POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI J XXII. 1930 Posamezna številka velja 1 dinar. »Naš dom« izhaja 1. v mesecu. Naročnina za vse leto dvanajst (12) dinarjev. — Za Italijo 7 Lir, Avstrijo 2 in pol šilinga, za Ameriko 0.40 Dol. Za druge države vrednost 20 Din. — Naslov: »Naš dom«, Maribor, Koroška cesta 5. — Položnice si kupite na pošti in vpišite št, 13.577. ]LT^» da je izdajanje Našega doma, edinega glasila slo- IlL venske kmetske mladine, združeno z velikimi de- narnimi žrtvami. Še izdaleka niso vsi stroški kriti z naročnino. Zato smo uvedli poseben sklad Našega doma, v katerega naj se stekajo prostovoljo* prispevki njegovih naročnikov in prijateljev. Včasih se zbero fantje ifl dekleta ene fare skupaj; vsak položi v dobri volji dinarček na mizo — za Naš dom. Pa bodo vsi dinarčki skupaj vendarle nekaj zalegli. Naš dofl1 ima na tisoče naročnikov, desettisoče prijateljev in čitateljev. Ko bi takol® dinarček vsaj polovica položila — za sklad Našega doma! Topot sta vposlala za sklad »Našega doma« Jožef Loboda iz Ljubljane 10 Din, neimenovani 15 Din. Naš dom mora prodreti v množice slovenske kmetsk® mladine; to bo pa le mogoče, če se posreči Naš dom razširiti v poslednjo slovensko kmetsko hišo in vsebinsko izpopolniti. To bo pa omogočeno 1® na podlagi izdatnega fonda za Naš dom. Zatorej dekleta in fantje okok N. D.: Posnemajte darovatelje za sklad Našega doma. V vrsti požrtvovalnih prijateliev agitatorica Pavla Ferlež iz Makol. Pridobila je pet novih naročnikov' Živele posnemovalke, živeli posnemovalci! Agitatorji in agitatorice Na' šega doma: Z vztrajnostjo in žilavostjo na delo za glasilo slovenske kmet' ske mladine. Dopisnikom sporočamo, da izide za avgust in september dvojna številka Našega doma v obsegu 32 strani. Zato prosimo vse naše dopisnike in prijatelje, da nam čimpreje, gotovo pa do 15. julija, najkasneje do 17. julija, pošljejo dopise in prispevke, ker gre številka potem takoj v tisk. Ponovno pa opozarjamo: gradivo za »Dekliške gredice« je poslati na naslov predsednice Osrednjega vodstva dekliških zvez: Marija Stupca, Maribor, Badlova 12; za ugankarski del na naslov uprave Našega doma, Koroška ce- sta 5. V tej dvojni številki razpišcU10 nagrado za najboljši pismeni izdelek 0 drugem aktualnem vprašanju, ki zadev3 slovensko kmetsko mladino. Glede slik naznanjamo vsem našim na' ročnikom in prijateljem, da je njih ob' java odvisna od vrste slike. Če je slik*1 slabo izdelana in take vrste, da zadev5 le najožji krog interesentov, potem nal ne bo nikakc zamere, če se slika ne ob; javi. Toliko na razna povpraševanja, " jih je uredništvo prejelo v tej zadevi ' poslednjem času. Denar naložite nail:>oliše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r* z- z n. z. Ulica 10. oktobra Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in ne odteguje vlagateljem rentnega davka. JNA5DO B XXIII'1930 PRAVA VERA BODI VAM lUC, MATERIN JEZIK BODI VAM KUUĆ DO ZVELIČANSKE NARODNE OMIKE A. M. SLOMŠEK i^LI J Dolžnosti. Slovenska kmetska mladina si utira svojo pot v bodočnost. Ima pra-Vlce; toda pri vsem tem ni mogoče iti preko dolžnosti, ki jih ima na tej življenski poti, zunaj na vasi. Postati mora nositeljica in razgiba-e*)1ca močnega prosvetnega pokreta, ki naj gre do korenin slovenske jemlje in slovenskega bistva. Zato je potrebno, da polaga kmetska mla- r ina največjo pažnjo na prosvetno delo v izobraževalnih dru-i* v i h ; da misli že sedaj na to, kako bi kazalo poživiti oziroma poglo-|h njihovo delovanje v prihodnji prosvetni sezoni. Ne more biti sedaj °b zaključku letošnje prosvetne sezone niti najmanj govora o morebitnem Počitku ali odmoru. Z načrti in sklepi na dan! Kjer pa še ni izobraževalnega društva, tam naj se fantje zbero in naj zavedajoč se pomembnosti Slomškovega prosvetnega programa za kulturni napredek našega Ijud-slva ustanove novo prosvetno društvo. Vedeti je namreč treba, da ni !tlreža prosvetnih edinic širom naše svete zemlje nikdar dovolj razvita ln razpredena. , _ V okvirju izobraževalnih društev pa bo mladina posvečala svojo ngo zlasti razvoju društvenih knjižnic, ki so dandanes najvažnejši olement ljudske prosvete. Imajo posamezna društva svoje knjižnice; toda ,e knjižnice so take vrste, da jih je treba temeljito spopolniti. To nalogo 0 prevzela mladina. V tem oziru bo dalo dragocene nasvete vodstvo ^ntralne knjižnice mariborske Prosvetne zveze. Ti nasveti bodo zelo a°brodošli ne samo glede nabave knjig, izposojevanja itd., ampak tudi z °zirom na ureditev knjižnic ter njih delovanje. Vštric pa gredo prizadevanja za kmetsko strokovno izob-j a z b o. Iz tega vidika bi bilo na vso moč priporočljivo, da se fantje ene are zbero ter napravijo pod vodstvom te ali one osebe, s katero so v esnejših družabnih odnošajih, poučne izlete v posamezne tovarne, ki so v ^ajožji zvezi z napredkom poljedelstva ali vzorna posestva, ki so po Sv°jem bistvu stalne žive poljedelske razstave. Na drugi strani pa bo korala kmetska mladina misliti na prirejanje lastnih kmetskih razstav v Posameznih dekanijah, da se bo lahko izpričalo, da je slovenska kmetska mladina vredna svojih očetov in pradedov, da je trezna ter razsodna 111 da dela. , . Zato je bila potrebna beseda o dolžnostih, da se ne bi našel nekdo, ai bi mogel trditi, da ni sedanja kmetska mladina kos nalogam in dolžno-stlmi ki jih prinaša naša doba, naš čas. Sredi življenja viharjev. (Povest iz tirolskih gora; po A. Pichlerju prevel fant od Soče.) Krik je tedaj razlegnil od vseh strani; nabralo se je ljudstva, da je bilo veselje. Brata sta morala poravnati škodo, razen tega pa še prenašati posmeh in sramoto. Cilka se je sramovala, Hieronim je brundal, Sebastijan pa je na račun dogodivščine zbijal šale. Toda najhujše je bilo, da so doma kmalu izvedeli za to dogodivščino! porajale so se razne posmehovalne pesmice, nastali so očitki. Hieronim je iz sramu vse bolj opuščal svoje obiske pri mlinarjevih, dokler ga o' kakor strela iz jasnega zadela vest, da je Cilka nevesta. Prišel je od nekod mlad posestnik Tine, ki je že delj časa bil z mlinarjem v tesnih po' slovnih stikih, se ponudil za zeta ter izkazal veliko nezadolženo posestvO' Mlinar ga je vzljubil, hčerka pa se ni branila. Hieronim je najprej obledel; potem pa mu je mahoma udarila kri v glavo; ni vedel, kaj bi dejal in kaj bi naredil. Šel je k Cilki in dejal: »Vedno ti bom hvaležen za odkritosrčnost in prijateljstvo, ki si ga dokazala napram meni. In tudi sto let, če bi bil° treba.