je človek povžil trihinasto svinjsko meso, zlezejo trihine po želodcu v Čeva človeška; tu pa ne ostanejo, ampak čeva prebodejo in lezejo v meso Človeško na vse strani, ker le v mesu morejo živeti in nikjer drugje. Zato se tudi pri prešičih nahajajo le v mesu in ne v slanini (špehu) in nikjer drugje ne. Tu pa se jih zaredi neizrečeno veliko; v enem samem kvin-teljcu trihinastega svinjskega mesa je prof. Leukart našel 40.000 tacih živalic. Trihine so sila trdna stvar, tako, da je le huda vročina (50 do 60 stopinj) pokončd; še cel6 v gnjilem mesu ni tega mrčesa konec. Vprašali bojo bravci naši: kako pa se zaredijo trihine pri prešičih? Na to moramo odgovoriti, da tega še nobeden n e ve. Saj še tega za gotovo ne vemo, kako da se ikre zaredijo v svinjah. Pravijo sicer nekteri, da taki prešiči, ki na prostem žive ob žiru in želodu, ne zbole za trihinami, in da se črviči ti zarede najraji pri prešičih v žganj arij ah, kjer dobivajo ostanke. Al vse to je le misel; gotovega nihče ne ve. Pri ogerskib, hrvaških in kranjskih prešičih še dozdaj niso zapazili trihin ali saj tega ne, da bi bil kak človek umrl po njih. Trihinska bolezen se tudi pri prešičih težko spo-znd, ali celo ne, dokler ni prešič ves poln teh črvičev. Človeku pa ni skor nevarniše bolezni kakor je ta, ki se mu naredi po povžitem trihinastem mesu. Ves klavern postane, noge in roke ga bole, težko se mu dela, nobena jed mu ne diši, glas mu je hripav, ves trd postane, obraz mu oteče, vročina ga kuha itd. Na zadnje pritisne vodenica in driska. Grozna bolezen je tedaj, po kteri le malokdo ozdravi. Varovati se bode tedaj treba, ako se nesreča primeri, da se vgnjezdi tudi v naše prešiče. Nikoli si- rovega svinsjkega mesa ali sirovih klobas jesti! — to je prva zapoved; druga pa, da se vsako svinjsko meso skozi in skozi prekuha tako močno, da mora poginiti vsak črv v njem. Vročina od 50 do 60 stopinj ga še le umori, to je, bliz tista gorkota, pri kteri voda začne vreti. Zapomnite si, dragi bravci, vse to, da ne boste nevedni, ako nesrečna bolezen tudi v naše prešiče pride. Na Ceskem (Pemskem) je že. 70