« Nato pa je odšel, ne da bi zaprl duri. VII. Težka bolest je prevzela Hieronima; niti prizadeval si ni, da bi )° komu prikril. Doma se spočetka sploh niso veliko zmenili zanj; saj s° bili navajeni njegove tihe narave in zapetosti. Končno pa je mater ob njegovem bledem obrazu, motnih očeh in upadlih licih jelo skrbeti. »Mrzlico imaš,« je ugotovila vsa preplašena; »takoj je treba pokli' cati zdravnika.« Toda Hieronim je zamahnil z roko, češ, kakor da ni p°' trebno. Sebastijana pa ni mogel varati; Sebastijan je bil namreč izvedel za predstoječo Cilkino poroko ter je bratovo stanje takoj spravil s teflj v zvezo. Ko sta bila sama skupaj, je Hieronim vse priznal, obvladan od čustev; sicer je bil redkobeseden. Sedaj pa so privrele iz njega besedei ki so govorile o ljubezni in maščevanju hkrati. Da se v razmerju do Cilke ne more nič več izpremeniti, o tem si je bil povsem na jasnem. Namera; val je storiti nekaj, kar bi naj ga osvobodilo od preteklosti in kar na) bi se v svojih posledicah zgrnilo na mladi par. Sebastijan je bil poln sočutja do Hieronima, ki mu je bil nasvetoval, da naj se ne izpostavlja javnemu posmehu, da naj slejkoprej poseča mlinarjevo hišo in da se na) potem neopaženo umakne. Sebastijan se ponudi, da gre prvi tjakaj. Nabral je v vrtu najlepšijj cvetlic ter povabil Hieronima, da mu pomaga zvezati šopek, ki ga je kani* izročiti Cilki. »Rajši se dotaknem žarečega železa kakor pa tegale šopka, ki morda še danes izroči svojemu kmetiču,« se je razvnel Hieronim. Toda Sebastijan je vendarle sam zvezal šopek ter se podal k mli' narjevim. Mlinarica in Cilka sta sedeli na klopi pred hišo. S spodobniJi1 in vljudnim poklonom je ponudil Cilki šopek rekoč: »Pravzaprav bi s« bilo spodobilo, da nam predstaviš svojega znanca; toda stare navade Propadajo. Zato pa sem jaz prihitel semkaj, da ti izrečem svoje čestitke.« »No, to me veseli, da mi ne jemlješ tega v zlo,« je odvrnila Cilka. »Jaz, da bi v zlo štel?« je vzkliknil Sebastijan ter jo začudeno pogledal. »Ti ne,« je menila mlinarica; »pač pa tvoj brat, ki si je Cilko vtepel v glavo; sedaj pa se potem, ko ga tako dolgo ni bilo blizu, huduje, če ga ni marala.« »Motite se, če menite, da kuha Hieronim jezo, ker se Cilka poroči z ^rugim. Na srečo junaško! Hieronim je dober delavec; in niti najmanj ne dvomim, da pripelje k hiši nevesto, ki ne bo nič slabša od Cilke, ki je s'cer niti najmanj ne maram s tem poniževati.« »Naj stori, kar hoče,« je menila mlinarica. »To nas malo briga.« Sebastijan je v svoji notranjosti občutil nerazpoloženost; ker pa ni detel, da bi se to na zunaj poznalo, je na vso moč zabaval mlinarico in '“"ko s humorjem in dovtipi. Ko se je Sebastijan poslovil, se je Cilka razodela materi: »Študent )e vendarle najluštnejše bitje na svetu; škoda, da se ne more poročiti.« »Ti, nikar ne govori tako poleg svojega izvoljenca; moški so sila ljubosumni.« Hieronim pa je poslušal nasvet brata, ki se je po zaključku počitnic Zopet vrnil v mesto nadaljevat študije; od časa do časa se je oglasil v ’filinu kakor svoje dni. Tudi njegovo obnašanje se ni bilo prav nič iz-Premenilo. Mirno je poslušal, če je bilo govora o Tinetu. Samo takrat, "Udar je Cilka Tineta pohvalila, je zdrznil, ker je menil, da hoče s tem '“"ka njega poniževati. Hieronim ni bil Tineta nikdar videl; njegov odpor Proti njemu pa se je stopnjeval do nebrzdanega sovraštva, ko je izvedel, da se je bil Tine zaklel, da ga bo skozi vrata vrgel, ko bi ga našel pri '“liki. Skrivaj je Hieronim stiskal pesti ter si želel čimprejšnjega snitja s srečnim tekmecem. Sveta noč je bila. Takšna je navada v tistih krajih, da obiskujejo na Sveto noč fantje svoje prijatelje in znance. Hieronim se je bil podal k plinarju; že pred durmi je začul razposajen smeh, ki je prihajal iz sobe. ^ogledal je skozi špranjo ter videl: poleg Cilke je sedel Tine, mlad fante Predrznega obraza, ki ga je dičila bradica. Poljubovala sta se, dočim je ^ati z nasmehom na ustnicah motrila oba ljubljenca; oče se še ni vrnil domov. V Hieronimu je zavrelo; najprej se je moral zbrati, nato pa je vstopil v sobo. Tine je uprl vanj strahovito temen pogled. Hieronim je Pozdravil mater in hčerko, dočim Tineta sploh ni pogledal. Tine je zvrnil kozarček žganja, nato pa zapel izzivajočo pesmico. Cilka pa je ponudila Hieronimu košček potice; pokusil je in pohvalil, nato pa je segel v žep 'o privlekel na dan velik kos domače potice. »Le pokusi, kako zna moja ?Jati speči takele stvari,« je dejal. Cilka je prelomila na dvoje in dala Hnetu polovico. Tine pa je vrgel dotični kos na tla in zaklical zaničljivo: »Takega ... ne maram.« Hieronim se je ves tresel od jeze; »ko bi bil pred vratmi, bi ti že Pokazal,« je zavpil. »Ti se boš drl na mojega zeta,« se je tedaj vmešala mlinarica. »Že tvoj zet, torej; naj bo. Mene niti najmanj ne briga, če je pri Cilki že pred mašo šel k darovanju.« Cilkina lica je obšinila rdečica. Tine je skočil pokonci in je zgrabil Hieronima za vrat; toda ukanil se je. V mladem kovaču, ki je neprenehoma vihtel težko kladivo, je tičala strahovita sila in moč. Rešil se je Tinetovega objema, ga zgrabil za glavo ter ga parkrat zavrtel po sobi. Nato ga je pa treščil z neznansko silo deklptu pred noge, da so vsi udje pokali. »Glej, kdo je boljši! Obdrži si ga; če misliš, da sem te kdaj ljubil, veruj-Zdaj te sovražim. Celo na pragu večnosti ti ne odpustim žalitve, ki si mi jo storila.« Po teh besedah je Hieronim šel iz sobe ter zaloputnil vrata. Fantovski poizkusi in preizkusi. Poštenost je — pri siromakih. Leta 1921 je bogat mož v nekem moravskem mestu izgubil dvesto-pedesettisoč kron. Denar se je nahajal v lepi usnjati torbici. In dal jc razglasiti: kdor ta denar najde in ga vrne, dobi znatno nagrado. Še istega dne je prinesla neka revna vaščanka denar na policijo, kjer se je nahajal tudi lastnik izgubljene vsote. Ko lastnik denar prešteje, ni manjkalo niti vinarja. Vzradoščen nad tem, ponudi revni ženi desettisoč kron najd-nine. Toda žena jih ni vzela. »Nas so tako učili,« je dejala žena, »da bi bili vsikdar pošteni. Za zelo nepošteno bi smatrala, ko denarja ne bi vrnila, a še bolj bi me pekla vest, ako bi za to vzela plačilo, kar sem kot poštena oseba dolžna storiti- C. Miklavec- Kaj more storiti slovenska kmetska mladina za svoj narod in državo? Osemnajst fantov se je oglasilo in povedalo svoje misli. Lepe in iskrene( ki pričajo in ki pravijo, da je v naši kmetski mladini veliko, veliko 1)U' bežni do slovenske grude, naroda in države. Poseben odbor je pregledal vse vposlane rokopise ter prisodil nagrado za najboljši pismeni izdelek Cirilu Miklavcu iz Ribnice na Pohorju. V prihodnji številki razpišem0 drugo nagrado za najboljši pismeni izdelek o drugi temi. Kako si jaz mislim dekliški sestanek. M. Stupca. Predsednica: Pozdravljena, ljuba dekleta, mile tovarišice! j^alo časa imamo odmerjenega, a veliko lepih stvari in koristnih pomenkov imam pripravljenih. Jožica in Jerica sta že razdelile »Sadjarja in Vrtnarja«? Zdaj pa le pridno čitajte in zamenjujte številke med sabo; ko Se pa snidete, se pogovorite, kaj bo za naš kraj, za tvoje ali moje raz-mer^ najbolj porabno. Pa še bratom pokažite doma. — Francka mež-narjeva ima že prideljeno današnjo nalogo. Čitala nam bo najprej Zdravstvene zapovedi na 5. prilogi »Mladike«, dekleta pa dobro pazite! — Cita. _ Predsednica: Zdaj pride vroči čas, ko se človek pri delu mno-poti. Umivajte se vsaki večer in dobro obrišite ter odrgnite po vsem 2lvotu; potem se preoblecite v snažno srajco ali nočno obleko. Ne hodite sPat v prepoteni obleki; ne stojte prepotene na vetru. Potne kapljice so strup. Ako stojiš na vetru, se vrne ta pot nazaj v kožo, dobiš lahko revmatizem, protin, sušico ali jetiko. Imej vedno snažno perilo, da se večkrat preoblečeš. Nekatera dekleta imajo 10 bluz, pa le dve srajci; Pa bi bolje bilo štiri bluze in šest srajc. Bilo bi to za snago in za zdravje. ‘Udi si umivajte noge prav vsaki dan, a ne hodi potem z mokrimi no-šaini po hiši, v klet, v hlev, pd prepihu in vetru. Zbriši si noge, drugače Se lahko prehladiš. Najbolj zdravo je, ako se umivaš zadnje minute pred-j10 pojdeš k počitku; tik postelje si postavi škaf vode, umij se, obriši, po-tem pa smuk pod odejo. — Francka nam čita prezanimivo zgodovin-s*{o črtico v »Mladiki« str. 187, kako je bilo pred 5000 leti. Na koncu Pogledajo vsa dekleta sliko kraljice Šumad in kravje glave na zemljevidu, Ne ležj Palestina, kje Kaldeja, kje reki Evfrat in Tigris in pokaže nasli-kau klinopis v drugi knjigi. —- Kako zanimivo je vse to! Anica vpraša: Odkod je navada, da so na velikonočnih razgled-n|cah zajci; saj vendar nimajo zajci nobenega stika s pisankami ali Pirhi? , Predsednica: Veseli me, da si zastavila to vprašanje in s temi . esedami načela vprašanje razglednic. Takozvani velikonočni zajčki so 12 Protestantske Nemčije. .Tam je običaj, da starši skrivajo o Veliki noči Pobarvana jajca v grmovje v gnezda; potem pa pravijo otrokom, da jim ,e velikonočni zajček nanesel pisane pirhe — To je prav velika neumnost. Otroci so vsled tega včasih v zmoti in res dolgo mislijo, da zajci 2nesejo jajca. — Krščanska navada je, da o Veliki noči častimo veliko-nočno jagnje, ne zajca. Pirhi so lepa podoba vstajenja. Kakor pišče Pnekljuje jajčevo lupino, tako se bo tudi naše telo nekoč vzbudilo v grobu n slo lepo, mlado k novemu življenju, k večni pomladi. — Dekleta ste mi a Veliko noč poslala mnogo lepih razglednic, nobena pa ni poslala zajca, °me veseli; znajo misliti in premisliti naša dekleta, predno kupijo, to Pohvalim. Dandanes je, žal, tudi na razglednicah nek poganski duh iz-gpujinil jagnje z zajcem, kakor tudi decembra mesca lažje dobiš raz-S ednico s parkeljnom (ki je le vendar predstavitelj peklenščeka) kakor Pa *ePega Miklavža. O Božiču pa vidimo božičnega moža, ki izpodriva Jezuščka in božične angele. Zapomnimo si: po razglednici, ki jo kupuješ, lahko presodim, ali si dekle, ki zna misliti, ki še krščansko misli, krščansko čuti. Dandanes tudi z razglednicami mnogo žalijo Boga in krščansko naziranje. Bodite pazljive! Predsednica: Prihodnji sestanek se vrši julija mesca. O čem hočemo tedaj govoriti? Cirila: O Rusiji. Jožica: O bratovščini sv. Cirila in Metoda. Marica: O naročnikih »Kraljestva božjega«. Tončka: Kdaj in kje bomo kurili kres na predvečer svetih bratov? Predsednica: Prav lepo je, da ste tako vnete in imate tako lepe predloge. Cirila, ti se nauči lepo deklamacijo Gregorčičevo »Blagovestnikoma«. Jožica in Marica bosta organizirale živahno agitacijo od hiše do hiše za vstop v bratovščno, ki nam jo je ustanovil naš Slomšek. Č. g. voditelj mi je že obljubil, da bo imel kratko predavanje o trpljenju vernikov v Rusiji. Tajnica Zofka poišče pesem sv. Cirila in Metoda »Bodita naša brata zdrava« in organistova T i 1 č k a bo vodila petje, dokler se ne naučimo vse te lepe pesmi; peti jo hočemo pri kresu na predvečer praznika svetih bratov. Znati jo moramo napamet, potem se lepše poje. Hvala vam, drage tovarišice, za živahno sodelovanje na današnjem sestanku. Na svidenje na praznik, dne 29. junija. Tedaj vse pripravimo za praznik apostolskih bratov Cirila in Metoda. Za hrepenenjem po materi. Drama iz svetovne vojne. Po pripovedovanju Lad. Sokliča, vojnega kurata, spisal Frant. Šupka. Poslovenil Jan. Oblak. Skalar: Ste slišali?« Borovsky (Skalarju): Zelo žal mi je fanta, videti je dober in IjU' beznjiv dečko in mater ima nad vse rad. Vse bo pač odvisno od prised' nikov (asesorjev). Storil bom, kar je v moji moči. (Poda Skalarju roko in oba odideta v sodno dvorano.) Janko (se zopet vsede na klop). Tretji prizor. Soklič vstopi v predsobo sodne dvorane. Janko (vstane in plaka). Soklič (z bolestjo): Janko, Janko, kaj si vendar napravil? Zakai nisi poslušal mojih nasvetov? Kdo naj te zdaj reši, nesrečni fant? Janko: Nič ne morem za to, častiti gospod, nisem mogel prema' gati hrepenenja . . . Soklič (mu pade v besedo); Nisem mogel! To je samo izgovor, Ja°' ko. Ali ti nisem že tisočkrat pravil, ali ti nisem sleherni dan ponavljal, d3 je vojska, da se v vojski moramo vsi premagovati? Prav zavoljo mater3 bi se moral premagovati, saj si vendar mož, vojak! Janko (povesi glavo): Kaj mi je zdaj storiti? Soklič: Zdaj nič, zdaj je že prepozno. Ako boš zaslišan, povej ji01 resnico, me razumeš, Janko, resnico in nič drugega. Reci gospodom sod' ^jkom, da si zavoljo matere odšel, da imaš mater rad, da brez matere ^1Veti ne moreš, da te dolgo k materi niso hoteli pustiti, da se zato nisi m°gel več premagovati. Tako jim povej, razumeš? Janko (z jokom); Da. Soklič: In reci jim, da si se hotel vrniti, da tega nikdar več ne storiš, da boš odslej dober vojak, skratka obljubi jim vse, samo da se rešiš. Pomisli, da ti gre za življenje. Vojak (iz sodne dvorane); Janko Landič k zaslišanju! Prvi vojak: Vstanite, k zaslišanju morate! (Odvede Janka v sod-n° dvorano.) Soklič (sam, hoče oditi, a se vrne); A, kaj! Ali bi ne mogel tukaj Ostati, da bi mogel kar tu in kar naravnost gospoda generala prositi usmi-J)enja — za Jankovo življenje? (Molk, pavza.) Dovoljeno to sicer ni, toda kai mi morejo storiti — duhovniku? Saj bom samo prosil in prositi za nesrečnega je moja dolžnost. Četrti prizor. Sodnik Borovsky. Borovsky (pride iz sodne dvorane žalosten in potrt). Soklič: Gospod sodnik, nameravam osebno prositi gospoda gene-rala za življenje Landičevo. Borovsky: Srečno misel imate, gospod kurat, jaz sam ga ne mo- rešiti; vsi so proti njemu, smrt s strelom mu ne odide. (Zunaj se sli-^l)° glasovi.) Toda tiho, gospod general že prihaja. (Odide v sodno dvorano.) Peti prizor. General von Masseffy, polkovnik Goldstein in vojni kurat Soklič. Soklič (izkaže čast po vojaških pravilih). Masseffy (visoke postave in nenavadno strogo izgleda): Želite š°spod vojni kurat? Soklič: Vaša Ekselenca, pokorno javljam, prihajam v zadevi peš-Ca 87. polka Janka Landiča, ki je pred nekaj dnevi pobegnil z nočne straže, Sl obstrelil roko in je danes, kakor je Vaši Ekselenci znano, pred vojnim gojiščem v Rychwaldu sojen radi dezerterstva. Prihajam k Vaši Ekselenci °t vojni kurat z najponižnejšo prošnjo, da bi se Vaša Ekselenca blagovo-'‘a mladostnega krivca usmiliti ter mu življenje ohraniti. , Masseffy: Kaj se vi predrznete, gospod kurat? Ali slišim dobro? General se obrne k polkovniku Goldsteinu, zardi od jeze in govori zlob-!}0-) Pomislite, gospod polkovnik, gospod kurat si je dovolil priti v zadevi deZerterja Landiča in zahteva, da se pusti pri življenju. Vmešava se v Uradne zadeve, pa se poteguje za zločinca, ki bi moral biti že davno °dstranjen. To se ni še nikdar — ponavljam — še nikdar se to ni zgodilo. , Goldstein (govori ali lomi slabo slovenščino): Gospod kurat, po-sledice si pripišite sami. Vi ste nečufeno predrzen in jaz namesto gospoda jfeneral, bi smatrat faše dejanje sa šalitef! Mesto da bi med slovanskimi mjaki budili plemeniti patriotizem in ljubezen do najfišje in najjasnejše jfaT sejemo večji prostor s takim žitom. ru *a način si izboljšamo tudi fižol, ko-n .]°' travnike itd. Pri fižolu potrgamo nJlepše stroke od rastline, ki jih ima TrVe'v prav tako ravnamo pri koruzi. neavnike si izboljšamo, če razne plevel-zg jra.s.“'ne populimo, ko cveto; tudi z ^odnjijui košnjami jih precej zatremo; „ j|n°t3kq s podsetvijo, če naberemo poPše trave, ko so zrele, in posejemo p l Pšnji otave na enem delu travnika. u6111 Pognojimo in zavlečemo z brano, [^•l ni mogoče, pa z grabljami. V par . s> travnik popolnoma prenovimo, lin ' rasl° ‘n cveto razne zdravilne rast- 2 e' nabirajmo in sušimo jih. Za spo-v a,Vanie zdravilnih rastlin nam služi iz-slib n° ^"jitfn »Zel in plevel«, ki ima ^ c. zdravilnih rastlin. Je pa tudi več ^ošt '• ^a^° ohraniti zdravje. — Jože iz jear^aj je težko v življenju; najtežje pa p slati v vsem svojem bistvu in dejanju en in neoporečen pred Bogom in ljudmi. Urejuje predsednica Osred. vodstva D. Z. M. Štupca. Iz moje poštne torbice. Vsem, ki vprašajo, kako najuspešnejše delujemo za Dekliško zvezo. Skrbite, da si zopet vsa dobra, resna in pametna dekleta naroče Naš dom, pa ne zavoljo povesti, ampak zato, da se tam vsak mesec snidemo na Dekliških gredicah. Okoli tisoč, naših lanskih naročnic še letos ni poravnalo naročnine. Kjer same ne znate odpošiljati denarja, pa se vas zloži več skupaj in pojdite prosit voditelja ali tajnika prosvetnega društva ali organista. Vedno je dobro, ako jih je več skupaj, recimo 10 naročnic pod enim poštnim ovitkom. Pa ne naročajte le drugega pol leta, ampak ves letnik, ker vam je od novega leta sem vsaka številka prinesla koristne drobtinice in iskrice za vaša srca, za izoblikovanje vašega značaja. Prebranih številk pa ni treba metati stran, da se v nje zavije klobasa; shraniti jih je treba v Skrinjici ali v »ladici« ali v ovitku na kaki polici. V ovitku zato, da se ne zapraši. V bolezni, ob deževnemu vremenu in pozimi pride tako spravljeno čtivo vedno prav. Saj najdete v njih članke ali tudi krajše stavke, ki so stalne vrednosti. Tiskovni škrat. Pravijo; če o volku govoriš, se prav rad prikaže. Tudi meni nagaja tiskovni škrat, da ga moram danes zopet prijeti za ušesa. Vzemite zadnjo številko Našega doma, str. 93. v 11 vrsti leve polovice od spodaj navzgor čitaj: z otroškim nožičkom ne pa vozičkom. Na desni polovici pa čitaj: papež Pij X. ne XI. Molitev za srečno smrt se je objavila še pred vojno, Pij XI. pa je zavladal po vojni. Na str. 94. zgoraj na desni bi moralo biti Ćelija ne Cecilija. — Tako, škrateljček, zdaj pa v kot, pa da se mi več ne prikažeš! Ivanka s Pohorja. Prav si uganila; najprej bomo razmišljale, kako se pride v samostan, potem pride na vrsto, kako pojde dekle v službo in slednjič, kako bo našlo deklo .zakonsko srečo. Tako predelamo do konca leta tri važna vprašanja za naša dekleta. Kam obrneš svoja pota, to pa odloči Bog, ki da v frce poklic v ta ali v oni stan. »Sreča je v vsakem stanu doma, pa le zvestoba ti jo poda«, pravi Slomšek. Zvestoba pa mo- ra biti že tedaj, ko slišiš klic božji v svojem srcu, klic, ki te najprej tiho, potem pa vedno glasneje vabi v ta ali v oni stan. Trezika iz Haloz. Pač bi prav rada tu v Našem domu videla lepo sličico, ki si mi jo poslala »Svečana desetletnica našega č. g. kaplana«. Pa tudi rada bi obširno popisala vašo slavnost; a urednik mi ni dovolil toliko prostora. 11. maj letošnjega leta ostane gotovo vsem v dragem spominu, ki so se v Zavrču udeležili ljubke slovesnosti. Pridne deklice so tako srčkano pele »Večernico«, blagi g. dekan Podvinski pa v svojem govoru tako lepo izraževali, kar so čutila vsa srca Marijinih družbenic, Krekove mladine, zastopnikov mož in žen, da ni ostalo nobeno oko suho. — Pa saj ni lepšega na svetu nego hvaležna mladina krog svojega duhovnega voditelja in v tesni zvezi z njim. Zato pa tudi ni strašnejšega zločina, nego trgati mladino od duhovščine, sejati razdor v katoliških organizacijah, kakor delajo drugod. Pri nas v Zavrču je, hvala Bogu, najlepša složnost med obema našima gospodoma in prav tako ljubezniva vzajemnost v naših kat. organizacijah. Pač delujemo bolj skromno; pa tiha vijolica in skrita šmarnica sta všeč Bogu in ljudem, Bog živi! Angelica iz Šaleške doline. Rada opozarjam našo mladino na važne članke v Kmetovalcu: »Več pozornosti gozdom«. Tudi jaz sem ta članek s posebno pozornostjo čitala in posebej spravila. Fantje in dekleta, bodoči naši gospodarji in gospodinje, le dobro prečitatje, kako treba ravnati z gozdom; če ga morda še zdaj nimate, pa utegnete kdaj imeti posestvo z gozdičkom ali z lepim gozdom. Je pač različno po raznih krajih. — Sem namenjena k vam meseca julija, če Bog da. Potem pa na srečno svidenje! Veronika iz Prekmurja. Vsa pojasnila o vstopu v samostan bo prinesel Naš dom. Vselej me res veseli, kadar dekleta brez strahu in ovinkov izrečejo svoje želje; kar je v mojih močeh, bom rada vsakokrat storila. Hanzek iz Haloz. Ko imate sestanek, naj eden izmed fantov prečita na glas uvodni članek »Slovenca« z dne 7. junija, ki je naslovljen »Padamo«. Želela bi, da prečita vsa naša mladina ta članek, ne le fantje, ampak tudi dekleta. Mnogo bridke resnice je v njem, »Resnica pa v oči bode«, je rekel Slomšek. Nekaj najvažnejših stavkov pa naj ponovi Naš dom. 1. Naš kmet je preobremenjen z različnimi davščinami. 2. Naši mladi ljud- je so danes preveč razvajeni. 3. Kmetsk posli so potrebni socialnega reda. ^ Vsak dan ne moremo dajati ljudem juW in mesa. 5, Naše žene ne hodijo v s vi' lenih nogavicah, pač pa viničarska Jej kleta, ki jih v nedeljo pač ne ločiš najmodernejših deklin v mestu. 6. N® mladi rod ni samo po najnovejši njo«1 oblečen, ampak žali Bog vdan tudi P1' jači, plesu (oj, in še kako nesramni111 plesom) in često tudi še hujšim ra?’ brzdanostim. 7. Naš fant in naše dek” noče več na kmetski grudi se truditi Najtežje delo v tovarni ima rajši kak^ črno delo na kmetiji .... 8. Kmetsk človek je vsak trenutek svojega ilT Ijanja navezan na zemljo in ve, da |( samo ob pridnem delu in obilnem znal11 in skromnih zahtevah na ž‘v' ljenje dovolj kruha. 9. Pride še neno malno visoko število društev, ki le pr“' več našega človeka trgajo od družine1" starih pravil našega skupnega življenj3: 10. Ko je lansko leto svaril »Slovenski Gospodar«, naj ljudje ne beže s kmet0' v mesto, so rekli kmečki fantje: zak3l nas svari g. Žebot? Ker nam je n° voščljiv, da bi se nam dobro godilo- ' Ali se to ujema? 11. Povem vam, da ^ si naši posli lahko tudi za starost kjl prihranili, če bi danes mladi ljudje P’ pognali toliko po grlu. Pa tudi trafi" rastejo pri nas in trafikantje pobiraj prostovoljne davke od zore mraka, da včasih jedva zmagajo. Mi*1 joni se sežgejo v dim, ki na® pokvari čisti zrak ter zasmradi obleko1 stanovanje. Pa se zdravniki čudijo, 0 narašča število jetičnih, se širi tu^e[; kuloza.) 12. Pri nas bi bili potrebni ta" socialni zakoni in postave, ki bi P° speševali vzajemnost dela, truda in bička. To pa ne more biti, če se liu<3^ odvadijo skromno živeti in če vsak 0 življenja zahteva največ, kar mu m01 dati. To pa ni prav, kajti sreča ^ veštva in vsakega stanu ni odvisn. o d čim več užitkov, ampak žrtev. Ta miselnost pa žali Bog P’ nas naglo izginja. Država in voditelji naroda so poklj cani, da posežejo vmes, da se izprem®11 pogubna miselnost mladega rodu.« Tali je pisal »Slovenec«. Draga mladina! Prečilaj večkrat tc'.^ stavke; razmišljajte dekleta in famrj koliko je resnice v njih. Morebiti bi Ej kaj na to odgovorili v Našem domu. j. povsod enako; vsak kraj ima svoje 'T ne in vsak svoje napake. Dobre nizacije bi mogle delovati na to, da 'TO najbolj odpravijo napake. Pa to se vrši z medsebojnimi očitki, ampak z esnitm sklepi, da začnemo vsak pri y .J' Pa tudi prijatelji, prijateljice, to-ansice se med sabo pogovore n. pr. o Prostosti v obleki. Na dekliških seli V'aih sem slišala lepa predavanja o TOnezni do domače grude, o ljubezni do TOetskega stanu. — Težko je plavati ^ °u reki. Dandanes drvi reka nezado-k ‘istva, želje po uživanju, pohlepu po L fiastvu in denarju po vsej Evropi. Tre-.a.s® je z veliko odločnostjo zopet okle-'■ krščanskih načel, treba je prenašati jta?ziranje, včasih celo zaničevanje ali Dni *eziefia' ak° nočemo priti na široko v I Pogube. Vse, kar je zgoraj navedeno p avanaistih točkah, je združil sv. Janez n ?n,Solist v tri besede: Poželenje mesa, je 2elyoje oči in napuh življenja. In kje y naiH leka zoper to moderno pogubo? Jezusovih besedah: »Kdor hoče moj 2 jnec biti, naj zataji samega sebe, naj ene križ na svoje rame in hodi za menoj.« Av'**8.!? sem, da so nedavno v Nemški i ,strf)i ustanovili posebno društvo proti Lani sem se pošalila v družbi Ust ” .fiosP°dičen, da hočem tudi jaz -oviti društvo proti kajenju, pa je le ]/0P' a mati in rekla: »Prosim, prosim, dn tna*u ustanovite to društvo, pa se bo-v^^ole tudi moje hčerke vpisati. Pre-so se navadile kaditi.« Oj te ne-jja cne oigarete! Ako bi zložili denar, ki UhJ>°^ene naša mladina v dim, bi se poy ? pozidala najkrasnejša sirotišnica, h ae hiralnica za reveže. Pa noben l(0rar £e tako lahkomiselno ne izda ka-p0,iZa oigarete. Ali se res ne da v tem sodu n[£ stor;j; v naših organizacijah? Neuariianca ‘z Slov. gor. Le ne se udati! Jte mna moda, nesramna moda ni za po-nai, 0 .slovensko dekle. Kmetsko dekle jo kovlf* v kmetski obleki, ki je tako sli-dijn a' da si jo mestne gospe in gospo-b; nC.racle nabavijo za domače delo. Ko se aAa dekleta videla, kako lepe so, ako kp, I afcli° preprosto, bi gotovo prav ba ,u Pustile vso moderno navlako. Lju-kuD —leta! Prosim vas, ne nosite, ne '"ode • S' Prozornih oblek. Pustite to De —n'm poganom. Ne hodite razgalje-bfe2 6 ,rez rokavov; ne imejte niti srajc čev]: r°kavov; ne kupujte si modernih jopjg z visokimi petami. Imejte nočne ljive , z dolgimi rokavi, bodite sramež-glCcja udi ako ste same; angel varih me - ' ta misel naj te spremlja povsod. „^alčik, a in Lojzka. Hočem vajino pilu objaviti: »Za mesec julij sva sklenili, da hočeva vsaka deset lurških knjižic razprodati v čast Lurški Gospe, ki se je karmelski praznik zadnjikrat prikazala pridni Bernardki.« Tako je prav! Ako bi vse članice DZ. karmelski praznik, Veliko in Malo Gospojnico obhajale tako, bi kmalu bolj razširjena bila slava Lurške Gospe, pa tudi tiskarna bi bila plačana. Marija bo bogato nagradila dekleta, ki širijo njeno čast. Vsem Malčikam in Anicam želim veseli god, pa tudi pridnemu Cirilu na Pohorju. Sv. Anton na Pohorju. 11. maja je bilo pri nas izredno slavlje. Sam pom. škof dr. Ivan Tomažič so nam prišli blagoslavljat nove zvonove. Tudi 16 prenovljenih slik, ki predstavljajo čudeže sv. Antona, so nam posvetili. Pač smo bili hvaležni ponižnemu romarju-škofu, ki so tri ure hoda prišli z Vuhreda v naš samotni kraj. Globoko nam ostanejo v srcu njihove besede, da nas kličejo zvonovi k molitvi, k bogoljubnemu življenju, enkrat pa v večno domovino. Rožica. Planinska roža naj pošlje predsednici v Maribor, Badlova ulica 12, svoje celo ime in natančni naslov, ker drugače se ne bo več objavil noben njen dopis. Francka z Murskega polja. Prav pohvaliti te moram, da hočeš vaditi mladenke in dekleta Marijinega vrtca v telovadbi. Če ti le dopušča čas in kolikor ga moreš žrtvovati, le vse posveti mladini, ki je tako potrebna dobrega vodstva. Prijatelji in prijateljice na Pohorju. Zdaj je zadnji čas, da si naberete arnike ter jo v senci sušite. Kdor je še ne pozna, naj si jo poišče v družbi dobrega poznavalca, potem zreže v steklenico ter nalije domače droženke in postavi zaprto steklenico nekaj dni na solnce ter večkrat steklenico obrne in strese. Naj bi ne bila hiša brez arnike, ki ti najlepše zaceli vse rane. Pomni le, da moraš pred uporabo nekaj arnike pomešati s čisto vodo ter jo tako rabiti. Tudi prvi cvetlični med je domače zdravilo ne le proti kašlju, ampak je zdravilo proti bulam, kukcu na prstu ali če se ti gnoji rana. Izpiraj rano ali tvor s kamiličnim čajem, potem si pa napravi mažo ali obliž v snažnem kozarcu; pomešaj polovico ržene moke, polovico meda s snažno žlico ali z novo vrezano palčico. To ti ozdravi vsaki tvor. Julija in avgusta si nabere pridna gospodinja kamilic, preslice, žiljaka in vse lepo in snažno posuši v vroči senci; potem pa hrani v snažni škatlji ali košarici. Če ne rabiš sama, boš pa pomagala drugim. Zdaj je čas, da se preskrbimo za čas bolezni. LEV TOLSTOI je bil ruski grof in velik pisatelj. Živel je s svojo družino na posestvu, ki ga je imenoval Jasna poljana. Delal je sam na polju, tudi njegova družina je opravljala vsa kmetska dela na polju. Lev Tolsto! je zapisal tudi te-le velezanimive vrstice: »Ne kristjan, ne pogan ne more začeti svojega izpolnjevanja drugače nego da začne z odpovedjo. Odpoved je prva stopnja k lepemu življenju in le s časom si jo pridobiš. Odpoved je osvobojenje od lastnega poželenja. Pa človek ima mnogotera poželenja in da se uspešno bori zoper nje, mora začeti pri temelju: to je poželenje po jedi in pijači, boj zoper lenobo in boj zoper nizko poželenje. V samostan. (Dalje.) Prvo, kar sem zvedela na svoje prošnje, je zelo važno: Sveta stolica je prepovedala vsako agitacijo za vstop v samostan. Tudi moja razprava nima namena poagitirati za redovniški stan; pojasniti pa mladenkam, kako in kaj je v tej zadevi, to pa je moja sladka dolžnost. Našim Slovenkam je v veliko čast, da so bile v raznih nemških, francoskih, italijanskih samostanih zelo pridne in izvrstne, vzorne redovnice. Koliko težkoč so morale nekoč premagati, predno so se izvežbale v tujih jezikih. Ko še ni bilo Jugoslavije, so bile naše slovenske redovnice prisiljene moliti, premišljevati, spovedovati se v tujem jeziku. To ni bila majhna naloga. — Bile pa so Slovenke povsod na najboljšem glasu. Vrhovna prednica vseh usmiljenk na Ogrskem je bila Slovenka; tudi po nemških krajih so bile Slovenke celo prednice. Koliko so žrtvovale iz ljubezni do samostanskega poklica nekoč naša dekleta, to bo nam odkrito šele v večnosti. Od prevrata sem je v narodnostnem oziru mnogo lažje. Pač se uče mladenke razne jezike po potrebah samostana, a molijo, premišljujejo itd. v materinščini. Kdaj in v kateri starosti lahko vstopim v samostan? — me je vprašalo dekle. Sprejemajo se mladenke med petnajstim in petindvajsetim letom. Ta doba je določena po vseh redovih. Starejša dekleta se sprejemajo le izjemoma; ponekod morajo prositi celo v Rim za dovoljenje. Zakaj to? Najtežje v samostanu je pokorščina in čim starejši je človek, tem težje se ukloni volji drugega. Kateri so še nadalnji pogoji za sprejem v safflO' stan? Ali je treba kaj dote? — Prvo 111 glavno je resnični poklic. Drugo; dobf zdravje. Tretje: neoporečeno lepo z>'1' ljenje; zato mora dati domači župflj nravnostno izpričevalo, ozir. priporoO* za sprejem. Četrto: lepo šolsko izpric®’ valo. Najboljša dola je, če si dobre ve, pridnih rok, če že kaj znaš. Po s* mostanih mnogo delajo, treba je pan1® nih, bistrih glavic, delavnih rok. Mobi se tisti, ki mislijo, da po samostanih k molijo. Ako imaš kaj dote, je dobf0' Starši delajo otroku, ki pojde v sa®0 stan, krivico, ako mu ne dajo iste do, kakor bratom in sestram, ki se ženijo 0 hiše. Navadno je treba ob vstopu in konečnem sprejemu vsaj toliko denot ja, da se mladenka opremi s predpi83^ obleko, obuvalom, perilom. To je 500 a 1000 Din. Pridnim a revnim mladenk3 se spregleda. Tiste, ki bi se rade šol3^ ali izvežbale v posebni stroki, mor81, prispevati v to svrho kolikor jim jo P:, mogoče; to ni po vseh samosta® enako, V kateri samostan pa naj grem, da b0 gotovo srečna? — To boš pa tekom daljnih razprav spoznala, ko bomo v h šem domu popisali delokrog različnih D dov v naši domovini. Vprašaš pa 111 lahko domačega dušnega pastirja in SP vednika za dober svet. Kako pa se naj doma pripravim ^ vstop v samostan? Kako se lahko P‘ izkušam, ali imam pravi poklic ali ne ‘ Doma se lahko pripraviš, če vstopa Marijino družbo in si prav točna in v® . na v vseh dolžnostih kot hčerka M8 jina. Moli vsak dan za razsvetljenje, k3 te kliče Bog. Posvetuj se z voditeb®, družbe, s kako izkušeno starejšo dr . benico, z dobro svojo materjo. V3011, reda v vsem, kar delaš in opravljaš a i ma in v cerkvi. V samostanih je sjr red, zato pravimo, da v njih žive red0 ^ niki, — Vadi se zlasti v pokorščini potrpežljivi molčečnosti. A nikar misli, da moraš povešati glavo in bit> lostna. Kadar nebeški ženin trka na v ta, smeš biti prav vesela. Konečno bodi odločna. Kakor h>b točno spoznaš, Bog me kliče v Sy l>l stan, ostani zvesta vzvišenemu P0b|l,li Brez težkoč navadno nikjer ni. Še o * u Tereziki čitamo, koliko ovir je rt10* $ premagati pred svojim vstopom; je srečno dospela na zaželjeni cilj. !! j( srce vztrepetalo v taki grozi, da se IV, zdelo nemogoče stopiti čez prag celice. Koliko se je boril sv, Alojz1!' ,e zapustil knežjo čast in krono, koliko sv- Stanislav Kostka! Brez križa ne mo-reš tudi na potu samostanskega življenja v nebesa. Moti se mladenka, misleča: v samostanu imam udobno življenje in sem za starost oskrbljena; ni se mi treba je-111 z družino, ne se mučiti z otroci; v samostanu je samo veselje in sama slad-0st. To bi ne bil pravi namen, ne sveti Pok1ic_ Hočem v naslednjem dati nekaj Medov iz življenja, ki pojasnjujejo, ka-0 se ne pojde v samostan in zato tudi am ne najde prave sreče. (Nadaljevanje.) [pz VSEH VETROV | | jf.p. Misijonarjev je padlo leta 1929. v • 'tajski, med njimi sedem frančiškanov. etos jih je pa(ii0 osem. Je to delo raz-0iniških krdel, ki se podijo po Kitajski. a r°na čebelarjev sta kakor znano jV; Ambrož in sv. Medard. Postala pa sta sole, kakor pripoveduje pripovedka: • Ambrož je kot majhno dete spal na jStem; kar prileti roj čebel, ki so se ]Pra'jjle v odprta usta in nato odletava-’ Ni pa niti ene čebela otroka pičila; , 10 znamenit govornik je postal sveti S-brož. Zato je patron čebelarjev. — v- Medard, sila dobrosrčen in skromen, p]1 bil poklicen čebelar. Pa se je pri-sj.azd nekdo k panju ter mu hotel ukra-ebele. Le-te pa so dotičnika strašno jahale, da se jih ni mogel ubraniti. Na Jmardovo posvarilo se je grešnik čisto Sp°koril in poboljšal rava zračna trdnjava bo novo letalo, jop®1 bodo gradili v Ameriki. Letalo bo g metrov dolgo in 40 metrov široko, j j!na 180 km na uro. Opremljeno bo .* z enim topom in 10 strojnicami. Zgo-let ?a Prosl°ra za odlet dveh majhnih p1- Pravijo, da se Amerika razorožuje. ko naJManjša država na svetu. V ta-pr2vanem Rokavskem kanalu, ki loči Pačijo od Anglije, leži otok Lundy. Ta . a^ je samostojna državica in ima 14 anikov, ki jim načeljuje trgovec Har-Po'4 ^tok Lundy ima lasten denar in je ;ne znamke. Kar je najzanimivejše, pa dav« • ne Plačujejo otočani nobenih "ikamPak živijo na račun izlel-ta °j. 'n fiostov, ki prihajajo ogledovat »^dlnstveni otok. Ki7 -------- (j0 "a vprašanja v vsestranosti naro-Oilan^8 z‘v*ienia. ob katerem bi močna v ue čutila svete dolžnosti, da se aVesti svojega poslanstva mora zanj zanimati. ŠIROM KATOL. VESOLJSTVA Mednarodna zveza ženskih katoliških lig je nedavno zborovala v Rimu. Obstoja že 12 let in združuje 54 lig v 24 državah. V okvirju zveze je poseben odsek za žensko mladino, ki združuje okoli 2 milijona članic in 25 lig. Največ je italijanske kat. ženske mladine s 500.000 članicami; nato francoska z 200.000 članicami, poljska 85.000, nemška 80.000, avstrijska 80.000, belgija 50.000. Omenjenemu zborovanju je prisostvovalo preko 300 zastopnic iz Evrope in Amerike. Navzoč je bil tudi kardinal Ceretti, Kapucinski red šteje v 55 provincah. 11.672 članov; redu je poverjenih 49 misijonskih področij, in sicer 4 v Evropi, 12 v Aziji, 7 v Afriki ter 22 v srednji in južni Ameriki. Zavodi: 303 glavnih, 686 sporednih postaj, 1570 šol s 101.563 učencev, 7 semenišč, 121 sirotišč, v katerih ima zavetja 4804 otrok; 17 tiskarskih zavodov. UREDNIKOVO REŠETO Vojku Veržejcu: Lepo je, da se baviš s poezijo. Toda težko je z njo. Človek opeša, predno se izpopolni toliko, da so njegove stvari objavljive. Lahko je pesmico iztuhtati ter napisati. Toda glede objave? — Karlu: Tvoje pogovore objavim bržčas v prihodnji številki. — Vsem dopisnikom! Prihodnja številka Našega doma bo dvojna, za avgust in september. Zato pošljite rokopise čim-preje, ker pojde dvojna številka takoj sredi julija v tisk. — Urednik. Jiirek kramlja. M e 1 a n j s k i. Čudež in preobrat! Zadnjič sem se nasmehnil z veseljem štirioglatemu krogu, a danes s pomilovanjem celemu pismu. Zdi se mi, da »žveplariš« toliko iz užaljenega ponosa. Hm!?! Prav zaupno Ti svetujem danes, da pustiš sovraštvo do patentov in si daš patentirati svoj užaljeni ponos. Morda potem ne boš nikoli več žaljen in užaljen. Zdravniški recepti pa navadno vedno držijo, čeprav bi bilo dobro, da bi jih Rudek Melanjski z in v otroškem vozičku uporabljal, kajti potem bi gotovo vedel, kako tiskarski škrat z njim oko-lira. Poskusi! »Biks auf« Ti in močeradova voda! Amen! — A. tj. St. Tvoje uganke so pretežke za »Naš dom«. Pošlji kaj lažjih! — Karl Korošec. Posetnica, ki ima preveč črk v dodatku, šepa in mi zato ne ugaja. Pošlji kaj boljšega! (Ignac Čeh. — 7 točk.) 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. 2, 9, 5, 10, 7, 11, 7, 12, 7, 10, 3, 13, 3, 14, 4, 5, 9, 5, 6, 2, 4, 7. Ključ: 12, 2, 11, 8 ; 9, 7, 3, 4, 5 reka; 6,10,9 = most; 1,10,7,13,7,14,5 govor. Stopnice. (Ivan Hudoklin. — 6 točk.) 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 soglasnik, mera, števnik, spoj, kralj, ptič. Demant. (Dragomir Bajt. — 8 točk.) 1 soglasnik, a a a a a a a a a c c č e e i T i I i i 1 j j_ k k k m n n o o o 2 boter, 3 slov. skladatelj, 4 zibelka slovenst. |5 mesto v Jugosl., me-----------.— 17 tovariš, 8 hčerka božja, Jo! p p 1 p r r hj 8 h Tri s j s I t j tjr^ 9 dokaz, Tuj u Jvl 10 del voza, | v I 11 samoglasnik. V obliki križa bereš dvakrat isto besedo. (France, Središče. — 10 točk.) 1930 Mali srpan — lulii 31 dni. I™ Sobota s le 1 i tooašž U vpsointanl* D Ciril sedeacoimt0 in Metod erttidprvaf Križaljka. (R----------i. — 9 točk.) F ■f ■ n 5 • 2 BI 6 ■ 3 T 10 S ■ 1 n u V:| ■ II II ■ II sm p mm um 11 H ■ ii ■ _ ■ ■ ■ - Besede pomenijo: VodoravO0: 1. del Jugoslavije, 4. v. žival, 6. morsK' pojav, 9. nauk o razdelitvi člov. tel«sJ (tujka), 10. podnebje (tujka), 11. prilog Donave, 13. ž. ime. — Navpično: 1. kf^l na Dolenjskem, 2, ruska reka, 3. le^i stvo (tujka), 4. del zraka, 5. ž. ime, 7. del sveta, 8. tajnik Prosv. zveze, 1 , zaimek. Rešitve pošljite do 15. julija. Nagrf' de: Za 40 točk 2 lepi knjigi, za 25 toc*1 1 lepa knjiga. Rešitev ugank. Križaljka: Vodoravno: 2. tek, 3. dom, 5. ar, 6. na, 9. apostol' 13. klet, 14. Iman, 16. rebro, 17. rabat, 19. INRI, 20. amen, 22. un, 23. Bog, 26. ne, 27. Al"" 29. ono, 30. čaj, 32. sir, 34. bas, 35. kes, 36. no, 37. uk, 38. kis, 41. ker, 43. alt, 44. o*8' 45. ost, 47. lek, 49. sedem, 51. livarna. — Navpično: 1. jelo, 3. dr, (doktor), 4. mn., 5. a01' per, 7. aroma, 8. os, 9. Albin, 10. Oto, 11. tir, 12. Laban, 13. kerubin, 15. nameček, 16. f11' 18. te, 19. Iva, 21. noj, 23. bob, 24. ona, 25. gos, 28. 1. s. (tujka: locum sigilli), 31. a?' 33. roka, 35. kura, 39. il, 40. sto, 41. kol, 42. es, 46. skleda, 47. lev, 48. ker, 49. sl' 50. mn. — Številnica: Zamenjaj številke s črkami iz abecede v obratnem redu, d°' biš: Pojdi k mravlji, lenuh, in oglej si njena pota ter se uči modrosti! (Preg. 6, 6.) ^ Datum: 21. junija: Sveti Alojzij Gonzaga. — Besednica: Devet; obala; baroj1' rašpa; ovira; obris; rovka; omara; dolar; Janja; e, kaša, dinar, — Dobro orodje de prikrajša! Rešilci: A. G. St, (30); Jernej Kladenšek (30); Gutovnik Josip (30); Oražem Fr*1’11 (30); Šešerko Jakob (30); Petrovič Jože (30); Lovro Jan (30); Arnšek Franjo (30); Loi^ Kmet (40); Franc Štrukelj (30); Mici Čuk (40); Jug Franjo (30); Ela Cencelj (30); Mafb11 Slap (40); Jože Mlakar (30); Franc Sodja (30); Anica Vider (40); Franc Lučko (40). Nagrado dobita: Franc Lučko; Lovro Jan. V mnogočem se zrcalijo dokazi zdravega jedra; največ pa brez dvojbe v premočrtnosti pravega življenskega in svetovnega naziranja. KMETOVALCI! Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom marveč tudi apna. žlahtna vinska trta je za apne.ni dušik prav posebno hvaležna. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvornica za dušik d.d.Ruše pošta Ruše pri Mariboru. V tej tvornici se tudi dobiva mešanica „Nitrofoskal Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik+kalijeva sol+superfosfat domačega proizvoda! Z apnenim dušikom Tudi Svetovnoznani zdravilni vrelci: „TEMPEL" „STYRIA“ „DONATI" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Pred- in posezona: 1. V. do 15. VI. in od 1. do 30. IX. Glavna sezona: 15. VI. do 31. VIII. Najboljši čas za zdravljenje je pred in po glavni sezoni! Cene zmerne. Izven glavne sezone znatni popusti. Igra vojaška godba. Največji komfort. — Radio. — Zdravniki-specialisti. — Ront-gen. — Prometne zveze zelo ugodne. — Na železnici posebni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča. Izdaja Tiskarna sv. Cirila, r. z. z o. z. v Mariboru. — Urejuje dr. Fr. Vatovec. — Predstavnik Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru.