«af Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. y i i ..i i 43. številka JToliet, Illinois. 4. oktobra 1907 Letnik XVI Sfer- .. " " '■ -, * ; V MEMPHIS, TENN. Mississippi ju navzdoli plavajo barke, povsod navdušeno po-zdravljane. PRVI ČESKO-KAT. SHOD. O tej priliki imel nadškof Glennon znamenit govor. pred važno konferenco. Kaj poreče predsednik o namerava-nem velikem kanalu? jp5li>,_. - Keokuk, la., i. okt. — Predsednik ftoosevelt je začel danes od tukaj svo-| potovanje po Mississippiju. Semkaj t dospel ob 9. uri. Na kolodvoru so i sprejeli guvernerji iz držav Iowa, klorida, Lousiana, Minnesota, Nebra-!/ South Dakota, North Dakota, | Oregon, Wyoming, Illinois Tri ob I kolodvoru razpostavljene stotnije narodne garde so mu izkazale vojaško f^st. Vreme je bilo začetkom lepo, H ko je dospel predsednik v Rand I Park, je začelo dežiti. Ko ga je pozdravi državni guverner, je imel predsed-n>k vpričo kacih 20,000. oseb obojega sPola navdušeno sprejet govor, ta-ko krasen, da se ne da dopovedati. Nato se je predsednik odpeljal na par-"iku "Mississippi" v spremstvu bro-^ovja, obstoječega iz 20 ladij. Guver-i n«rji so mu na posebnem vlaku opolu-!-.'dne sledili proti St. Louisu. :) Predsednik v St. Louisu. St. Louis, Mo., 2. okt. — Mesto sv. J-udovika se je odelo v svojo pražnjo °Pravo. Šlo se je za dostojen spremni predsednika Združ. držav, ki je semkaj dospel na svoji vožnji po Mississippiju. Vse ceste držeče od luke v °kraje domovanj in kupčijskih palač, najkrasneje ozaljšane; vsepolno slavolokov poveličuje ulice. Predsednik je dospel ob i), uri 47 niinut v St. Louis. Dohod je dobrim St. Louižanom naznanjalo piskanje Parnih strojev in streljanje iz: topov. Med vožnjo skozi mesto je začelo ežiti. Ceste so bile napolnjene z gle-alci, iorl katero sedaj delajo. Skoi*o nič se dejansko ne plačuje Za mrtvo delo po teh premogovnikih in pod to pogodbo se krajevni prepiri čezmerno zavlačujejo v škodo premogarjem. "V West Virginiji in južnih državah sploh primanjkuje rudarjev, tako da si operatorji že ne vedo več pomagati. "Mnogo se govori o pretečem pomanjkanju premoga na severozapadu prihodnjo zimo. Če pride to, bo grajati samo prebivalstvo 11a severozapadu, ker je pozabilo na izkušnjo zadnje zime in se ni zarana založilo s premogom." MIR MED AMERIKO IN JAPONIJO. Vojni tajnik Taft na Japonskem ime-, nitno sprejet kot apostol miru. vojna je zločin, je rekel. Filipinskih otokov Stric Sam ne bo prodajal nikomur. Štrajk knjigovezov. New York, r. okt. — Predsednik zveze "International Brotherhood of Binders", ki je včeraj odredil štrajk za knjigoveze v vseh velikih mestih cele Unije v svrho izsiljenja osemur-nega delavnika, na?nanja, da so delodajalci v 32 mestih zahtevo dovolili, vsled česar so se njihovi delavci takoj vrnili na delo; v Chicagi, Philadelphiji in Bostonu pa štrajk še traja. Blaznik. Keokuk, la„ 1. okt. — John Gatcly, marelar, je bil včeraj prijet na zatož-bo, da je pretil, predsednika Roosevelta ob njegovem dohodu v Keokuk ustreliti. Gately je tako zapretil, ko je plačeval prehodnino čez reko Mississippi ob illinoiskem koncu Keokuk & Hamilton-mostu. Mitnipar (čolnar) je to takoj telefoniral tukajšnji policiji, ki je marelarja ob njegovem dohodu v Keokuk sprejela in ga vtaknila za švedske gardine ali zastore. Nizka poštnina. Washington, D. C., t. okt. — Če so smela doslej pisma v Evropo tehtati samo '/2 unce, da so se odposlala za navadno poštarino v znesku 5c, bo od današnjega dne možno odpošiljati za to svoto pisma, ki tehtajo celo unco. Danes namreč je zadobila veljavo nova določba, po kateri znaša poštnina za inozemstvo za prvo unco 5c in za vsako nadaljnjo unco ozir. odlomek iste 3c. Z dinamitom. Portland, Ore., 1. okt. — Iz Baker City poročajo, da je bil sinoči šerif Brown na povrrtku iz necega rudarskega mesteca baš pred svojo hišo napaden z dinamitom. Serif je bil smrtno ranjen, a njegova hiša je bila popolnoma razdejana. V bolnišnici, kamor so prenesli ranjenca, je ta rekel: "To je čin mojih nasprotnikov; prežah so name." Doslej ni za zločinci ne duha ni sluha. Tokio, 1. okt. — Na svojem potovanju okoli sveta je semkaj dospel ameriški vojni tajnik Taft s svojim spremstvom. Včeraj sta mestna uprava in kupčijska zbornica priredili imenitnemu gostu v čast slavnostno gostijo. Udeležili so se je ministri in prvaki državnih in mestnih oblasti kakor tudi mnogi vplivni trgovci. V bdtgovor na zdravico predsedniku RoosOTeltu in njemu je gospod Taft imel govor, ki je napravil na prisotnike velik vtis, da so govorniku gromko ploskali. Ko je gospod Taft izrazil svojo prisrčno hvalo za pripravljeni rriu veličastni sprejem, je rekel: "Američani so ponosni na to, da je predsednik Roosevelt uravnal |>'ot mirovnim pogajanjem med Japonijo in Rusijo. Napredek Japonije je sijajen in Američani so veseli, da so k istemu pripomo-gli po svoji moči." O vojni ne duha ni sluha. "Obe deželi," je nadaljeval g. Taft, "gojita medsebojne prijateljske čute. Začasno temni mal oblaček to 50 let staro prijateljst\w3,ampak največji politični potres ne bi mogel tega razdejati. Nočem segati v podrobnosti, najmanj glede sodnje oblasti državnega depaft-menta nad dogodki v San Franciscu, a zagotavljam lahko, da se bo vše v najpopolnejše zadovoljstvo poravnalo diplomatičnim potom. Vojna med Združenimi državami in Japonijo bi bilo zločin proti prosveti (civilizaciji). Vojna je pekel, in samo veliko raz-porno vprašanje, ki se ne more rešiti diplomatičnim potom, jo opravičuje Niti Japonija niti Združene države hočejo- voju/\ in že neodgovorno zločinsi*«^**''• Filipinov ne prodamo. "Amerika ne sme prodati Filipinskih otokov, če noče zakriviti hudega prestopka svojih zavez, sklenjenih s Filipinci. In ko bi jih hotela prodati, jih Japonija ne mara. Štirikrat sem bil na Japonskem in vsakikrat izredno počaščen. Vselej me je cesar sprejel v avdijenci, in tudi topot bom deležen te časti. To smatram za željo cesarjevo, dokazati ameriškemu na rodu in svetu, da je prijateljstvo Ame rikc in Japonije nekaljeno." Glede Koreje. Taft je potem zasukal govor na japonsko preustrojitev Koreje. "Svet ima neomejeno zaupanje do japonskega največjega državnika, grofa I to, ki ima preustrojitev proizvesti," je rekel, "in je prepričan, da bodo njegove odredbe uvedene samo v korist nesrečni deželi Koreji." Vprašan v neprisiljenem razgovoru, ki je sledil pojedini, odkod pač izhajajo vse te vojne govorice, je odgovoril: "To so nestvori žoltega časopisja,' ki si hoče tako pridobiti mnogo odjemalcev." Na boben. New York, 1. okt. — Uprava "Metropolitan Street Railway"-kompanije je prešla včeraj v roke od sodišča imenovanim oskrbnikom. Železnica je kapitalizirana z glavnico $40,00,0000 in ima vknjiženega dolga $40,000,000. V oskrbi ima cestne železnice na Man-hattan-otoku in je plačevala do 1898 pet odstotkov dividende na svoje del nice, pozneje 7, dasi ni mogla tega prav storiti po svojih izkazih. Železniška nesreča. Wheeling," W. Va„ 29. sept. — Med Chicago in Wheelingom vozeči "Chicago Express"-vlak Baltimore & Ohio železnice se je včeraj popoludne ob 4 uri pri postaj. Bellaire, O., zaletel ob tovoren vlak. Nekaj vagonov je bilo razdejanih, .15 potnikov usmrčenih in kacih 20 ranjenih. Vlak je imel •i iirf» 7.nmil( f in ifl « ------------V laic j< ure zamude m je drdral z besno hitrostjo. Neki železniški vslužbenec ni prav postavil ogibališča. Obe lokomotivi sta docela strti. Domov se muzajo. Haag, Holandsko, 30. sept. __ De!e. gatje k mirovni konferenci začenjajo odhajat« domov. Brigadni general ^■nrgC Y' nT je mest0 opustil, William J. Buchanan je odpotoval na Nemško in Charles Henry Butler v London odkoder se vr„c domov v Zdruz. države. Mirovna konferenca se je popolnoma izjalovila. SPOMINEK McKINLEYU. Vpričo predsednika Roosevelta bil naj najslovesneje odkrit. C|nton, O.;, 30. sept. — Ob najlepšem-vremenu in med sila ganljivimi °l)r palcev. Gradnja mavzoleja s stnim centom na mesec. Istim načinom se ima dobiti $40,000 za napravo spominka Kosciusku v Wash-ingtoiiu. Imenovan je odbor, ki ima oskrbeti potrebni denar za ustanovitev poljskega vseučilišča v Wilkes-barfti, Pa. Častihlepna gospa. Wheeling, W. Va„ 30. sept.—Pravd-nik W. H. Heare, večkraten milijonar, lioče kandidirati za republikansko nominacijo za guvernerja, ker bi njegova mlada lepa žena rada igrala prvo gospo v državi. Heare je star okoli 60 let in je pred kacimi šestimi meseci v St. Louisu Vzel za ženo 18 letno go-spico Pearl Campbell. SENATOR RORAH _OPROŠČEN. Po kratkem posvetovanju so porotniki izrekli svoj razsodek ■ "Nekriv". navdušenje je vzkipevalo. Godba svirala, zvonci brneli in piščali brlizgale na vse pretege. Boise, Idaho, 2. okt. — Združenih držav senator William E. Borah je bil nocoj oproščen obtožbe, da je bil med zarotniki, ki so sleparili vlado za dragocene gozdove v Idahu. Po prvem balotu so porotniki dospeli do oprostilnega zaključka. Razsodek je bil glasno pozdravljan, a sodni redarji so ostali mirni. Ta demonstracija v sodilnici je bila samo začetna. Bržko je novica dospela na cesto, so se oglasili zvonovi in gasilni department je šumno drdral po glavnih cestah, dokler se ni ustavil pred Idaho-hotelom, kaVnor je bil spremljan Borah, obkrožen od več sto svojih someščanov. Banda svira "Hail to the Chief." Neka godba s trobili in piskali se je pojavila, kakor pričarana, in ko je senator prišel do hotelovih stopnic, je zasvirala "Hail to the Chief". Ceste okoli hotela so bile kar črne navdušenih ljudi, ki so vzklikali in se drli na vse pretege, vmes pa so brlizgale piščali gasilnega stroja in brneli zvonci po karah in stolpih. Senator Borah je zahvalil poslušalce za njihovo demonstracijo in zaupanje, katero so imeli vanj med pravdo. Borah zanikal vse. V svoji dopoludanski izpričbi je senator, Borah rekel, da je bil oseben prijatelj bivšega guvernerja Steunen-berga mnogo let pred njegovo smrtjo, a nikdar ni bil njegov pravdnik ali zagovornik. Glavni pravdnik za "Barber Lumber"-kompanijo je postal leta 1903. Kot tak .se je večkrat, razgo varjal z lesnim nadzornikom Sha,rp-ora glede poročil o skparstvih, d-.j go lesa: kupovala. Ni bil delničar. "Nikdar nisem pripravil nijedne ktip ne pogodbe za nobenega zaupnika," je rekel senator Borah. "Nikdar nisem in ne iastujem niti en dolar vrednega deleža v "Barber Lumber"-kompaniji. Za moje delo sem vedno dobival določeno plačo, in nikdar nisem imel kacih posebnih odstotkov ali deležev." . Japonci plenijo. Seattle, Wash., 30. sept. — Ameri-škenni konzulu v Vancouveru, Smithu, je kapitan ladije "Caseo" sporočil, da so mornarji neke japonske ladije popolnoma oplenili kraj Kodiak, ki leži ob zalivu Litak na otoku Kodiak, Alaska. Prekladalci zaštrajkali. New Orleans, La., 30. sept. — Kacih 500 prekladalcev Voznega blaga, zaposlenih v staniščih ob porečju, je danes zaštrajkalo, ko so se imele ladije avstro-ameriške črte natovoriti z bombažem. Rati se je, da se štrajk raztegne na druge ladjenice. Denar za Mehiko. New York, 30. sept. — Mogočna in vplivna družba kanadsko-ameriških in britanskih kapitalistov hoče v Mehiki zgraditi in oskrbovati elektrarne v svrho kurjave, razsvetljave in prevajanja sile. Kacih $15,000.000 se ima začasno naložiti. Newyorški kapitalisti se zelo zanimajo za napravo ogromne cukrarnicc v Cordobi, Mehika. Kolera na Ruskem. Petrograd, 30. sept. — Kužna kolera, ki se je pojavila avguSta meseca, se hitro razširja' in se je vgnezdila že v 12 pokrajinah, predvsem ob Volgi, a sega severno do Arhangela. Tudi v Semipalatinsku, Omsku, Tomsku in Uralsku v Sibiriji je nastopila kolera. Najhujši je položaj v pokrajinah Mazan, Samara, Saratov in Nižnji Novgorod. Tam je smrtnih slučajev že na tisoče. Največja umrljivost je v mestih. Trije "generali" v zaporu. Havana, Kuba, 27. sept. — Tajna po lici j a je danes prijela "generale" Mas-so Parra, J.uana Ducassi in Laro Mi-ret pod obtožbo, da so se zarotili v preklic javnega reda. General Parra je baje vodja upornega gibanja proti Američanom 11a Kubi. S potrebnim denarjem ga je baje zalagala neka .nev^yorska tvrdka. Havana, 30. sept. — Guverner Ma-goon je sklenil, odločno postopati proti zarotnikom in razbojnikom. Deželnim policajem je na kratko ukazal, to sodrgo vloviti, usmrtiti ali pognati v morje. Proti krivičnim Madžarom. Duha j, 28 sept. — Nemalo pozornost vzbuja vsebina necega dopisa, ki ga je slavni norveški pesnik Bpern+ stjerne Bjoernson naslovil 11a neki bu-dimpeški list in zadnji objavil. Bjoernson izjavlja .med drugim, da je poprej ogrski narod ljubil. Vsled nepravičnosti Madžarov proti drugim narodom, zlasti Slovakom, je zasovražil njihovo oholo trinoštvo, ki tira Ogrsko v pogubo- Srbska častnika umorjena. Bel grad, 29. sept. — V tukajšnji vladni ječi sta danes storila smrt dva častnika. Prijeta sta bila kot nasprotnika "kraljemorske vlade". V ječi sta bila baje zadušena in potem obstrelje-na, da bi se moglo sumiti na samomor Bejgrad, 30. sept. — Dejstvo, da sta častnika imela boj z jetničarji v zvezi s poročilom zdravniških oglednikov dokazuje, da sta bila bivša častnika umorjena. V zdravniškem poročilu je rečeno, da si žrtvi nista mogli sami zadati ran, ki so povzročile smrt. Razburjenost med ljudstvom radi tega dogodka se še ni polegla, nego je od včeraj še narastla, tako da je vlada smatrala umestnim, razposlati po mestu konjeniške patrulje. Ko je bil razglašen zaključek mrliškega o-glpda, je dobil mestni poveljnik ukaz, naj bodo čete pripravljene za vse slučaje. Pogreba, ki se je vršil danes, so se smeli udeležiti samo najbližji sorodniki. Novakovič, eden umorjenih častnikov, je pripadal eni najodličnejših družin belgrajskih. MARQUETTE IN JOLIET. V Chicagi jima odkrili javen spominek v podobi križa. Chicago, III., i. okt. — Dovolite mi» da naznanim v Amerikanskem Sloven* cu neki dogodek, ki se je izvršil v Chif-cagi preteklo soboto dne 28. avgusta. Ta dan se je namreč ob veliki udeležbi ljudstva slovesno odkril križ, ki stoji na zahodni strani mesta na koneti Robey ceste ob kanalu. Ob križu so se zbrali vsi odličnjaki mesta; župan in guverner sta poslala svoje zastopnike. Med drugimi govorniki je nastopil tudi R. R. McCormick. Sredi govora se je odkril z zastavami zakriti križ; na njem je priprost napis: V spomin Marquettu in Jolietu 1673. — Kakor sem poizvedel sta bila Marquette in Joliet dva francoska katoličana. Marquette je bil duhovnik-jezuit. Ta dva moža sta v letu 1673 in pozneje ilt Canade potovala proti jugu, da zasledita tek in izvir reke Mississippi. Na svojem potovanju sta se ustavila tudi na tem mestu, kjer stoji danes križ, ker sta tamkaj stopila na suho in nato po Chicago reki in Illinois reki prišla do reke Mississippi. Kakor so poročali časopisi, je zastopnik mesta Chicago med drugim tudi rekel: Za vedno naj bo ohranjen spomin teh dveh mol.5 Zgodovina Chicage in države Illinois se začenja z dvema možema: z Mar-quettom in Jolietom." Ta križ, ki je postavljen v prvi vrsti na čast vkatoli-škemu misijonarju Marquettu, je, ko likor je meni znano, prvi križ, ki stoji na javnem prostoru v mestu Chicagu Ni mi znano, če socialiste kaj bode to znamenje in pa napis na njem. Pa čfe je mestu in državi to všeč in če jfc vsem velikim možem všeč to znamenje, mora že biti dobro tudi za naše socialiste. Avgust Poglajen. Iz Minnesote. Hibbing, Minil., 29. sept. štraj-karji po rudnikih na "Mesaba r*iige" so ogorčeni. Dejstva prihajajo na dan, ki kažejo, da so mnogi štrajkarski voditelji in agitatorji vodili delavce za nos. Zlasti se je v tem ozira odlikoval Italijan Petriellsi, ki je svoje rojake spravljal k delu; a Fince in druge odvračal, če»š, da je sramota delati med. Nazadiij.e': je" Pcitiplljt. ižgi-; ......... ... ......" ' ' ' čajo k de'11. Virginia, Minn., aR. sept. -— Sest "Avstrijanov", ki so bili v ponedeljek aretirani 'pod obtožbo, da so ustrelili Antona Bukovca v McKinley dne 21. sept., je bilo včeraj izpuščenih iz ječe, ker se je dokazala njihova nedolžnost. Eveleth, Minn., 28. Sept. —- Gilbert-rudnik je v polnem razvoju. Opremljen je najmoderneje in posluje v občo zadovoijnpst delodajalčev in delavcev. Drobne vesti. 4 Terre Haute, Tnd., 30. sept, — Cenil premogu v rudnikih Indiane je posko* čila za 25c pri toni. Berolin, r. okt. — Vladnim krogom napravlja izvenredno časten sprejem Tafta na Japonskem velike skrbi, ki se izražajo v časopisju. Peking, 1. okt. — Cesarica vdbva je izdala odredbo, po kateri se. K. ta j proglaša za ustavno samovladno državo. New York, 1. okt. — Novi mitninski urad, ki stane $7,200,000, je po 7 letni gradnji dovršen. Cesar Franc Jožef bolan. Dunaj; 2. .okt. — Cesar Franc Jožef mora zaradi naglega pljučnega nahoda ostati v svojih sobah v Schoen-brunrtu. Vendar Opravlja vse tekoče posle. Njegovi telesni zdravniki izjavljajo, tla njegovo stanje ne vzbuja strahu. Nov kardinal za Ameriko? Rim, 30. sept. — V vatikanskih krosih se razglaša, da bo koncem novembra meseca papež imel kohzistorij, na katerem bo necega ameriškega cerkvenega dostojanstvenika imenoval kardinalom. Po konvenciji S. N. P. 'J. Tretje glavno zborovanje Slovenske Narodne P. J. je bilo po 9 dnevnem zasedanju zaključeno dne 25. sept. v La Salle, lil. Stara pravila Jednotina so baje iz-premenjena in izpopolnjena, a po temeljnem načelu ostane Jednota še svo bodoniiselna. V novem osrednjem odboru so novi možje, stari so frčali. Predsednikom je bil izvoljen g. Martin Potokar iz Chicage, glavnim tajnikom g. Fr. Kerže, urednik "Komarja" iz New Yorka, blagajnikom g. Fr. ■ Korče iz Cleve-landa; tudi vsi ostali odborniki so novinci. , Za uradno glasilo ustanovi Jednota svoj lasten list. Izhajal bode mesečno in urednik" mu bo glavni tajnik. To so glavne izpremembe. Umazani "Glas Svobode" je torej propadel, kot je bilo pričakovati. To beležimo s primernim zadovoljstvom. K njegovemu slavnemu porazu je bistveno pripomogel Am. SI. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. 1 .J Joliet, 111., 2. okt. — Naš alderman, g. Anton Nemanich, je včeraj dopolnilne odpotoval v družbi jolietskih delegatov z županom Croninom na čeiu v St. Louis, Mo., odkoder jih ponese parnik "Cape Girardeau" po reki Mississippi navzdoli do mesta Memphis, Tenn., kjer se bo dne tn 5. t., m. vršila konferenca od največje važnosti za razvoj našega mesta. Ta konferenca je sklicana v svrho podrobnega razgovora o načrtu za nameravano na pravo globokega, brodarstvenega kanala med velikimi jezeri in Mchikan-skim zalivom, ozir. med Chicago in New Orleansom. Kanal bi držal skozi naše mesto. Pri Rockdalu bi se napravil jez in zgradila ogromna elektrarna. Itd. Konference v Memphisu se udeleži predsednik Roosevelt in več državnih guvernerjev, ki so povečini že navdušeni za proizvedbo velikanskega načrta. G. Nemanich bo med delegati gotovo častno zastopal slovenski in sploh slovanski živelj našega mesta. Tem potom iskreno pozdravljamo vse delegate na konferenci in jim želimo obilo uspeha — Bog i sreča junačfca! —Rt. Rev. John N. Stariha iz Leada, S. D., je prišel v torek na poset k našemu g. župniku, Rev. 1?. S. Suster-šiču, pri katerem je bival par dni kot jreljtib. gost. --- George H. Munroc, blagajnik družbe za veliki kanal in eden prvih ..agovornikov istega v našem mestu, je že v ponedeljek odpotoval v St. Louis, ozir. Memphis. Pred svojim odhodom je rekel: "Uže mnogo shodov je bilo v prošlosti v prid globokemu vodovodu, ampak shod v Memphisu bo največji izmed vseli. Navzoči bodo predsednik in guvernerji, m »a sejah se ne bo samo govorilo za kanal med jezeri in zalivom, marveč dan mu bo tak pogon, da je skoro gotovo, da se bode ob prihodnjem zasedanju kongresa dovolila velika svo-ta v napravo kanala. In kot posledico tega shoda upam videti dan in sicer už« čez nekaj let, ko bodo velike la-dije prihajale do naših vrat. In upam, da se popeljem na njih od tukaj do Mississippija. Kanal bo kopan, in bo kopan štiriindvajset čevljev globoko. — Umrla je zadnji petek v tukajšnji "bolnišnici sv. Jožefa gdčna. Ana Za-gorec, v 19. etu ,svoje starosti. Pobrala jo je bela kuga —. jetika. Liki roža, ki jo zamori strupena slana, je zvenela 111 izdahnila svojo dušo. In ko je ležala na mrtvaškem odru v hiši svojega svaka, g. Jos. Turka, na Summit cesti, se je neprestano kar trlo ljudi, ki so dohajali škropit njene zemske ostanke. Sožalje s prizadetim očetom in ostalimi sorodniki se je iskreno izražalo v obilni meri. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoludne. Od hiše žalosti se je pomikal tužni sprevod do cerkve sv. Jožefa, kjer je domači g. župnik daroval sv. mašo zaduš nico, in potem na slovensko pokopališče. Tovarišice pokojnici na zadnji poti so bile gospodične, Mary Nemanich, Ana Nemanich, Frances Turek in Ana Benedik, a tovariši pa gg. John Schweiger, Math, Benedik, Mike Ur-bančič, Leo Terlep, Anton Terlep in Frank Benedik. Rajnica zapušča tukaj očeta, omoženo sestro in enega brata, a v starem kraji1! eno sestro poleg drugih sorodnikov. Vsem tem naše sožalje, a pokojnici svetila večna luč! -•- " ''"H Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa zadnji petek za vodenico rojak Domen Mestnik, star okoli 50 let in doma iz Krške vaši na Dolenjskem, kjer zapušča ženo in otroke, a eno hčer omoženo v Ameriki. Žal, da je pokojnik zapustil podporno društvo en mesec prej, ko je obolel. Pogreb se je vršil v soboto. Oskrbeli so ga bivši sobratje pokojnikovi, za kar jim bodi tem potom izrečena zahvala. Rajniku večen mir in pokoj! . — V noči od petka na soboto j-e neznan uzmovič vlomil v prodajalnico našega rojaka, g. Blaža J. Chulika. Izreza! je šipo, v durih ob Jackson-cesti in se vtihotapil v prodajalno. Tu se je' lepo preoblekel od nog do glave in potem 'je izginil v temno noč. Blagajno je pustil pri miru. V zadnjih letih je to že tretji vlom v to prodajalnico. Morda je bil ptiček vedno isti.— Naslednjo noč pa je bil oropan John Teapotov salun pod h, št. 5§5 ««a South Chicago-cesti. Sta li ta dva vloma v kaki zvezi, ni dognano. r — Hrvatska cerkev Matere Božje čistega Spočetja bode menda blagoslovljena že koncem tega meseca. Kajti gradnja in opremljanje hiti k svojemu koncu. Predzadnjo nedeljo se je vršilo blagoslovljenje četverih zvonov vpričo mnogoštevilnega občinstva. Blagoslovljeno je bilo tudi novo pokopališče. — Prvo veselico s plesom v jesenski sezoni priredi Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol v Golobiče- vi dvorani drugo soboto, dne 12. t. m. —Čez nekaj let bomo pili vodo iz kanala, kakor nam obljublja dr. James McCoy, ki dela tozadevne poskuse že leta in leta. Če se mu nazadnje le n« izjalovijo ti čudno učeni poskusi! Možakar zatrjuje, da se bo voda iz kanala po njegovi teoriji lahko tako očistila vse chicaške nesnage, da bo pitna in tečna kakor najčišča studenčuica. Potem adijo, salunarji! — G. Ignac Česnik, trgovec z zemljišči, je odpovedal pokorščino cesarju Franc Jožefu in prisegel zvestobo Stricu Samu predzadnjo soboto. —, Viharno vreme nam obeta vremenski prorok Hicks za ves mesec oktober, zlasti proti koncu. Bomo videli. — Frank J. Constantine, ki je umoril go. Arthur Gentry v Chicagi in vzbuja! toliko senzacijo po žoltem časopisju, je od zadnje sobote, v tukajšnji državni kaznilnici kot kaznjenec No. 403. — Klativitezov je zadnji čas kar mrgolelo v našem mestu. Bili so na povratku s svojih "letovišč'' v Chicago, kjer je čez zimo zavetišče vseh trampov in brezposelnih "vandrov-cev". Pa naš policijski načelnik je brž odredil da se ti nezaželjeni ptički predolgo in preveč ne vgnezdijo v našem red in mir ljubečem mestu; in dal jih je po svojih redarjih "pomesti" iz Jo-lieta in okolice. — Neka 16 let stara devojka iz Au-rore, imenoma Alojzija Kent, je zadnji četrtek zvečer vsa preplašena pripovedovala policiji, da jo je sirovo napadel "črn velikan" nekje ob North Chicago-cesti. Njena pripovedka je bila grozna. No, izkazalo se je, da je deklici res sledil neki črnec in jo tudi skušal napasti, a zločin je bil preprečen o pravem času. Vse drugo je bilo izmišljeno na način lažnjivega in krvavega kljukca, ki sliši na ime "American", —Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Bogdan Sziridon (?), Ecimovič Anton, Golubič Janez, Gornik Jakob, Gornik Anton,Možina Ivan, Pavlica Toma, Stehura Frank in neko "Slavno Društvo". — V današnji številki najdete imenik knjig, ki jih ima sedaj v svoji zalogi knjigarna Am. Slovenca. Priporočamo zlasti lepe molitvenike ter o-pozarjamo na Jurčičeve spise, ki bodo posebno dobro došli v dolgih zimskih večerih — saj ne premore slovensko slovstvo lepših po domače pisanih povesti, nego so Jurčičeve, ki nas povečini prestavljajo v domače kraje i« nam slikajo domače značaje in šege — Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi -v bolezni! 711 N. Chicago St., Joliet. N W. Phone 1012, Chicago Phone 2202 društvu in ne pri Jednoti, pomisli malo pri čitariju tega dopisa, ali si Ti res na pravem potu. Ko bi Ti vedel, ke-daj Te bode nesreča zadela, bolezen ali smrt prišla, jaz Ti gotovo n-e bi zameril, kaj vedno odlašaš s pristopom v društvo; ali ker tega ne veš, zato nisi 11a pravem poti. in pusti vendar enkrat svoje izgovore in prazne do-mišljaje in .skleni vendar enkrat, da pristopiš tudi Ti v kako slovensko katoliško društvo in K. S. K. Jednoto, dokler si še zdrav: ker Ti povem, ko zboliš, bode Ti žal in kadar umrješ, bode prepozno, čeravno za Tebe ne, pa za Tvoje ostale. Veliko bi imel pisati v korist tistih, kateri še niso pri nobenem katoliškem društvu in ne pri Jednoti ali pa so pri kakem skrivnem riekatoliškem društvu ali zavarovalnici, vendar za sedaj končam moj dopis s tem, da se morebiti v prihodnje o tej stvari kaj oglasim. 1'!, Srčen pozdrav vsem bratom in sestram K. S. K. Jednote, tebi pa, A. S., boritelj slovenskega naroda v Americi, želim veliko naročnikov in dobrih plačnikov. George Mravintz, predsednik društva M.,S. Žal. So. Lorain, O., 30. sept. -- (Odprto pismo g. Fry Vevarju, predsedniku in bivšemu blagajniku društva Bled št. 17. N. S. P. J.) G. Franc, odgovarjam Ti, da dopis v A. S. je bil popolnoma resničen, na kar Ti povišam nagrado 11a $50.00, samo dokazi mi, kdaj je policija posredovala pri rfruštvu Marije Pomagaj radi pretepafcakor si Ti objavil v umazanem list«. G. S. v št. 34. Potrjujem prejšnji dopis v A. S., da si bil v resnici dolžan, ozir. da si zapravil društveno blagajno v mesecu decembru 1906 in vrnil s.i jo, kakor sem v prejšnjem dopisu omenil, aprila 1907. Kaj nisi rekel nii vprašanje predsednika, da ni 3 mesečna seja? Pri katoliških društvih hočemo blagajno. videti vsako sejo. morebiti pri svobodomislecih ne? Ti g.|Franc, kaj še Syvoje' pisave ne znaš bra|i? Saj si hodil v šolo do 20. leta! Jaz P« samo 5 let. Obžalujem, da zametuje| mojo nagrado, ki si je tako potrebenfkakor čujem. Da ne govorim področje o tem, hvali Boga. K skepu naznanjam vsem ceuj. čita-teljem, da tacemu človeku nejodgovarjam več. I Ivan Klemene, Bojt 48. t Vam em za nca in Ely, Minn., 23. sept. —- Slavn(, uredništvo A. S.,vzamem si priložilo pisati par besedi in Vam pošl, pol leta naročnino za Am. Slov zraVen naslov, kam ga je poši jati na John Grahoka, Stillwater, Minn., Box 55. Tam je v državni kaznilnici. Enkrat je bil moj boarder. Pik'nrjc-zabredel po slabi tovaršiji v I11.U1 j o na - -........,r, r>01:' Allegheny, Pa., 26. sept. — Dragi urednik, prosim natisnite par vrstic v priljubljenem nam listu Am. Slovencu. Naznaniti imam žalostno novico, katera se je prigodila vsled smrti dveh članov našega društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote. Prvi je umrl naš društveni sobrat Nikolaj Berkopec, star 29 let, po dolgi in mučni petmesečni bolezni dne 14-septembra ob deveti uri dopoludne, doma iz vasi Zemelj, občina Podzemelj na Dolenjskem, kjer zapušča mater, enega brata in eno sestro, tukaj v Americi pa ženo, enega dve leti starega otroka in eno sestro. Drugi je umrl naš društveni sobrat Anton Novačič, star 28 let, ravrto istega dne ob deveti uri zvečer po kratki a hudi osemdnevni bolezni, doma iz, sela Ogulin na Hrvaškem, kjer zapušča očeta, enega brata in eno sestro, tukaj v Ameriki pa ženo, enega 4 mesece in enega 3 leta starega otroka. Društvo je obema članoma priredilo dostojen pogreb ter ju oba spremilo z godbo na čeiu najprej v slovensko cer kev v Pittsburg-u, kjer so se brale za oba brata svete maše zadušnicej peto sveto mašo je imel Rev. Gusic od hrvaške cerkve iz Milvale, h kateri je pripadal pokojni Anton Novačič; tiho sveto mašo pa je daroval naš domači župnik Rev. John Mertel za pokojnega Nikolaj Berkopca. Kamor se je člo'vek ozrl po cerkvi, je kazalo le žalosten pogled. Ko si se ozrl pred oltar, videl si dve črni rakvi, jedno poleg druge; če si se ozrl na desno ali na levo, videl, si društvenike s črnini« znaki na prsih; iz kora dol se je slišala mila pesem, in iz zvonika so se oglašali milo doneči, zvonovi, spremljajoč pokojnika k zadnjemu počitku. Po cerkvenem opravilu je spremilo potem društvo pokojnika na St. Mary-pokopališče na 46. ulici v Pittsburgu in ju izročilo materi zemlji. Društvo želi pokojnikoma, da bi jima Bog dal večni mir in . pokoj in večna luc naj bi jima svetila! Žalujočima soprogama pa naše sožalje! Da naše društvo skrbi za svoje člane ni pokazalo samo s tem, da se je polnoštevilno udeležilo sprevoda, ampak je tudi dajalo pokojnikoma v njih bolezni močno postrežbo, ter je kupilo ko sta ležala na mrtvaškem 'odru na vsakega za $15.00 cvetlic. Dne 1$. septembra je mijiulo osem let, kar je ustanovljeno naše društvo M. S. Zal. ali namestu isti dan veselo, smo drugi dan vsled smrti dveh društvenikov z žalostjo praznovali osemletnico. Dragi čitatelj Amer. Slovenca, posebno Ti, kateri še nisi pri nobenem 'NI NEVARNOSTI'! i si mislijo nekateri ljudje' v začetku bolezni. "Saj bode samo izginilo". Ako « se prilika enkrat opusti je nevarnost kmalu na krmilu. • Ne čakajte da gre- ' 9 ste v posteljo, ampak poslužite se hitro J| j Severovega zdravila za obisti in jetra, j Slabo dihanje,-grenkost v ustih, glavobol, črno okvirje pod očeh, bolečine v hrbtu, otekline noge in druge bolezni kličejo za pomoč v takih slučajih. Go- j ri omenjeno zdravilo Vam bo pomagalo. Cena $1.25 in 75c. ■ U "Trpel sem na bolečinah v hrbtu in na obistih. Moja sapa je bila prav o- I durna, vendar sem po rabljenju dveh steklenic Severovega zdravila oper bo- (j lezni na obistih in jetrih prav popolnoma ozdravel". ^ T. Ciemski, Walton, N. D. I Neprebavnost vedno v prvi vrsti | je nekaj navadnega v tej deželi. Ta n bolezen zadržuje celi sistem v delo- in Pridobiva dnevno novih prijateljev S vanju in dela nered. Nobeno zdravilo f ne popravi takih napak tako uspešno (? kakr Severov l Severov življenjski j želodčni balzam j ^fCllČCC k; je velecenitt) zdravilo proti zaba-, ^ ki je najboljše zdravilo zoper vse ne- sanosti, neprebavnosti, pogostem gla- ^ rede v želodcu. Odstrani bolečine v .,.,,... , . » .,,..,... vobolu. izgubljenju okusa, navadni sla \ prebavnih organih, da isti delujejo re- (I dno. Odpravi tudi dispepsijo. bosti, in drugih podobnih boleznih že- ^ Cena $1.00 in 50c. ha in deklet. Cena 75c. (j Dobiva se v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. j uore ijrho vci W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA 14 lei. Odslužil ju ie*>tiri let'n. in pol, pa še hi imel v rokah slovenskega berila. Zdaj se je zmislil name ill jaz bom to storil iz ljubezni do bližnjega in zato, da bo v tem dobrem katoliškem listu našel marsikaj podučlji-vega za dušo in telo, če še ven pride, da bo znal ceniti svoje življenje in življenje svojega bližnjega. To je mlad fant, 21 let]je bil star, ko je tukaj na Ely ustrelil mladega fanta pravoslavne vere. In tako je prišlo zbog nagle jeze in slabe tovaršije, da se zdaj joka med zidovjem, medtem ko si drugi lepo služijo dobre plače i'1 se mu smejejo. Pa bo že bolje, če se poboljša, saj je fant še mlad. Bog niu pomagaj! Posebnih novic nimam za zdaj. Dc'la je dosti in tudi plača je dobra, in svet tukaj mirno dela naprej. Sklepam to svoje pisanje in 'eP° pozdravljam vse znance in rojake Marko Blut. deklet. Te slabe delavske razmere tudi za dekleta nič veselega ne obetajo. Pa potolažilo pravi, da za slabim tudi dobro pride. Slabši časi dostikrat delavca naučijo, kako mu je potem v dobrih časih živeti. Ker tudi mene čas preganja drugam, vzamem slovo za ta dopis. In srčno pozdravljam rojpke in rojakinje po širnej Ijudovladi Pijanovičev Jožek (Jernejčan). Calumet, Mich., 1. okt. — Delavsko stanje se tu zelo na slabo obrača. ne bakra so zelo nizke vsled slabe produkcije bakra. Ker se niso ceaie bakra 11'č zboljšale do danes, so dru-žbe dne prvega oktobra odslovile mnCj-go delavcev. Samo iz Osceola-«'1]11" nika je odslovi j enih 400 delavcev. lv°" liko delavcev je izgubilo delo po nih drugih rudnikih, še ni popoln0'"'1 dognano. Med ljudstvom je iiasta'a vsled takih novic "panika"'. ObčUt«'0 bode z delavci vred tudi trgovStv°-Kedaj se obrne na bolje, to se ne Dokler se produkcija bakra ne izboljša, ne bode gotovo boljšega pričakovati. Mnogo delavcev se je v»le< štrajka v Minnesoti zadnje čase Pre" selilo sem na Calumet. Mnogi sO lu dobili delo še le pred kratkim časo'"- Ponesrečil se je tu na Calumetu 28- septembra g. Matija Brozovich, do«lia iz Drage pri Vinici, Belo Kranjs^0' Uposlen je bil kot stavbar v Calum^T rudniku št. 6. Bil je ravno v dot«kl pri stroju, kateri vlači krclje. Po P0.* moti je medtem strojnik pognal stroj ter ranil precej opaJno imenovanji?3 rojaka na desno nogo. Rana ni rfvJ ji o ncyarna in bode sčasoma roj" okreval, - — ./.v Slovencev je tu 11a Cahimetu go, večinoma iz Belokranjskega, °'/A' roma Črnomaljskega okraja, potein 0< Novomeškega okraja, nekaj malo ste vilo iz raznih krajev slovenskih dez<-'^ Slovenci pa ne stanujejo tu v veC^!|1 skupščinah, kakor se dobijo po raz"1 J Claridge, Pa., 27. sept. — Rojak Josip Šajahar je storil nesrečno smrt pri mestecu Manor, 3^2 milje od tu. V nedeljo 15. t. 111. zjutraj so ga našli mrtvega z veliko rano 11a glavi. Po zdravniški preiskavi je bil z nekim orodjem udarjen in ubit. Pokojnik je bil doma blizu vasi Dovže na Vrheh, Dolenjsko, kjer zapušča mater, enega bi-ata in dve sestri, a v Ameriki dva brata. Pogreb niu preskrbel brat Ivan. Bingham Canyon, Utah, 25. sept. — Ponesrečil se je tukaj dne 3. t. m. rojak Mihael Kreč, doma iz Podgorice, župnija sv. Jakob ob Savi. Pokopan je bil v Lake City, Utah. Lowel, Arjz., 27. sept. — Tukaj nas je še dokaj rojakov. Vendar za sedaj ne svetujem rojakom, da bi hodili sem kaj, zlasti ako niso "majnerji". Calu-niet & Arizona družba sedaj ne spre jema drugih delavcev v rudnik, ako niso navajeni na stroje. Plača je po $4 na dan, zato je pa tudi hrana s stanovanjem precej draga, ker nas stane na mesec s perilom vred $30. In dokler sedanja cena bakru ne poskoči, nameravajo baje plačo znižati za 50c. Hrvati vsled poškodb v tamaraških rudnikih. Najhujše je poškodovan rojak Anton Somrak, star 19 let, doma iz Mirne peči pri Novem mestu. V soboto so ga pritisnile v rovu mimo vozeče kare tako hudo ob steno, da so nekaj časa obupavali nad njegovim življenjem. Pravijo, da mu kosti sicer ni zdrobilo, a je bržkone drugače znotraj poškodovan. Drugi bolniki so: John Kralj, John Severinski, Anton .Ofat in John Roz-manovič, ki so se vsi poškodovali na rokah ali na nogah. — V nedeljo zvečer se je vršil v Wilmersovi dvorani 11a 6. cesti ustanovni shod novega slovenskega izobraževalnega kluba, ki naj nadomešča razpadli dramatični klub "Slovenija." Novo društvo je dobilo ime "Phoenix" (Feniks). Pri rednih sejah se bodo yršila predavanja, deklamacije, čitanje poučnih ali zabavnih knjig, kar bo vse veliko pripomoglo k boljši narodni zavesti Slovencev na, Calumetu. Klub bo dajal tudi predstave, ki bodo zvezane s petjem in predavanji. — Okoli 25 slovenskih in hrvatskih delavcev v Globe rudniku pri Pains-dale je minulo soboto zaštrajkalo. Zahtevajo večjo plačo'. Družba jim je obljubila poboljšek, ako se nov šeft posebno hitro znižuje. To ponudbo so odklonili. V ponedeljek je družba dobila druge delavce. Gl. stro, v starem kraju pa očeta, brata in tri sestre. Bil je član "SIo^Ažt nije", ki mu je priredila dostojen PL greb. N. V- mestih. Tukaj so razkropljeni n1 razne narode. Človeka, kateri n« dobi tn znan, vzame pol dneva, preden ali najde 6 družin slovenskih. Tudi' mladi narod .tukaj nič ne za ostaja do sedaj. Mladih parov se vsak teden zaveže v zakonske pare P° nekoliko. Navzlic temu je tu še mnp* go brhkih slovenskih zakonaželj111 1 Pueblo, Colo., 28. sept. — Pogreb rojakajohana Lesarja, ki se je vršil v sredo zjutraj je bil zelo veličasten. Cvctero društev se je korporativno udeležilo "tega sprevoda, in sicer je bilo prvo društvo sv. Jožefa z ameriško zastavo 11a čelu, potem srbsko dru štvo Balkan, zatem društvo Sokol in nazadnje društvo sv. Petra in Pavla. Pred krsto je korakalo pet belo oblečenih deklic, ki so nosile tri vence. Pri pogrebu je bila slov.'godba pod vodstvom Matt. Jermana. S. N. Calumet, Mich., 27. sept. — Po preteku štirih mesecev smo bili v torek zopet tako srečni, da nas je obiskal lju bi beli snežec — nikakoršen tujec na Calumetu. Namešan je bil z dežjem, vendar ga je bilo prav ]ahko videtj. Mraz prvih dni tega tedna nas je spominjal ze na mesec januar in februar . ^ Tamarack bolnišnici se nahajata ta teden dva naša rojaka in trije Cleveland, O., 27. sept. — V Collin-woodu je umrl rojak, 25 letni Blaž Bole, doma iz Žej', fara Slavina pri Postojni. Vročinska bolezeri ga je spravila v prerani grob: Pokojni je bil neoženjen in zapušča tu eno se- Zahvala. Tem potoni izrekam najtoplejšo z3 hvalo slavnemu društvu Katoliš^1 Borštnaric sv. Ane, da se mi je ta^ hitro in točno izplačala usmrtnina v znesku $1,000.00 (reci: entisoč dola',' jev) po moji nepozabni soprogi N«z'f umrli v San Franciscu, Cal., dne 1 . junija t. 1.; ter še posebej gospej A1" Kralj, ki je pet let oskrbovala za P0' kojnico plačevanje asesmentov. Obenem iskreno priporočani o««ie njeno slavno društvo vsem rojakinja1'1.1 ki se žele zavarovati za slučaj boleZ0' in smrti. Joliet, 111., 28. sept. 1907. Nik Jurjeviž' Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočub-med boleznijo naše pokojne ljublj6"0' hčere, ozir. sestre in svakinje, gOSp"j dične ANE ZAGOREC kakor tudi za krasne darovane vei'cC in častno spremstvo pri pogrebu izrC kam vsem, posebej pa še članica11^ Marijine družbe, našo najtoplejšo z3 hvalo. Nepoabna pokojnica je bila rojCI,:j pred 19 leti v vasi Petane, fare Stnill pri Novem mestu. Joliet, 111., 30. sept. 1907. V imenu vseh sorodnikov: Josip Turk, svak- NAZNANILO! i I Gosp. Jakob Gerzin m gdc. Karolina Kovač želita naznaniti svojo POROKO, ki bode DNE26. OKT. 1907 Veselica po poroki se priredi na Chisholmu. Bilo srečno! C hi s holm, Minn., dne 6. okt. 1907. AMERiKANSKf SLOVENEC. .4. OKTOBRA igo;, IZ STARE DOMOVINE 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y, PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O Pošilja najhitreje in najceneje jpF denarje v -staro domovino. Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prod oje avstrijske denarje pod najugodnejšimi poboji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4| odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob; originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščin® in so denarji vedno varni. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAK.SER C O NEW YORK, N. Y. 109 GREENWICH STREET, JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. m Točim vedno sveže pivo, fino kali-'ornijsko vino, dobro žganje in tržim lajboljše smodke. Frodajam tudi trdi in mehki premog. .........TELEFON ................ Eoia N. Broadway.....JOLIET, ILL. E.Wunderlich Granite Go io4-8o6-8o8 N. Hickory St Joliet, I!.. Velika zaloga spomenik o,v Naše prodružnice so v Chicago Bethania and Resurrection Ccmetaty biku Summit:, Cook Co , in Naperville, 111 Chi. te! 187i N. W. Phone 499. KRANJSKO. ■f" Snežilo je S. sept. popoludne na Sp°renjskem. Pobelil je sneg celo nižje jpltove. ■i— Saški kralj na Triglavu. O tem k-z dne 31. avg. še poroča : V sredo, aB^čiio ob 7. uri zjutraj, je splezal na Triglava saški kralj Avgust Fri-®?tik| Odšel je 27. avg. zjutraj ob 6. H|j iz Bohinja čez Uskovnico in Ko-Bpičo preko Tosca ter je prišel zvečer jjp° Marije Terezije koče, kjer je pre-| Pčil. Na Toscu je bral jilaninke. I Rojenih je bilo v drugem četrt-I Pju na Kranjskem 4134, umrlo pa jih I I« 3o88, za j etiko 590. 3 I Za častnega kanonika ljubljan-1 Pega stolnega kapitelja je cesar ime-. I foval vipavskega dekana č. g. Mat. |priavca. [1] ■:■— Krasen srebrn venec so izročili H?"« 7. sept. abiturientje pisatelju Finž-glferju, Poklonili so ga ob priliki abi-|ifurientskega sestanka v Ljutomeru ma I gorski dijaki v priznanje pisatelju I Ipivjega lovca". I Umrl je 5. sept. velečastiti gosp. t f'rančišek Šal. Grivec, zlatomašnik v I ;^diovičah v 82. letu svoje starosti. Z i?*Uko potrpežljivostjo je prenašal hull bolečine svoje bolezni, ki je trajala I "»d dve leti. Povsod, kjer so ga poz-1. na'i, posebno v Leskovcu, kjer je služ-5 Val 26 let (do 1. 1893) in v Lahovi-| Ca|i, kjer je preživel svoja zadnja leta * bodo gotovo ohranili v najblažjem I fPominu. 1 f II — Umrl je na Dunaju c. kr., pol-j £>vnik g. Karol Ogrinc, star 49 let-k 'ruplo so prepeljali v Kranj. [ i — Umrl je v Ljubljani na Kongres-I pfti trgu št. 8 g. Feliks Sašelj, dvorni Jetnik. jjf- Umrl je 7. sept. zjutraj g. Jože r Petera j c, posestnik v Karunovih uli-i št. s v Ljubljani, najstarejši mož J lovske župnije v 91 letu. Bil je svo-,e dni trgovec z žitom in moko. Vrli ^štenjak, kremnitega značaja, mož i s'are korenine, zahajal je vsaki dan k :Sv- maši, zadnje leto mu to ni bilo Vfič mogoče, ker je oslabel. — Umrl )e v Krškem oče č. g. župnika Reniera. Litiji je umrl posestnik in gostilničar g. Anton Koprivnikar. star 38 , tet. — Umrla sta strojevodja Južne IfUznice zelo priljubljeni kolega Pod-' TOJŠek za tifusom in strojevodja Lju-ISjančan g. Vičič, ki je služil v Liencu ''a Tirolskem in jc v svojem doma-i Igm. kraju iskal zdravja. i I ->- Ubit je bil iz zasede v Zbilah I -(Brod) na poti iz gostilne posestnik j| 'a«ez Rozman. Njegovi spremljevalci I lahko ranjeni. Napadalca posestni-: :5°v sin Jakob Jeraj in Janez Weit-.•»User iz Smlednika sta pobegnila in Ju dosedaj še niso dobili. :' — Samoumor prisiljenca. Dne 6. spPt. se je obesil v svoji celici v prill PJjlni delavnici 30 letni prisiljenec Julij l| pontic, rojen v Zagrebu in pristojen v Novo mesto. Vzrok samoumora ni I I; — Slavnost na pokopališču. Pevsko I ^Uštvo "Ljubljana" se je dostojno od J popilo spominu svojega ustanovnika ,!" nepozabnega pevca gosp. Slav. Potočka. Postavilo mu je na pokopali-I lep spomenik, umetno delo kamno-I pškega mojstra g. Finžgarja ter spo-) pehik v nedeljo 1. sept. slovesno odbilo. I |— Tifus v Postojni, 5. sept. V zadnjem času ni obolelo 25 oseb, ampak le par novih slučajev. Novi slučaji 5|;"i!5o vsled nalezljivosti, ampak še ved-j i10 vsled vode. Kakor kaže stanje bo-:|| zadnjega časa, bo tifus, kmalu o-ti!cjen. Oba gg. zdravnika sta potreb- I JI*1 oddiha, ker v času epidemije — II fez vsake tuje pomoči — nista imela PU ure počitka. I L;- Postojna, 5. septembra. Župan dr. II 'kel je demisijoniral, odbor najbrže st0ri tudi isto. |1I/'— Velike Lašče, 6. septembra. Ti-|; ; s se je pojavil v vasi Mala Slevica }!r> Velikih Laščah. Dozdaj je obo* J e'o 10 oseb. E11 bolnik je že umrl, 5|reč je pa smrtnonevarno bolnih. Baje P0 ga zanesle iz Postojne ženske, ki I V°*ijo jajca v Trst. I "OdstrigU, oh, so mi peruti!" * Bf|d'a mesarja Pepe Hrovat in Ciril ; \ ajžl iz Kamne Gorice pri Kropi sta hotela popihati čez morje v oblju-■ 'ieno deželo. Na nesrečo pa jim je : |;;1°drl lepe načrte oče Nace, ki ju je = o'litel na postaji Dobrava, ko se je ravno začel pomikati. Nepričakovano je stopil oče s sprevodnikom v .."Pe, kjer sta sedela ubežrfa ptička, J:i1>a voščil dobro jutro in ju radoved-i (S° .'vprašal, kam mislita napraviti pri-.': j tni "izlet". Fantoma to vprašanje ni ; posebno všeč. Še bolj ju jc vzne-1J1'r'l očetov glas: "Pepček, kje imaš " PePČck 'jc hitro odštel 100 I fWirnjafcov.- Ciril pa ni bil p rti v prt I da bi odložjl prijetno srebrno I -iiU' in šele Pepčkove prošnje so I pu omehčale trdo,: praktično srce ter mu olajšale žep' za 100 goldinarjev. Toda oče še ni bil zadovoljen in je zahteval od sina še ostali denar, češ, da še ni prodal krave, da bi mu tnogel dati toliko denarja. Pepčku se je oče smilil in vrnil mu je še ostalih 50 goldinarjev. Na postaji Bohinjska Bistrica je oče izstopil, poklical, seboj fanta ter ju pclja^ skesanega srca nazaj v blaženo domovino. Če bi bila fanta Italijana, gotovo bi zapela tisto: "Non andremo in America!"... — Za 40 letno zvesto službovanje dobil g. Jožef Kastelic v Zagorju ob Savi častno svetinjo. — Državno podporo v znesku 4000 K je dovolilo poljedelsko ministrstvo c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani za pokončavanje trtnih škodljivcev iz-vzemši trtno uš. — Požar. Dne 27. avg. je posest. Jakob Lavrič v Rebri, občina Žužemberk, po vrtu razstlal slamo, da bi jo posušil. Okolu 2. ure popoludne se je slama vnela; ogenj se jc razširil še ha gospodarsko poslopje in sosednje hiše. V eni uri je pogorela ena hiša ter rt gospodarskih poslopij, čebeljnjak drevje, v bližini ognja je vse osmojeno. Ogenj jc zanetil najbrže osemletni Lavričev sin, ki se je poleg slame igral z užigalicami. Pogorelci so zavarovani za male vsote, tako da znaša škoda nad 20.000 K. — Žid, odbornik slovenske občine. Pri zadnjih občinskih volitvah v Loki pri Zidanem mostu je bil v prvem razredu od Nemcev in slovenskih liberalcev izvoljen v odbor tudi jud Knina, ravnatelj tovarne za olje, in protestant Skalak, gostilničar na kolodvoru Zidani most. To je menda edina občina na Slovenskem, ki ima žida v svojem odboru. — 4oletnica meščanske garde v Krškem. C. kr. priv. meščanska garda v Krškem je obhajala dne 14. in 15. kimovca 1907 40 letnico blagoslovlje-nja svoje zastave, koji kumica je bila preblagorodna gospa Josipina Hot-schevar. — Pretneniba posesti. Tovarno ka-vinih surogatov in kanditov tvrdke: "A Tschinkelna zet" 11a Dunajski cesti št. 33. v Ljubljani sta kupila za 240,-000 kron gospoda Anton Krisper in Avg. Tomažič, kjer nameravata napraviti veliko založno skladišče. — Slavnost v Vižniarjih. Slavnost blagoslovljenja gasilnega doma in o- rodja v Vižmarjih se je lepo izvršila. Društev je bilo zastopanih 12 iz okolice, le iz Sore ni bilo videti gasilce*. G. duh. svetnik Malovrh je blagoslovil društveni dom in gasilno orodje s primernim nagovorom. — Ljubljana, 4. sept. Dež: Včeraj popoludne je končno vendar začelo deževati, sicer je ta dež za otavo in nekatere poljske pridelke prepozen, vendar pa je za ostalo rast neprecenljive vrednosti. Vinogradi na Dolenjskem, ki so vsled dolgotrajne suše že nekoliko zaostali v razvoju baš zore-čega grozdja, si bodo v zadnjem hipu opomogli, da smemo pričakovati najboljše kapljice. Pa tudi iz zdravstvenega stališča je ta dež koristen, ker bo poplahnil že dolgo suhe kanalske iztoke naše Ljubljane. —Preselitev licealne knjižnice v novo gimnazijsko poslopje 11a Poljanski cesti v Ljubljani se je izvršila začetkom septembra. — Ljubljanski sejmi po novi uredbi. C. kr. deželna vfada za Kranjsko je z razpisom z dne 22. julija 1907 dovolila mestni občini ljubljanski v smislu sklepa občinskega sveta z dne S. julija 1904- leta, da se namesto dosedanjih letnih in živinskih sejmov in letnih sejmov za blago, ki se v bodoče popolnoma opuste, vršijo živinski vsako sredo. Ako je v sredo praznik, pade semenj na delavnik poprej. _ Šolske stavbe. Razširili bodo prihodnjo pomlad ljudsko šolo na Savi in v Mavčičah v dvo- oziroma tri-raz-rednice, vsled tega tudi poslopji. — Požar. V soboto, dne 24 avg., ob pol 2. uri popoldne je bil nesrečen gospodar France Merčun iz Bišeč, župnije ihanske. Pogorelo mu je popolnoma vse gospodarsko poslopje in veliko žita in mrve, tako da ga čaka bridka stiska, ako mu ne bodo pomagali dobri sosedje. Ravno pred par leti si je bil lepo obnovil hišo, a sedaj je vse uničeno. Zavarovan je sicer, a nizko. — Izgubil se je 83-letni prevžitkar Matija Jesenovec, po domače "Pod-koglar" iz Smolnika hiš, št. 15, občine Črni vrh. — Pravila za "Kmečko zvezo za logaški sodni okraj" je deželna vlada o-dobrila. — Skrajna izpridenost. Pri drugi porotni obravnavi .je bil že nad 20 krat pred kaznovani Tomaž Pretnar iz Sp. Gorij, 21 let star, radi tatvine • obsojen na 6 let težke ječe. ) — Požar. Dne 22 avg. ob 1. ponoči i je nastal ogenj v Črnem vrhu v zgor-1 nje tuhinjski župnfji Pri Žuži, kjer je pričeto goreti, je uničil ogenj hišo in - kaščo, pri sosedu Štucu je pa : zgorelo prav vse, še vrata, obleka, orodje, krma itd. Kako se je vnelo, ni znano. — Za slovenske polharje — in teh je še vedno lepo število — obeta biti letošnja jesen mična in zabavna, kakor že dolgo ne. Polhi sp namreč vsled ugodne zime in obilnega živeža prav dobro prezimili, vsled česar je bil njih letošnji zarod nenavadno krepek in plodovit. Bukvice ali žira je letos 11a Krimu, v Kočevskih hribih in zlasti na Gorjancih obilo; dobro si? obrodili tudi lešniki, ki so — kakor znano — posebna slaščica za polhe; zato bo polšji lov ne le nikaven, ampak se bo tudi vrlo dobro izplačal. — O naglem ozdravljenju na Brezjah poroča še naslednji dopis: Vozil sem se skupaj z bratom ozdravele Marije Finžgar z Brezij št. S- lz ust istega sem slišal natančno zgodovino dekletovega bolehanja in ozdravljenja. Dobil sem celo 11a razpolago notes, v katerega je ozdravijenka popisala razvoj bolezni in mnenja zdravnikov, katerih je imela osem. Dekle neposredno pre4 letošnjim Velikim Šmarnom ce,-lih trinajst dni ni mogla in torej ni zaužila nobene kapljice nikakoršne tekočine in nobene trohice jedi. Nezavestno, so ob treh zjutraj oblekli, kolikor so mogli in položili pred Marijin oltar. Roke in noge so bile zatekle. Šest tednov ji že niso nič pomagale. Toliko časa ji tudi berglje niso nič služile. Veleugleden zdravnik ji je rekel pred dvema pričama, da se ji noga ne bo v kolenu nikdar več pregibala, da ne bo nikdar več nanjo stopila. Na Brezjah je pa prišla zavest, je odšla iz rok in nog oteklina, jc šel čevelj po dolgem času na nogo, so kolena dovolila, da je dekle zopet klečalo in po končani maši trikrat šlo po golih kolenih krog oltarja. Ko je prejela še svete zakramente, je sama vesela zlezla na voz, obdana od stoterih prič, ki so jo videle pred mašo z žalostjo, zdaj pa*z radostno solznimi očmi. Tudi vojaki, katerih je bilo_ precej poleg, so bili solzni! WVWWWWWVWV^/WVWV/V^I < PRIMORSKO. U/VVVVVVWwvwwvvVvrwwwJ — Umrl je davčni kontrolor v Bovcu gospod Josip Mrak. — Umrl je v Mirnu na Goriškem mizar Ivan Beltram. — Abstinenčno gibanje na Slovenskem najbolj napreduje v Cerknem na Goriškem. Kmalu bo tam nad too abstinentov. '' — Strela je udarila v cerkev med službo božjo v Gorjanskem nad Na-brežino. Vsi ljudje, ki so bili v cerkvi, so popadali omamljeni na tla vsled zračnega pritiska. Strela je ubila 21 let staro Rozalko Petelin. — Slavnost pevskega društva "Haj-drih" 11a Proseku. 20 letnica "Hajdri-hova" se je vršila naravnost sijajno. Zastopanih je bilo 37 različnih društev, pevcev in pevk do 800. Skupni zbor "Buči, buči morje hdrijansko" je pelo do 300 pevcev; dirigiral je gosp. F. Stele iz Kamnika. Prosek je bil okrašen z zastavami in slavoloki. Na slavnostnem prostoru je pozdravila goste gdč. Lukša, pri slavoloku pa gdč Dolenc. — Slovensko šolstvo v Trstu. Slovenska petrazredna ljudska šola v Trstu dobi vzporednico prvemu razredu, v sredini mesta pa se otvori nova ■ slovenska deška in dekliška šola kot podružnica prve. Za enkrat se .otvorita prva razreda. — Strela ubila dva brata. Iz Brd se poroča: V soboto 31. avg. pop. je v ■ Vipolžah ubila strela 28 letnega samca Fr. Jasniča, ko je sejal deteljo v vinogradu. V torek 3. sept. popoludjie je pa zadela enaka nesreča njegovega 1 oženjenega brata in očeta devetero ne ' doraslih otrok Vincencija Jasniča, ko še je peljal na svojem koleselju iz Čer-' vinjana domov. Strela je udarila nam-' reč ravno pred konja, ki je ostal na mestu mrtev kakor tudi Vincencij ; sam. Ponesrečenec je kupčeval z vi-1 nom in imel je zveze po vsej deželi. — Letina za grozdje v tržaški okolici letos ne bo prav bogata, prevelika ; suša je uničila mnogo pridelka. Naj- 1 bolj je prizadet od suše vzhodni del ' Trsta. V Skednju in Sv. Mariji Magdaleni spodnji _je tudi toča napravila , precej kvara. Še najboljše kaže trta v križkih bregovih. Sadja ni tudi skoraj nič. Oljke so po zimi večinoma po-zeble, kar 'se tiče torej pridelka na olju ne bo' letos prav nič in najbrže tudi dve, tri prihodnja leta ne. i _ ŠTAJARSKO ^^ _ Umrl je Jakob Ogradi, brat preč. ■ g. opata v Celju in oče č. g. kaplana Ogradija. Ljudska hranilnica in posojilnica " v Celju je začela dne 3. sept. urado-- vati Zanimanje za njo je splošno. — Slovenski otroški vrtec v Gaber-' ju se v kratkem otvori. r — t/mor radi pravde. Posestnik An . ton Lah iz Zagorja pr; Ponikvi je imel s svojima Sosedoma, posestnikoma Martinom Korošcem in Matijo Ri-j bičem, pravdo ter jo je tudi dobil, Se-. veda Sta zmaganca Lahu takoj prise- 2 gii maščevanje; 31. avg. je odšel .tal , na sodnijo, a vrnil se ni. Žena se je za j čela bati za njegovo življenje ter rm 1 šla napipti, a na cesti je dobila možev klobuk in palico. Napravila je takoj ovadbo na orožništvo, ki je Laha dobilo umirajočega v nekem gozdu ob okrajni cesti.. Poleg njega, ki je, ne da bi se zavedel, kmalu potem umrl, so našli še popolnoma krvav krepelec, s katerim so Lahu razbili č repi njo, vr-hutega pa mu zadali še deset ran z nožem. Sum se je obrnil takoj na Ko rošČa in Ribiča, ki sta svojo krivdo že priznala. — Ubil se je v Zavodnjem imovit in ugleden posestnik Vincenc Potočnik, po domače Slivnik. Padel je s svojega novega gospodarskega poslopja, katero ravno stavijo, tako nesrečno, da je nezavesten obležal in dan potem izdihnil, ne da bi se bil le najmanj zavedel. — Ker ga j? sin pretepel, se je obesil. V Gerečju sta 22. marca t. 1. prišla Anton Metličar in njegov oče Jurij Metličar, oba iz ptujske okolice. Oče sc je tako napil, da ni mogel več stati na nogah. Tudi precej opiti sin je očeta z nogo v glavo osttval in ga pustit ležati. Štiri dni pozneje se je Jurij Metličan v svojem hlevu obesil. Našli so ga mrtvega. Sin je te dni dobil, pred mariborskim sodiščem radi težke telesne poškodbe svojega očeta tri mesece zapora. —' Uradniška imenovanja. Nemški listi zopet kriče, da hoče vlada s slovenskimi uradniki posloveniti urade na Spodnjem Štajerskem. Občinski za-stopi v Ptuju, Celju, Cmureku, Lipni-ci in Brežicah so že odposlali dolge pritožbe raznim nemškim poslancem in trem ministrom. Ali so neslani ti ljudje! -r Odlikovanje. Sodni sluga sodišča na Vranskem, g. Ivan Gaber, je dobil za 4° 'etno zvesto službovanje častno svetinjo. — Slovensko Šolo na Strmcu nameravajo v kratkem otvoriti. — Cesarske vaje na Koroškem so se vršile severno od Drave med Osoj-skirn jezerom in Veliko,včem od 2. do 7. septembra pod vodstvom nadvojvo- ■ da Franca Ferdinand;}, Vaje so bile ■ podobne pravi bitki, preSkrbovanje ■ vojaštva in živine je bilo vojno, ----- Ce- ■ sar.se je pripeljal v Celovec dne 4. - sept : Povsod, koder se jo vozil, so,ga - množice živahno pozdravljale., Pb obi- 1 čajnem pozdravu, se je vladar takoj - poda.1 v glavno taborišče. Moštvo je x spo.čefka veliko trpelo vsled vročine in dolgotrajnih pohodov, pozneje pa vsled mrzlega vremena in naliva. V petek je bil pri glavni vojni na celi črti zm'agoviti tretji voj. — Pri letošnjih vajah so se strogo ravnati po japonskem načinu, da prikrivajo vsa povelja. Nobenemu poveljniku ni znano kreta-tije sosednjih čet. j — Grozna rodbinska tragedija se je izvršila S. sept. v Zemanu. Magistrat-11 i sluga Lovrek je tri svoje otroke, stare od 1—10 let, s sekiro ubil, četrtega nevarno ranil, potem pa sebe u-strelil. Najbrž se mu je zmešalo. — Svinja požrla otroka. V Bijeljini v Bosni je žena kmeta Kugiča pustila v hiši svojega osemmesečnega otroka ter odšla na polje. Na dvorišče je prišla svinja, odprla vrata ter — požrla otroka. Ko je prišla mati domov, našla je edino še kosti od glave in nog nesrečnega deteta. — Rim, S- septembra. Zatrja se, da jc Vatikan sklenil, da z ozirom na posebne politiške razmere v Dalmaciji ne bo silil na to, da se izvede njega zadnji dekret glede na omejitev glago-lice. Italijanski listi so vsled tega čisto iz sebe. — Pulj, 5. septembra. Tukajšnji "Omnibus" v posebnem članku slavi biskupa Mahniča, ki je s svojo avdijenco v Rimu napravil preobrat na korist glagolici. I MALI OGLASI. I NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, II51 N. Broadway, Joliet, 111 NAPRODAJ LEPO IN VELIKO stanovanje. V hiši je prostora za 4 družine. Zemljišče je ,35x168 ft. blizu slovenske cerkve. Več pove: John Starec, 1048 So. Lincoln St., Chicago, TU- 4014 I SLUŽBO DOBI PRI ZASEBNI (privatni) familiji dc-kle, dobro iz-t vežbafta za kuhinjsko opravilo in drugo hišno delo Plača dobra j Kranjica ali Hrvatica naj piše ali s« i oglasi pri Amerikuuskem Slovencu ; joliet, 111. 4«d4 i- 1- H-! " 3 0 sz; " I o = p^ 1 g f» 6 O o P3 G5 1- >0 ^ > £ » g °4 P .i- f-} t" ^ i t? £ I Nad 3,500,000 peres se rabi lia dan. ' Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-Al. TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo aaročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced! Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday." by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 6. okt. Nedelja Bruno, spozn. 7. " Ponedeljek Justina, dev. 8. " Torek Brigita devica. g. " .Sreda Dioniz.ij šk- muc j 10. " Četrtek Frančišek Borg. it. " Petek Nikazij, škof. 12. " Sobota Maksimilijan, šk. i ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B ZEMAN 777A1p<>rtst- li« tlirmn, chicago, ill. Četrt milijona žrtev spalne bolezni je sedaj v Ugandi. "I„ondon Daily News" poroča, da se je neka vas v Švici okrasila z zastavami v čast kokoši, ki je zlegla svoje tisoče jajce. Zlato je skoro dvakrat tako težko kot srebro; tako tehta kubičen črevelj prvega t,210 funtov in ista količina zadnjega 655 funtov. ' Pater Erazem Hering, največji jezikoslovec na svetu, je zadnjič umrl v samostanu Landeshut na Nemškem v starosti 79 let. Bil je menih v samostanu nad petdeset let ter je dodobra znal triintrideset starih in modernih jezikov. Sovražnik cerkve na smrtni postelji. V Genovi je ležal na smrtni postelji najhujši liberalni časnikar Italije, Jurij Brozi. Bil je voditelj vsega cerkvi sovražnega gibanja. Pred smrtjo pa se je spravil s cerkvijo, preklical je vse svoje zmote in v oporoki dolo. čil, da se to javno razglasi. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo Španski sleparji, ki so tudi na Slovensko pisali mnogo pisem o skritih zakladih, so sedaj vendarle v Madridu aretirani. "Šefa" sleparske družbe sta bila neka Gonzale in Gabria. Na 1000 adresatov sta vjela 9 oseb, ki sta jih korenito osleparila, tako, da je slepar ska družba na leto imela 300,000 kron dohodka. Med osleparjenci so zastopani člani vseh narodov, tudi Slovenci. Migi slovenski po] lW;if«lli ga izdelu.ie znana slovenska tvrdka Joliet Sloven i c Bottling Co Truplo umorjenega mladeniča v kovčegu. V Palermu je policija odprla s petrolejem namazan kovček, v katerem je našla truplo umorjenega 2olet-nega mladeniča. Na glavi je imel dve rani od strelov. Kovček so prinesli seboj v hotel štirje elegantno oblečeni gospodje, ki so imeli seboj mnogo ponarejenega denarja ter bili oboroženi. 913 n. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob sedeljeh N. W.344 Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna ir. hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM ! Golobi pri cesarskih vajah. Poleg ordonanc kolesarjev, ordonanc z mo-tori in z avtomobili so bili v službi pri cesarskih vajah na Koroškem začetkom septembra tudi golobi. Graškemu armadnemu zboru so se pridelili trije častniki in devet mož 5- dragonskega polka, ki so izurjeni v službi z golobi. Golobe so jako uspešno rabili pri gorskih cesarskih vajah 1. 1905 pri Komenu na Tirolskem. ROŽNOVENSKA MOLITEV, V čast k r a 1 j i c i presnetega r o i n r g a v e n c a naj se prečitajo sledeča kratka poročila o postanku in o vzvišenosti rožnega venca.. Sv. Pavel, prvi pušeavnik, ki je 90 let stroge pokore prebil v egiptovski puščavi in lvta 342. blaženo zaspal v Gospodu, se 'jo posluževal 'pri molitvi malili kamenov; tako je rečeno v nje-goyeni žjvotopis«, Kadarkoli je kako. molitev dokončal, je položil kamen-' ček na stran, in ko je postavil v.se na stran, je bil gotov s svojimi naloženimi si molitvami. Njegov vzgled so posnemali drugi puščavniki. Pozneje so prišli na praktično misel, rabiti namesto kamenčkov male kroglice, ki se jih je moglo na vrvici premikati semter-tja. Ta preprosti: način se je razvil v sedanjo obliko rožnega venca in sicer v začetku 13. stoletja, ko je sv. Dominik pod posebno zaščito presvete Device Marije zmagoslavno pobijal krivi uk Albingenzov, ki so prebivali na južnem Francoskem in tajiti bože-Stvo Kristusovo. Sv. Dominik je priporočal vernikom lepo molitev rožnega venca. Odsihmal je bila ta molitev najljubša molitev vesoljne katoliške cerkve. Prav goreče sega v dušo in čut vernega kristijana, ki umeva vzvišenost te lepe molitve. Veličastnost rožnega venca je razvidna iz premišljevanja njegovih delov. Otvarja se v imenu presvete Tro jice; je torej izpovedanje Vere na Boga Očeta, Sina in sv. Duha. To vero-' izpovedauje, ki na njem temelji naše zaupanje, spremlja znamenje sv. križa. S tem izražamo svojo vero na Bog-človeka Jezusa Kristusa, ki je za nas umrl na krvavem križu. Potem'' sledi apostolsko veroizpove-danje, ki je v dvanajstih členkih izbor krščanske vere. "Brez vere je nemogoče Bogu pri jati in so izvelieati." Z verskimi deli še potrjuje upanje bodočega povračila. Up na neskončno radodarno povračilo raZynema k ljubezni do Boga, Pobožno veroizpo-v.edanje dviga srce k Bogu, V--oi/povedanju se pridružuje pradavna hvalni.ca: Čast bodi Očetu. Sinu in sv. Duhu itd. Ta hvalnica nas lah-fco spominja na skupili namen celega .stvarstva, ki obstoja v tem, da Stvari svojega. 'Stvarnika ČAste. in proslavljajo. Nato sledi O č e n a š, ki ga je Sin božji sam naučil svoje učence in po njihovih naslednikih tudi nas. Božjega izvor;i je in zato neizmerno veličasten. Premišljuj sam na kratko sedmere prošnje v molitvi Gospodovi in jasno ti bo, da Očenaš obsega vse, česarkoli moremo prositi. Nobena po-samna molitev. in ko bi bila tudi obogatena z vsemi mogočnimi odpustki, ni tako vzvišena kakor molitev Gospodova, Očenaš. Ko smo se obrnili v imenu Jezusovem na nebeškega Očeta, se obračamo v besedah angela Gjibnela, sv. Elizabete in cerkve do nasv nebeške Matere Marije, jo pozdravljamo in prosimo njene materinske pomoči sedaj in ob uri naše smrti. Ta pozdrav na naše zavetje se druži z. najvažnejšimi skrivnostmi odrešitve. Tržišče z mladimi deklicami so odkrili v Budimpešti. Neko dekle je ovadilo policiji fcsrvnr'riarjH Wft'dsbtV 8a jo je nagovarjal, naj vstopi v neko tolerančno hišo v Szegedinu. Preiskava je dognala, da je kavarnar,s tovariši imel obširno trgovino, pošiljajoč svojo "robo" po vsej 'državi, v Nemčijo, Srbijo in celo v Ameriko, dobivajoč za posredovanje od osebe po 1000 kron. Kmečki fant in komtesa. V Revalu je_ kmečki fant Andraszik odpeljal hčer tamošnjega veleposestnika grofa Pongracza v neko sosednjo vas. Mladi parček se je kmalu nato vrnil ter nastanil v bližnji vasi. Vsi poizkusi, ločiti mlado komteso od njenega ljubimca, so bili brezuspešni. Tudi ponudba velike apanaže, s katero naj bi se umaknila v Ameriko, ni nič izdala. Honorari ruskih pisateljev. Grof Lev Tolstoj je s svojimi deli pridobil toliko, da dobiva letno rento 25,000 rub-ljev, dasiravno že več let izdaja svoja novejša dela brezplačno. Dostojevskega vdova je dobila za dela svojega soproga 75,000 rubljev. Kuprinu je samo njegov "Dvoboj" prinesel 10,000 n'bi.J_ev- Sergjenku je vrgla knjiga •Kako živi in dela Tolstoj", 15,000 rub ljev Gorki in Andrejev sta tako priljubljena, da dobita za vsako vrsto svojih spisov po en rubelj. Koliko velja v Švici dober bik? V Ostermundingen pri Bernu je pripeljat priprost kmet na razstavo bika simo-dolskega plemena, katerega je sam zase pred tremi leti kupil za 5000 frankov. Od njega je izredil 20 mladih bikov katere je vse za visoko ceno prodal. Enega izmed sinov, kateri je star 11 mesecev, je pripeljal tudi na razstavo Kupci so mu ponujali za njega 8000 frankov; prodati ga pa ni hotel za nobeno ceno, ker ga potrebuje sam za p|enie. Beseda "bojkot". Gotovo bo cita-tclje zanunalo, da izvedo, kako da je nastala beseda "bojkot". Beseda "bojkot prihaja od nekega angleškega kapitana, k, se jc zva| Coykott Ta k.a. pitan jc upravljal posestvo nekega gro fa na Angleškem. Radi svoje uprav pretirane strogosti ga je vse bližnje prebivalstvo silUo Sovražilo ter ni ho- telo prit, z njim v nikako Gotiko. Nihče n. hotel od njega kupiti, niti mu kaj Prodati z vojaškim spremstvom mu je bil doveden letni prihod, tega so strogo čuvali, tudi kapitan sam je mpral imeti spremstvo, kadar je. hotel v 118° mesto. Od tedaj je nastala beseda "bojkot" ali "bojkotirati '. Pričeli so jo rabiti ob stičnih prilikah m kmah, je postala ta bcse, da običajna po celem kontingentu. -Boj'kott je umrl meseca junija leta i897- — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. — Rojaki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca. German Loan and Savings Bank, MARTl¥~WEŠTPHAL, xaa N. Bluff St JOLIET, ILI- ; 'v-.. . .'Offl| AMERIKANSKI SLOVENEC, 4. OKTOBRA 1907. _ V veselem rožnem vencu čuje-1110 in premišljamo radostno vest, da je angel Gospodov prinesel Mariji sporočilo: "Sina boš rodita, ki ga imenuj Jezus;" da je Marija v blagoslovljenem stanju poselita svojo teto Elizabeto in ji stregla; da Ga je v tem-peljnu poklonila, in da je Marija spet našla v tempeljnu svojega dvanajstletnega Jezusa po tridnevnem pogrešanju. Žalostni rožni venec nam kaže ljubega Izveličarja v njegovem krvavem znoju in smrtnem boju na Oljski gori; v njegovi skrajni zasrambi, golega in krvavega ob šibalnem stebru; v njegovih občutnih bolečinah, ko so Mu; s sramotilnim plaščem ogrnjene-rau, nabijali grozno trnjevo krono na njegovo sv. glavo. Kaže nam ljubega Izveličarja obtovorjenega s težkim kri žem, zasmehovanega in vlačenega na krvavem smrtnem potu 11a Golgato in nam pušča slišati s križa zadnje besede našega ljubega Odrešenika: "Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo." Častitljivi rožni venec nam pre-dočuje krasoto Odrešenika, vstalega od mrtvih iz lastne moči, nas pušča gledati z apostoli in učenci njegov vnebohod, nam predstavlja dohod sv. Duha v obliki gorečih jezikov, ter vzbuja v naših prsih slutnjo one svete radosti, ki je prešinjala prebivalce nebeške, ko je bila Marija, Mati božja, vzeta v nebesa in kronana kot nebeška kraljica. Vzvišena, tako v svojih pbsamnih delih kakor v celoti je Bogu prijetna in tebi koristna molitev rožnega venca. To j venec duševnih rož, ki zalj-ša srce vsacega katoličana ter diči vse častilce in častilke preblaženc Device Krasi tudi ti svoje življenje/in poseb-j no v tem mesecu, ki se imenuje tudi j ■rožnovenski mesec, z rožnim vencem in ne. pozabi pri tem ubogih duš. VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV. VIII. člen: "Pekla ni — pekel je na tem svetu." k) Da, marsikdo si je že želel, da bi ne bilo pekla: Hudobneži se bojijo kazni, zato pa taje, češ — saj ni pekla.^, A grozovito se varajo! Kakor gotovo, biva Bog, stvarnik nebes in zemlje,' kakor gotovo ima vsak čloyek neumr-1 ljivo dušo, kakor gotovo so za pravi-! ene nebesa, tako gotovo čaka hudob- : neže v večnosti kazen pekla. Dokazi,j da biva Bog, da je človeška duša neumrljiva, da so nebesa — vsi ti dokazi so ob enem že dokazi, da je pekel. Če pekla ni, ni ne nebes, ni Boga, je. vse skupaj prazen nič in navaden humbug. Da je pa krščanska vera humbug — to pa more reči samo navaden norec. Kristus vfndar ni prišel na svet, da bi širil — laž! fn o peklu govori Kristus v evangeliju ne enkrat —-aiupak petnajstkrat. Vzemi v roke evangelij sv. Marka, zadnjih 8 vrst v 9. poglavju. T11 pravi Kristus, da jc bolje vse izgubiti, vse pretrpeti nego pa priti v pekel v neugasljivi ogenj; kjer njih črv ne umrje in njih ogenj ne ugasne. V evangeliju svetega Matevža (25- poglavje) pravi Kristus zavrženim ob dnevu vesoljne sodbe: "Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom. In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje." — In tako govori Kristus o peklu petnajškrat v svetem pismu. Tajiti torej pekel — se pravi postaviti na laž Kristusa samega. 2.) Vera v pekel je bila pa na svetu še predno se je rodil Kristus. Tudi v poganstvu so verovali v pekel ne samo priprosti ljudje ampak tudi največji veleumi in modrijani kakor Platon, Sokrat, Horacij, Ovidij, Virgilij i. dr. Vera v pekel je vera celega človeštva, vera vseh narodov, vera vseh časov. Samo neumneži morejo tajiti pekel. 3.) Pamet mi pravi: to stori, tega ne stori. Veni torej, kaj je prav in kaj ni prav. Pamet mi torej nalaga zapovedi in mi daje prepovedi Vsaka zapoved in prepoved je pa resna samo takrat, če je potrjena z obljubo plačila oziroma z grožnjo kazni, če so postave, morajo biti tudi kazni za one, ki postav ne izpolnijo. In ker je veliko greha na svetu, veliko hudobij, zato je treba da so hudobije enkrat kaznovane. Zato je in mora biti pekel. 4.) Kdor: pride v pekel.si je tega kriv sam, čisto satn. Človeško življenje je potovanje: ena pot pelje v življenje, druga v pogubljenje. KaterO pot si človek izbere, pb tisti hodi in pride do svojega cilja. Če ga pot pripelje v pekel—kdo je tega kriv? Sam—naj bi izbral drugo pot in pekla bi se rešil. Preudari primero! Nekdo hoče iz Ljubljane v Trst. Gre na. kolodvor. Tu sta dva. vlaka: eden je namenjen proti Trstu, a drugi malo lepši proti Dunaju. Frcdno naš potnik stopi v drugi, lepši vlak. ga nekdo opozori, da , ta vlajc ne .gre proti Trstu, kamor jc potnik namenjen. A potnik se za ta opomin nič ne zmeni. Pride konduk-ter ter mu pove, da je 011 na napačnem vlaku, da je on na vlaku proti Dunaju; in da mora vzeti prvi vlArt»(tv(t>(t\rt»(*(t» |jipipipip»p«p«p«p«j) H (IjC! Kje je najbolj varno naložen denar ? Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh , ul°K jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vs«m svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznav« država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev 1« v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po» jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaj denar. Mestna Hranilnica ljubljanska poslnje i syoji palači i Prešemorili ulicah Naš zaupnik v Združenih državah CD A NIf C A V C CD je že več let naš rojak rnAllIV JAiVoCIT 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. FINO PIVO V STEKLENICAH. J BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. al K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2: aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. & Podpredsednik:................Frank Boje, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:...................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. 'I. Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec?......Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Galobitsh, 807 N. Chicago St., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Alleghemy, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547. Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. ^ društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12284 Anton Tomšič, roj 1882, F spr. 1. okt. 1907. Dr- št. 92 članov. Dr. št. 363 članov. ■K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12287 Matija Kral, roj 1867, spr. g 1. okt. 1907. Dr- št. 133 članov, f-' društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12288 Pavel Madronič, roj 1884, 12289 SI,; Štefan Žagar, roj 1883, 12290 Marko Muhvič, roj 1882, spr. 1. okt. 1907. ^ društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12285 Jožef Medic, roj 1882, 12286 I Štefan Moravec, roj 1870, spr. 1. okt, 1907. Dr. št. 56 članov'. ^ društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 12291 Alojzij Penko, roj 1884, p/: spr. t. okt. 1907. Dr. št. 49 članov. '' društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12292 Franc Hvala, roj 1880, K/ 12293 Anton Koren, roj 1869, spr. 1. okt. 1907. Dr. št. 38 članov. ^ društvu sv. Družine toy, Aliquippa, Pa,, 12294 Franc Anžula, roj 1877, spr. 1. okt. 1907. Dr. št. 26 članov. PRESTOPILI ČLANI, društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Petra 30, Calumet, I Micli., 11118 Janez Adam, 23. sept. 1907. I. dr. št. 149 članov. II. dr. št. 360 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu vit. sv. Florijana 44, f. . So. Chicago, 111., 8027 Janez Baljkovec, 25. sept. 1907. I. dr. št. 149 članov. II. dr. št. 191 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 46/7 Janez Žlogar, 27. sept. 1907. If; Dr. št. 266 članov, društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5596 Janez Malenšek, 23. II sept. 1907. Dr- št. 91 članov, društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5539 Janez Tomšič, 6779 Matija Sker-bič, 9572 Karol Klun, 28. sept. 1907. Dr. št. 347 članov, društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2447 Martin Oven, 30. sept. '07. s;; Dr. št. 100 članov, društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1633 Janez Lukcžič, 23. sept. 1907. Dr. št. 360 članov. Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 7621 Jožef Jurkas, 7720 Marko Mravič, 9397 Alojzij Bedetiko, 17. sept. 1907. Dr. št. 191 članov, društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11509 Mirko Grbinič, 9280 Anton f Žnidaršič, 30. sept. 1907. Dr. št. 54 članov. ,J(1 društva sv. Srca Jezus ,70, St. Louis, Mo., 11870 Andrej Oman, 23, sept. 1907. Dr. št. 60 članov, društva sv. Antona Pad., 87, Joliet. I1L, 9.548 Jožef Papeš,..^. jsopt. .1907. " ' m ' Dr. št. 56 članov društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9893 Jožef Bratkovič; 11,179 Martin Kočevar, 12. sept. 1907. Dr. št. 2,9 članov. ODSTOPILI ČLANI, d društva sv.' Barbare 96, Kaylor, Pa., 10219 Janez Pire, 10086 Alojzij Lek-še, 23. sept. 1907. Dr. št. 29 članov. IZLOČENI ČLANI: Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 11641 Franc Mazuc, 11639 Ivan §me, 21. sept. 1907. Dr. št. 38 članov. , PRISTOPILE ČLANICE. ^ društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3389 Marija Mišmaš, roj '887, 3390 Ivana Straus, roj 1874, spr. 1. okt. 1907. Dr. št. 32 članic, društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3391 Ivana Petrina, roj 1882, 3392 Marija Stimac, roj 1879, spr. 1. okt. 1907. Dr. št. 41 članic. PRESTOPILE ČLANICE, društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k društvu Marije Mil. Pol. 114, Steelton, Pa., 3313 Ana Suhor, 16. sept. 1907. I. dr. št. 10 članic. II- dr. št. 19 članic. ODSTOPILE ČLANICE. 0(1 društva sv. Jpžefa 2, Joliet, 111., 66 Katarina Zdravlovič, 27. sept. 1907. a. Dr. št. 107 članic. d društva Marije Mil. Pol. 114, Steelton, Pa., 3^49 Katarina Brodarič, 25. sept. 1907. ' , Dr- št. 19 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. °3S9 Jernej Dobovšek, star 41 let, član društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., i umrl 17. junija 1907 v Stringtown, Colo. Vzrok smrti: zadet s kamnom v sence in vbit. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 11. oktobra 1906. '4 Lovrenc Hiti, star 33 let, član društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrl 20. julija 1907. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $500. Pri-. stopil k Jednoti 10. januarja 1907. Janez Pugelj, star 39 let, član društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., Umrl 24. avgusta 1907. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi vsled udarca na logo (delirium tremens). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. .. maja 1901. s38 Janez Jelene, star 41 let, član društva sv. Petra in Pavla 5t, Iron Mountain, Mich., umrl 31. avgusta 1907. Vzrok smrti: vnetje možganov (cerebral hemorrhage). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. aprila « ]9o6. 101 Helena Kozjan, stara 40 let, članica društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., umrla 12. septembra 1907 v Youngstown, Ohio. Vzrok smrti: Povožena od vlaka na križišču. Zavarovana za $tooo. Pristopila » k Jednoti 16. februarja 1905. 'f Prane Mesec, star 27 let, član društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 13. septembra 1:907. Vzrok smrti: zadet od poulične kare kar mu je j: Povzročilo spirt. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 17. maja 1906. 93 Nikolaj Berkopec, star 30 let, član društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 14. septembra 1907. Vzrok smrti: jetika (phtisis Pulmonaris). Zavarovan ža $1000. Pristopil k Jednoti ti. februarja 1901. j7a Anton Novačič, star 30 let, član. društva Marije Sedem Žalosti 50, Alle-£ Sfheny, Pa., umrl 14. septembra 1907 v Pittsburg, Pa. Vzrok smrti: pljučnica (brojichial pneumonia).. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti js ft. julija 1903. Marko Zdravlovič, star 60 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl septembra J907. VzrOk smrti: prebita črepinja vsled zadetja po poulični kari. Zavarovan za $1000. Ustanovni član Jednote že izza 2. aprili 'a 1894. i Jurij Videkovič, star 21 let, član društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., "mrl 23. septembra 1907. Vzrok smrti: pljučnica (pneumonia). Zavaro-van za $1000. Pristopil k Jednoti 19. aprila 1906. 5 Jožef Papež, star 25 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 23. septembra 1907. Vzrok smrti: vtonil po naključju. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 12. aprila 1906. URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA. Tekom oktobra bo naložen na vse člane in članice vsakoletni asesment po «ai?a izvenredne stroške. Ta poseben asesment je dolžan plačati v oktobru i * Slan in članica, vsled česar opozarjam društvene tajnike in tajnice, da od vsakega kolektirajo. , m* Ker morda ne bi kateri umel ali pa "hotel" umeti kaj se prišteva izven-" stroškom, hočem tu v njegovo korist pojasniti, da se iz te doklade j plačajo poslovni stroški K. S. K. Jednote vsakega leta, in sicer: plače uradnikom, vse tiskovine te ali one vrste, ki jih dobivajo društva od Jednote, poštnina, ekspresni stroški, potrebščine v uradu glavnega tajnika in drugih uradnikov, najemnina za urad glavnega tajnika, stroški objave uradnih poročil v glasilu Jednote, zatem naročnina za glasilo Jednote, ki se pošilja posameznim društvom, i. dr. Ker se denar za pokritje teli stroškov ne sme jemati iz sklada za posmrtnino in poškodnino, niti ne iz rezervnega sklada, naloži se torej vsako leto posebna doklada za pokritje vseh teh stroškov. Kdor ne plača tega posebnega asesmenta se podvrže suspendovanju ravno tako kakor da ne bi hotel plačati svojega mesečnega asesmenta. Bratski pozdrav vsem članpm in članicam K. S. K. Jednote! JOSIP DUNDA, glav„i tajnik K. S. K. Jednote. I Raznoterosti OO+O+O+OH Isti dan krščen in poročen je bil v Stargardu desinfektor Bruno Rohl. Rohl ne ve, kdo in kaj so bili njegovi stariši, tudi ne ve zagotovo, kdaj je bil rojen. Približno ceni svojo starost na 39 let. Pred osmimi leti se je hotel oženiti, toda oblast ni dovolila poroke, ker Rohl ni imel niti krstnega ne rojstnega lista. Rohl je vseeno živel s svojo "ženo" skupaj ter ima že pet otrok. Sedaj mu je vlada dovolila, da bode cerkveno poročen, ako se da preje krstiti. Rolil se je vdal, bil' je krščen dopoldne s tremi svojimi otroci, popoldne pa z ženo poročen. Stavke na Japonskem. Japonska se trudi z jekleno vztrajnostjo, da v najkrajšem času postane popolnoma moderna država. Japonska trgovina in industrija začenja postajati nevarna Evropi in Ameriki. Japonci so si prisvojili vse moderne tehniške pridobitve, pozabili pa niso prav po vzoru evropskih bogatašev-tovartiar-jev odirati uboge delavce. Zato je ti-piška prikazen v moderni industrijalni državi, stavka, tudi Ha Japonskem stvar, ki več ne vzbuja začudenja pač pa često krvave izgrede. Uvaževati je namreč treba, da je odiranje japonskih delavcev pri njihovih skrajno skromnih živjenskili potrebah in zelo nizkih plačah še veliko hujše kot pri nas. V steklarni v Shinagavi pri Tokiu so nedavno prenehali z delom vsi delavci Isto je storilo tudi 1500 kulijev v yo-kohamski Inki, zahtevajočih 50 odstotkov zvišanja plače, a dosegli so le 25 odstotkov. V bakrovih rudnikih bes-hijskih v provinci I ho stavka T034 rudarjev, 1020 prevoznih delavcev in 21 rokodelcev. Prišlo je do krvavih spopadov. Policija navzlic 200 možem, ni mogla ničesar opraviti proti množici, red je moglo napraviti še vojaštvo. scino ter je še dandanes neobhodno potrebna za vsako finejšo kuhinjo. Svojo karijero je začel kot kuhar v pariškem Jokey-klubu, kjer je nabral prve lavorike za svojo umetnost. V novejšem času je bil popolnoma pozabljen in menili so že, da je umrl, dokler Sa neki časnikarski poročevalec ni iz-taknil v malem angleškem morskem kopališču. Hippolyte ni dosegel svojih bratov, kajti prilezel je le do načelnika kuhinje pri nekem visokem ruskem dostojanstveniku. Šele čez štirideset let. Na Monte Civetta se je ponesrečil hribplazec Guiseppe De Gasperi iz Vidina; ko je plezal po neki zelo str-mi steni mu je izpodletelo, padel je v globočino ter sta ga dobila mrtvega tla ntkfcm ledeniku dva hribolazca iz I rsta. Privezala st;a popolnoma zmr-z'° truplo na vrv in ga hotela spustiti cez ledenik v globino. Kar je pa začelo truplj, drsati po ledu navzdol s silno mocjjh ter bi bilo oba turista' potegnilo seh0j v prepad, da ga nista pravočasno izpustila. Drugi dan je večja družba, došla iz doline, da truplo spravi v (nižino, spoznala, da je padlo v razPQko v ledeniku in da ga je nemo-6oce|izyleči radi vode, ki dere skozi "J0- j Nekateri veščaki so mnenja, da se bode truplo dobilo šele, čez 40 let, kcr v, tem času ga bode ledenik sam spravil do pristopnega mesta. GENERALE TRANSALANTIQQE FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street. Joliet, 111. Pravi izumitelj t*i*fo.ru» Kot iz najdite I j elektriškega telefona velja dandanes gotovo Netile c Filip Reis,ki je 1. 1868." sestavil aparat, s katerim je bilo mogoče slišati v veliko daljavo razne muzikalične glasove in tudi človeško govorico, dasiravno seveda še precej pomanjkljivo. Ta telefon je izboljšal in predelal 1. 1876. Bell, 1. 1880. pa mu jc Hughes pridružil še mikrofon. Vendar sta se oba držala osnovne ideje Reisoye. Ima pa tudi Reis predhodnika, po čegar načrtih bi bilo mogoče sestaviti popoln telefon; ta je bil francoski poštni u-radnik Bourseul. Toda za načrt tega moža se nihče ni hotel meniti in z njegovo osebo je izginila s površja tudi ideja, slavo prvega iznajditelja pa uživa Nemec. Kuharska dinastija. Smrt Alfonza Gouffeja, preminulega pred nekaj dnevi, je dala vsem, ki kaj razumejo in drže na fine oblizke in izbrano kuhinjo, povod, da se resno ba-vijo s stanjem kuharske umetnosti. Žal, vzbujajo se jim le žalostne misli, kajti pri vseh jc zaključek, da je začela propadati. Človeštvo pri jedeh ne gleda več na izboren okus, ampak le na redilnost, kar je posledica ekonomskih razmef in vedno bolj praktičnega duha modernega človeštva. Bratje Gouffe so poslednja zvezda na obzorju kuhinje in tudi ta se je začela bledeti in ne bo dolgo, ko izgine za vselej. Prvi je zapustil svet, kuhinjo in lonce Alfonz, star 95 ]et' živita le še dva brata njegova, Jules' in Hyppolyte. Prvi si je kot kuhar pridobil svetovno slavo; bil je šef v kuhinji rajnke angleške kraljice Viktorije ter je -pis.il kuharsko knjigo, ki, so jo prevedli v angleščino in nem- Na trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z jr. RICHTERJEVIM^ ŠidroPainExpe[le^em in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let dm-god in tukaj z i zborni m i v$ne-hi v slučajih reumatizma pre-hlftjenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj me morem biti brez njega, rt Rev. H. W. Frcytag, Hamel, HI. T Na vsaki steklenici je LI Anaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah Ff. Ad. RICHT^ co; 215 Pearl St., New York. Življenja grofa Leva Tolstega. Navzlic svojim 79 letom patrijarh ruski| književnikov izgleda še prav dobri), toda starost jc vzela njegovej postaj ono svežost in krepkost, ka-tpra le preje odsevala z njegovega o-brazaj Literarno delo je opustil, bavi se le! z zapisavanjem tega, kar sliši nied iarodom in z idejami starega pisatelj^ Banocnorguesa. Najbolj ga zamirajo sedaj spomini, katere piše a soproga in sicer iz dobe pred ) iil po poroki. Stari filozof čuti, približuje smrt s hitrimi koraki, njegO porok da se toda pričakuje jo popolnoma mirno. ii> zapovedi za ženske. ~'v. fytf k'i tpetaj. iti tuai drugim", tira tu to, 2. \je zanemarjaj svoje: zunanjosti. 3. Zanimaj se za delo in stremljenje svojpga soproga. 4. Ne štej sebe za več kbt prijatelje in sorodnike svojega mejča ter jim bodi prijateljica. 5. Ne pripoveduj pa jim o vseh malih prepirčkjh, ki se med vama pojavijo, tudi mosjevj materi ne, niti sestri, niti teti njegtivi ali komu drugemu. 6. Ne oviraj 1110ŽA pri občevanju z njegovimi prijatelji. 7. Ne muči moža z vsemi mogočimi malenkostimi, ki se dogajajo v gospodinjstvu. 8. Ne toži vedno vsled neprijetnosti v življenju, 'ampak jih udano prenašaj. 9. Ne zapostavljaj moža otrokom, ampak skrbi za vse enako. 10. Ne pozabi končno, da samo ti ne smeš kot gospodinja imeti napak. Pozabljaj napake pri članih in sorodnikih rodbine. Novo zdravljenje jetike. Dr. Wright, velik učenjak, je razglasil svetu; da je iznašel novo zdravljenje jetike ter da bo možno preprečati in zdraviti bolezen s cepljenjem ali stavljenjem koz. Upamo, da se posrečijo poskusi, ki se delajo sedaj na vseh straneh sveta, ampak tudi potem bo vedno od največje važnosti ohraniti telo krepko. To pa edinole dosežeš, ako ohraniš prebavila krepka in v popolnem delavnem redu. Bržko je prebava neredna, je , rabiti Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. To vilice okrepi prebavila ter je usposobi prejemati in prebavljati vsako hrano in jo ■izpreminjati v obilno kri, podlago življenja in zdravja. Koristno je v vseh slučajih, kjer sta potrebni slast, in moc. Ce ostaneš krepak, ne moreš dobiti jetike. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, Odprto pismo Slovencem. Cenjeni Collins Medical Institute! Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih. Sedaj ne čutim nobenjh bolečin več, za kar se Vam srčno zahvaljujem. Če bodem še kedaj bolana, se bodem že vedela kam obrniti in tudi drugim rojakom Vas bodem priporočala. Ostajam Vam hvaležna do hladnega groba. Marija Meglic, n§8 Western Ave., Chicago, 111. Denare v staro domovino pošiljamo: ............ za $ 10.30 ............................50 kron, za $ 20.50 ......................100 kron, za $ 40.90 ..................200 kron, za $ 102.00 ....................500 kron, za $ 204.00 ............................1000 kron, za $1017 00 ............................5000 kron. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicali. VSAKDO VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI B. BERKOWITZ, Ako kupujete pri nas si prihranite denar. ' POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. V«- '■ fr-,-*'' ■ • ■. nvii:. s- - lilbVy' • •» r ' ' ---- ................. SVOJI K SVOJIM! Prva in mina slovenska tvrdka v Ameriki. Vsih društvenih potrebščin. Jota i Gosar Co. 719 High St., W. Hoboken, N. J. Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOBAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE. ======== Otvoritev novega —=== SALOONA z dvemi najmodernejšimi kegljišči BO V SOBOTO 12. OKTOBRA 1907. Na Washington St. blizu lOth Ave. GARY, INDIANA. BUDOI^F MAI1AŽ, Ijijsliiil«:. JOSIP JONTES «01 N. Chicago St. N. W. Phone 1213 Priporoča rojakom v oje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže In prekajeuo nieso. Dobra portrežba in nizke cene Vezanje knijg. V tiskarni "A. S." se vezejo knjig« stare in nove. Prav po peni. Prinesite ali pošljite jih. Oba telefona 509 07881450 Resnična slika iz ruske revolucije. ^mmmmm^mMmmmmmmmm' 1 ANTON NEMANICH, 1205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebni! k i W ZAVOD IN KONJUŠNICA. H| Chicago Phone 2373, Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. vozu in katerih pi hotela stranka prepustiti policiji. Ko so^ se izbirale osebe, katere so mislili osvoboditi, se je oziralo edino le na visokost kazni, ki je dotičnitn jetnikom grozila; vsi strankarski ozi-ri so ostali popolnoma na strani in ni se nič na to oziralo, če spada jetnik k njihovi stranki ali h kaki drugi. . Z ozirom na to je skušala P. P. S. poprej natančno poizvedeti, kateremu izmed jetnikov, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu na "Pawiaku" grozi smrtna kazen; dalje se je skušalo dognati za koga izmed njih stoji stvar najbolj neugodno in kdo je administra ciji najbolj zoprn. Ko si je P. P. S. na ta način sestavila listo obtožencev, ki nikakor niso mogli oditi smrti, sklenila jih je rešiti. Za enega izmed te desetorice je padla odločitev še le v zadnjem trenotku. Ravno, ko so kovali "uradno" naročilo varšavskega oberpolicajmojstra načelnika preiskovalnega zapora, so zvedeli, čisto nepričakovano, da se je v obtožnici naperjeni proti enemu izmed desetorice, smrtna kazen zame-nila v dosmrtno ječo, nekemu drugemu jetniku M. se je pa čisto nepričakovano ravno istega dne izročila obtožnica, po kateri bi sledila smrtna kazen. Niti advokat, niti M. nista tega pričakovala.' — Torej je v zadnjem trenotku P. P. S. spremenila listo jetnikov, katere je hotela rešiti v toliko, da je na mestu prvega vzela gospoda M. Omeniti je še treba, da je stranka sklenila, naj se jetnikom na noben način ne da na znanje, da pridejo v določenem času po nje rešitelji: balo se je namreč, da bi se morda kdo preveč ne razveselil in ne mogel premagati svoje radosti in. vsled tega storil kakšno neprevidnost. Eden nepravilen pogled, smehljaj, živahna poteza obraza, naglo kretanje, vse to bi zamoglo izdati, uničiti celo tako nevarno podjetje. Radi tega se je sklenilo, naj vse ostane tajno in se ne obvestijo zaprti tovariši. Poleg omenjenega žandarja Bud-berga sem prišel skupaj in se seznanil še z enim pseudo-policajeni, ki je imel precej važno vlogo. Iz njegovega pripovedovanja sem razvid«!,;'da so se morali pošteno truditi. predno so lahko pristopili na delo. Poprej so imeli raznovrstne poskus-nje in številne vaje, vsled česar so si prisvojili čudovito izvežbanost. Vsak je imel natančno določeno vlogo i?i vsakdo jo je znal izvrstno igrati. Ob eni po polnoči je baje oberpolic-mojster mesta Varšave, Mayer, zate-lcfonoval do preiskovalnega zapora in zahteval službujočega uradnika k telefonu. K telefonu je prišel namestnik načelnika ječe, ki je 'ravno takrat bil v službi. Ko je priložil telefon na uho, je takoj spozna! glas oberpoliemojstra; Mayer je govoril izvanredno počasi, melodično, z enakomernim, prigluše-riim glasom in z neznatnim naglasom. Namestnik jetniškega načelnika je dobro poznal navade oberpoliemojstra in jc vedno lahko razločil njegov glas od stotin drugih. Ko se je glas višjega načelnika odzval v telefonu, postal je službujoči u-radnik ves posluh in sije vrezal v spomin vsako njegovo besedo. Pseudo-oberpolicmojstcr mu je še ukazal, naj vzame fonogram in si napiše njegove besede, da bi. ne bilo kakšne pomote. Uradnik je takoj izvršil to naročilo. Glas, katerega je smatral za glas načelnika varšavske policije, mu je ti-kazal, naj takoj pripravi vse, kar potreba, da se prepelje deset jetnikov iz preiskovalnega zapora "na Pawiaku" v deseti paviljon varšavske trdnjave in mu je natančno povedal ime in priimek vsake dotične osebe. Ob enem je želel, da bi jih prepeljali v jetni-škem vozu, ker ni nobenega, policijskega voza prostega in je prosil, naj hite kolikor mogoče s pripravami, kajti čez četrt ure pride v jetnišnico po omenjenega jetnika neki žandarme-rijski oficir z oddelkom policije, ki mora najti že vse pripravljeno. Ko je dal to povelje, je zahteval navidezni oberpolicmojster še, naj uradnik prečita, kar je napisal, da se prepriča, če ni kakšne pomote v imenih in ko. se je prepričal, da je vse v redu, je zaprl telefon. Jetniški uradnik je dal takoj potrebna povelja. Osebna prošnja oberpoliemojstra, naj dela hitro, je učinila svoje.. Začel je torej nervozno dajati povelja jetniškim čuvajem, naj zbude jet-rptfe in jih pripravijo na takojšnji odhod,' sam se je pa vsedel k pisalniku, da bi popravil osebne dokumente in jih izročil pričakovanemu žandarme-.rijske'mu častniku. V tem trenotku se je spomnil, da še ni zapoved,tj vozniku, naj zapreže konje in takoj zapelje z jetniškiin vozom pre'd pisarni.'), Jako težko je bilo v gluhi noči vzbuditi čuvaje in voznika. Za trenotek je ■uištala z nje• f.lsi in letanje semtertje, po-,.('ni se ic pa-.vse pomirilo. Vsakdo je. hitel, da izvrši danr mu iio povelje in čez nekaj časa je zopet vladala tišina v jetnišnici. Ječa je bila pogreznjena v globok sen. Iz nočne megle se je mračno dvigalo ogromno zidovje jetnišnice, podobno velikanskim skalam. Nič ni kalilo mrtvega miru in pokoja, samo tu in tam so se zaslišali odmevi odmerjenih korakov straže, ki je hodila krog jetniških zidov, poleg tega $0 lučice, ki so se prikazale tu in tam v svetiinicah, govorile slučajno mimoidočim, da se krije tu življenje, strašno življenje neprestanega pričakovanja smrti.. . Mrtvi pokoj je izhajal iz jetniških celic V tiho noč. Tudi vratar pri vratih je močno spal in ni nič slišal, ko sta ob dveh popol noči pridrdrala pred ječo dva voza, s katerih so poskakali žandarmerijski častnik in šest policajev. Častnik in policijski načelnik sta Ila k vratom in potrkala na okence. Dolgo ni bilo nobenega odgovora; slednjič po vedno silnejšim trkanju,|se odpre okence, skozi katero se prikaže glava zaspanega vratarja. Policijski častnik se je grdo zatrl 11a njega: "Ali ne vidiš, prišel je gospod ž|n dahnerijski častnik!" Ko je zagledal žandarmerijsko uniformo in nekaj policajev, je vratar urno odprl vrata, spustil vse v poslopje in se opravičeval radi svoje počasnosti. Častnik ga je surovo grajal, češ.jtfa je prepovedano pred vrati spati in pa slabo izpolnuje svoje dolžnosti. Na to mu je ukazal, naj načelniku jetnišnice naznani njegov prihod in ga pelje. v pisarno. Vrata so zaškripala. f Policaji so vstopili na neveliko dvorišče, katero so obdajale od vseh strani jetniške celice in zidovi, razšli sojse svobodno po hodniku in pričakovali jetniškega vozu. Poveljnik je pa še) v pisarno. Policaji so se obnašali tako naravno in s tako neprisiljeno prostostjo, da niso mogli vzbuditi nobenega, junta. Eni izmed njih so dremali, drugi itneli tako ravnodušne obraze, da lito čutili jetniški čuvaji, ki so iz radovednosti prišli na hodnik, nobene že|e, da bi ž njimi pričeli razgovor. Ko je neki čuvaj pričel nekaj goio-riti, naredil jc policaj prestrašen objaz in je. takoj pretrgal besedo rekoč, Ha je njihov poveljnik strašno osoren in strog človek in če zasliši razgovor, ih bodo potem pošteno dobili. Nato je šel starejši policaj nekijli-kokrat po dvoru in pogledal v okjno čuvajnice in se prepričal, da so ž|n-darji in,stražniki pogreznjeni v nppni sen. ' ■'' Nato se molče vsedc na stopajte« hodnika in prične se mu zevati, ppvcsi glavo na kolena in zadremlje... Temna, brezmesečna noč je bila tt-godna načrtu. Vse nebo je bil« pokrito s svinčenimi meglami. i Vse je bilo zdaj odvisno od btrona Budberga. Ali se mu posreči iobiti zaprte tovariše? Ali ne bo na kak-or-šenkoli način vzbudil suma? Na videz mirni in popolnoma brezbrižni za vse, kar je bilo okrog njih, so poslušali policaji pazno, kaj se vrši v ječi, tam za hodnikom v pisarni. Pazili so na vsak najmanjši šum i« ropot in nemirno bijočega srca pričakovali, kdaj se bo razlegalo znamenje žandarmerijskega častnika, naj mu z revolverji v rokah priskočijo na pomoč in z ognjem narede pot sebi i" svojim zaprtim tovarišem. Dogovorili so se namreč, da, ako se ne posreči njihov načrt in se goljufija odkrije, pretrgajo takoj žice za telefon in signale, razdele revolverje, ki so jih imeli zato s sabo, jetnikom, katere se jim posreči spraviti v, pisarno in s skupnimi silami napadejo jetniško vlado. JVIed tem je šel baron Budberg.v jetniško pisarno, segel v roko namestniku jetniškega načelnika, tvlaciule-wiczu, ki je imel službo in mu izročil na ime jetniškega načelnika naslovljen in zapečaten zavojček s štampiljo pisarne varšavskega oberpolicajmojstra, noseč zaporedno številko ckspedicij-skega dnevnika, s pečatjo oberpolicajmojstra. Naslov na zavitku je bil pisan na stroju. Ko je baron Budberg izročil Mac in* lewiczu zavojček, ga je vprašal: "Ali je vse gotovo, da se odpravijo politični jetniki?" "Najpravudaneje prosim, da mi o-prostite, — odvrnil je z glasom ponižnega služabnika, — gospod častnik bo moral še trenotek počakati, vsi papirji še niso gotovi. Naj se gospod blagovoli vsesti." Baron se je razsrdil radi te zanui^ in odgovoril z glasom načelnika: t "Saj je vendar oberpolicajmojster naročil, da bo v trenutku mojega prihoda vse v redu. Čemu ta zamuda? Ali ste pozabili, kako je treba izvrševati naročila vlade?" . . • * "Prosim, oprostite, gospod stotnik, toda zagotovim vas, da nisem ničesar kriv... kakor hitro'.sem po telefonu dobil povelje njih ckscelence, si,'m Se takoj vsedel k pisalniku,da pripravim papirje. Gospod jemlje naenkrat toliko jetnikov, da mi m bilo mogoče v preteku pičle pol urice izvršiti * seli kanclijskih fonnalitet. . ostal" mi je samo še par papirjev." "Požurite se torej, da ne bom Pre" dolgo čakal in z&povčjte, da pripeljc-jo sem jetnike," odvrnil je baron Bud-berg 2c ' bolj' prijazna '.■.;"/.:';■:::; ("Nadaljevanji na 7 straniA Koncem lanskega leta 11906) je zbežal.' iz varšavske ječe 'na: "Pawiaku" deset političnih jetnikov, katerim je grozila smrtna kazen, na tako drzen in zvit način, da je o tem vse govorilo in pisalo. Podrobnosti so ostale nepojasnjene do današnjega dne in povzročiteljem skrivnostnega bega ni mogla priti policija na nobeno sled. Radi tega je nastala cela vrsta različnih govoric. ki so si deloma med seboj močno1 nasprotovale. Zbežali so h trdno zavarovane ječe, nC da bi pokvarili eno ključavnico, razbili kakšna vrata, storili silo kakšnemu čuvaju. Vse se je izvršilo tako spretno in zvito, brez najmanjše sile, da se moramo v resnici čuditi spretnosti, prekanjenosti in drznosti poljskih revolucionarjev. Z Ozirom na vse posameznosti je po doben ta beg'kakšnemu romantičnemu eposti, v katerem.premagajo junaki vse ovire, sc prikradejo čez debele jetniške zidove ih premerijo začarane prostore. Vse gre tako lepo, brez najmanjše ovire, kakor da bi posedali kakšen ču-datvoren talisman. Toda to 'ni bila pravljica, ampak resnica I Desetim jetnikom so izročili obtožnico na podlagi pa rag. 279, po katerem jim je grozila smrtna kazen. Toda nekaj mož je priseglo: "zmagati ali pa umreti" in so jih sklenili rešiti. Pri tem podjetju so pokazali toliko junaštva in hladnokrvne odločnosti, da inftmo v zgodovini malo zgledov podobne vrste. V Varšavi sem se seznanil s človekom, ki si je nadel ime žandarmerij-ski častnik baron Budberg in ki je vodil celo zadevo. ,.i" Prišel je popolnoma svobodno k me ni v hotel v mojo sobo in mi pripovedoval vse najdrobnejše posameznosti tega bega. - Dotični "baron Budberg" je še pri-f meroma mlad mož, imeti mora šele nekaj čez trideset let, jc visok in lepo zraščen. Njegov odprt, jasen obraz, mirne, dobre'oči, so naredile na mene takoj najboljši vtis. Cela postava ne kaže posebne fizič-', ne sile. Videti je gibčen, pripraven, toda ne izvanredno močan. Duševno je zelo razvit in razumen. Tudi njegovo pripovedovanje dela ravno tako dober vtis, kakor oh sam. Pripoveduje mirno, z dobrodušnim, prijetno zvenečim glasom, brez najmanjše prisiljeuosti, raje nekoliko pre skromno, kadar govori o sebi. Vso stvar mi je opisoval tako naravno in razumno, da sem se čudil njegovi bistroumnosti. Nekatere okoliščine, ki so bile same na sebi čisto neznatne, a ki so imele večji pomen v zvezi s celim dejanjem, je omenjal z večjim povdarkom. Tako na primer malenkostne okoliščine, ki so povzročale, da se je moralo postopati z večjo previdnostjo, ali ki so vzbujale pozornost. Opozoril me je na vsako najmanjšo stvar, s katero je bilo treba računati, vse jc pripovedoval popolnoma mirno in ravnodušno, kakor da bi ne bil 011 glavna oseba, ampak, da bi mi pripovedoval kakšno povest, katero je čital v knjigi. Ko sem ga videl, ko jc sedel popolnoma mirno poleg mene v moji sobi v hotelu in pripovedoval z epično natančnostjo, kar se je zgodilo, prišla mi je mimogrede misel: "Ali je res, potem, ko je svoj načrt izvršil, ostal ves čas mirno v mestu, kakor sedaj? Morda je zginil za nekaj časa kam za rusko mejo, da bi ga ne spoznali, če bi se na primer slučajno srečal kje s kak-. • šnim uslužbencem jetnišnice, ki ga je videl, ko je 4ia "Pawiaku" izvrševal svojo žandarmerijsko dolžnost." ■ Ko sem . ga to vprašal, mi je odgovoril: "Ne, nisem šel iz mesta in nisem čisto nič spremenil svojega navadnega življenja. Hodil sem na ulico, kakor po navadi, se sprehajal, shajal s svojimi prijatelji in znanci in kmalu po izvršenem begu sem se srečal celo nekoč slučajno z nadzornikom ječe, ki mi je izroči! dotične politične jetnike. Vozil sem se v tramvaju... kar jc na-» enkrat sedel poleg mene jetniški nadzornik. Pogledam nanj, tudi 011 me pazno ogleduje. V prvem trenotku sc mi je zdelo, da me je spoznal; položaj jc. postal resen, vsak trenotek je lahko zagnal hrup, zaklical stražo in me izročil vladi; toda očividtio se ni mogel odločiti. Iz oči sem mu bral, kako se je za trenotek zmede!, potem prestrašil in premišljal, potem pa kar naenkrat in kot nalašč skočil z voza, jaz sem se pa peljal dalje. Omenjeni "baron Budberg'""— t^-ko ga bom vedno imenoval—je bil član poljske socialistične strlinke ali tako imenovane P. P. S. Beg, katerega opisujem, je priredila omenjena stranka. Poleg "barona" se ga je udeležilo šest "policajev", izmed katerih je erlcn bil načelnik. Poleg u-j .' ga . so pripravili: še rezervo ob tuječo k nekaj mož. ' Njena naloga je l>;la \i>r.ivil:, 17 re vo!tu:'j.on:.ir;ey. ki-«> .v jHmSfc.-m AMERIKANSKI SLOVENEC. .1. < '■ K TO P. R A 1007. v ' ' ' I [Radosti življenja t $ je mogoče le tedaj uživati, kadar sta utoški ali ženska prt najboljšem zdravil ju. Oni, ki trpe ua kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni % in otožni, dočirn so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-t jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-£ bavljanja, ker f . ,'■ - iTrinerjevo zdravilno grenko vino JOSEPH TEWEiVB 'Ter V/i t vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, I da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto X kri, ki je vir življenja. t Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, 4a se dan za dnem I prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le ITrinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebav^anje, Dobro zdravje, Močni živci. Možne mišice. Dolg-o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno-•!; gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot I zabranilo bolezni. k I POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se t morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač. $ Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. ? JOS. TRINER, '4 799 South Ashland Avenue, X CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: I Tritierjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. I POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Naprodaj imam tudi 4 hise in 10 lot poceni. Rojaki Dobrodošli! ANTON T, TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. 99SJ DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: 100 kron za $20.45 SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA Joliet, Illinois. Pozor, Rojaki Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cof kve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja II*" karte tar pošilja denar v staro domovino ve*'" j no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone]23t; South Chicago E. PORTER BREWING COMPANY So, Bluff Street, EAGLE BREWER* izdelovalci DLEtANE ME PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stoktl, J, avstr zastopa® JOLIST, Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje Tile Central Rojakom se priporočam v obilen poset !gnac V erl>ieli 120 Moen Ave. Rockdale, I1L i V ? hiš in poslej mehki ia m trdi les, late, cederne stebre, deske in smglne vsake vrste Nas prostor je na Despfeioes ulici blizu novega kan,u. Predmo kuptf LUMBER, oglasi k fri na" ® si mdk> z»ic«o< Ml te b*«no zadovolji k d prftrinifi denar Ce boš kupoval od nas, ti b«mo vselej postregli t najnižjimi tržnimi c«-nanu.. Mi imamo v salogl vsakovrstnega lesa.. W. J. LYONS, DBaPLAIKES m CLINTON POZOR GOSTILNIČARJI! I,: Ne plačujte za vino in viski previso-; „ kih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam : boljše, koristnejše in cenejše kakor f:; vsak drugi. Proti direktnemu naročilu 5 in takojšnjemu plačilu izdaten popust, I ker si stem prihranim čas, vozne in S ' druge velike stroške, i« Prodajam starokrajski brinjevec, || priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni. I' "Higlife Bitters" in grenčec je naj-| koristnejša pijača, kar jih je v Ameri-ki, ki prepreči vse želodčne nepravil-nosti in čisti zlasti kri, ohranjuje I zdravje in daja telesu moč. I Prodajam tudi "Old Country Tre-ster" ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in ■ druge vrste vina, kakor: Riesling itd., :. sploh vse pijače, ki jih mora imeti na |f razpolago vsak dober gpstilničar. K ,■" Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 : tisoč. — Tu vse "Union Made". A. HORVAT, Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer, .; 600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Požigalec. Bogati angleški lord Makwel je zavaroval vse svoje zgorljive reči zoper škodo po požaru. — Čez nekaj let se je hotel z zavarovalnico nekoliko pošaliti, ter ji je poslal poziv, naj mu povrne škodo, katero ima s tem, da je požgal šest zabojčkov havan in 1000 kilogramov finega tobaka, skupaj za 260 gjd. Zavarovalnica, ki je takoj spo znala' lordove muhe, izplačala mu je vestno zahtevanih 260 gld., a ga potem založila — kot požigalca. Neljuba pomota. Amerikanski urednik je izgubil na ta-le čuden način dva zvesta naročnika: Neki oče, ki je imel dvojčka, vprašal jc urednika, kako naj pomaga o-trokoma, da ne bosta toliko trpela sedaj, ko dobivata prve zobe; neki, posestnik pa je prosil, da bi mu naznanil pomoček zoper kobilice, katere mu ho čejo pokončati vse sadno drevje- U-rednik je odgovoril v "listnici urednikovi" obema, a po nesreči je zamenil vprašalca: Oče dvojčkov je dobil odgovor: "Pokrite-jih s slamo ter jo za-žgite. Drobiži se bodo še nekaj sekund valjali v ognji, a skoro se jih iznebite!' — Oni pa, ki je vprašal zaradi kobilic, prejel je ta-le odgovor: "Dajte jim nekaj kapljic, ricinovega olja in drgnite jim, rahlo čeljust s slonokoščeno paličico!" Ozdravljen cd .mnocoletneita reu-matisina, bolečin v kosteh ill živčne bolezni. Slavni Medical Institute! Stem pismom se Vam zahvaljuje"'. Iter ste ozdravili inyio dete težke notranje bolezni oteii niti življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil, — Bil som pri umorih zdravnikih lil vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Srčno se Vam toraj zahvaljujem i:i dovolimi da se to natisne v časopise, da vidijo rojaki, da sto Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-more pomocati. Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki, — Bili:/, iln se do jjroba Vam hvaieži:' S>em Antu'.ii "JSoWat'.ctu-t. • .ivo, Columbus jaz se Vam lepo zahvaljujeta, ker ste me ozdtaviii. da sedaj popolnoma dobro Slišim, kakor da ne bi bil nikdar frluh. Priporočam VaS vsem rojakom žime Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikfinija Box 285 Trimouiitalti, Mich, Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v ošesih. Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših. Zdravilih da ne čutim nikake bolečine več, za kar soVam srečno žahvaijujem, če '■■idem še kedaj bolana, se bodem že vedela kani obrniti in tudi dni-•;im Va. pripročam,—Vsi; pozdravljam Vaša, do groba Vam hvaležna Maria Mcplif tifiJ Western Ave, Chicago lih;. John Polanc, Box 151 Kock Springs. Wyo. Mike ^ovak 1258 Molilen Ave. Pueblo, Colo. Zavedni naročniki, priporočajte Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koh slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete VaSo bolezen, koliko ste stari V Koliko ča$a traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost r - • IME: POJ S sk um vm t«rmn*i IM^titšitc FILIP HIBLER 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. /.......\ priporoča rojakom ■r „„ svojo Jeza napravi človeka neumnega. 3 W. 34th St, —........ 'lul- ft!sv. York, N. Y. Ako rvlmo pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, — ordinir.ijočemu zdrav? kenin direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih 10 dopoludne do 1 popoludne. Gospod pošlje strežnika po neko reč. Strežnik opravi naročilo napačno, in gospod mu reče jezno: '»'Če hočem osla kam poslati, grem rajši'sam, veš!" j Dobro delo se i jamči. Delo je ' urno, ker sta so bile vložene pred petim dnem '•■vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila -uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po Nacionalni bankarski postavi ter se "lora podvreči pregledu in eksamino-yanju. Ta banka je odprta od 9. ure zju-tfaj, pa do 4. ure pop. |a.0*ktob UUKEG. 1 ILL. Ustanovljena 1871, Of Joliet, Illinois. Vprašajte svojega mesarja za Kapital in preostanek $300,00000. katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 113 Exchange St. JOLIET. ILL. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. Emil Bachman J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT. blagainik. 580 Sontli Center ave Chicago, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše mejo po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici Slovanski tvorničar društvenih o4-snakov (badges), regalij, kap, baader in zastav. Velika zaloga vseh po* trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu,:::::: Velika zaloga. Nizke etne. ,...104 Jefferson St., blizu mosta..... se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najoku3nejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati naa v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113 Halo, Johnyl S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, III Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam je največ zabave. Ali še ne veš, ia je največ zabave v GOSTILNI. i JOHN KOŠIČEK, S. Centre ave. CHICAGO. ILL. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni Cor. DesPlaines in Clinton Sts, Oba telefon 8. Joliet. (Nadaljevanje s 6. strani.) Maciulcwjcz je urno naročil nekaterim paznikom; naj pripeljejo iz cel jetnike, sam se je pa spravil k pisanju in, kot služabnik, ki je bil ravno zdaj strogo grajan od načelnika, se je ves zatopil v papirje, da bi spet ne razbu-dil srda stotnikovega. I11 tako se je poglobil v svoje delo, tako se je trudil, da bi popravil svojo službeno napako radi katere so ga ravnokar prijeli za ušesa, da ni nič več mislil na ničesar druzega in se ni spustil v noben razgovor. Ravno zato se je pa šlo baronu Bud-bergu. Pisarna se je nahajala v primeroma majhni sobi, ki je bila vsa napolnjena z mizami in imela umazana tla. Baron Budberg je mirno čakal in ni razodeval nobenega vznemirjenja, ob enem je pa pazljivo zasledoval vsak gibijaj Maciulewicza, zlasti pa poteze njegovega obraza. Ko je pa poslednji vzel v roke zavojček, katerega mu je izročil stotnik ga v rokah obrnil, pogledal na pečat in slednjič odprl, obrnil je Budberg vso pozornost samo Maciulewiczu in mu skušai brati z obraza, če ni našel morda v uradnih papirjih kake pomote, če so se natančno in verno izpolnile vse kancelijske podrobnosti, ali pa se mu vrine misel, da je to samo goljufija. V nadpisu je bil litografovani pečat oberpolicajmojstra z zaporedno številko dnevnika; cela vsebina je bila pisana na stroju, sledili so podpisi o-berpolicmojstra, pisarniškega vodje in tajnika. V pisanju se je naročalo načelniku preiskovalne jetnišnice, naj izroči stot niku žandarmerijskega oddelka baronu Budbergu, ki mu to pisanje prinaša deset jetnikov, katerih imena se:iiašte-jejo in pri vsakem natančno pdve, na čegavo povelje jc bil aretovan in pod katero oblastjo se nahaja. Ko je Maciulewicz prečital povelje je pripomnil: "To je pa res čudno> oberpolicmbj-Ster mi veli, naj vam izročim jetnika N., med tem imam pa drugo povelje, katero sem ravno danes dobil, naj ga izročim vojnemu sodišču, kjer mora biti navzoč pri svoji obravnavi. Nič ne razumem! Kaj naj storim?" Baron se je stresel... ni vedel, da se ima eden jetnikov prenesti drugam. Ta neprijetna okoliščina bi mu lahko, pokvarila vse, če bi Maciulewicz, ne' bil tako prestrašen vsled strogos(i, stotnika. Toda ta ni izgubil samozavesti in je odgovoril: "Da, vse to že vem... vzamem ga s seboj in oddam v pisarno v trdnjavi, da ga bodo od tam odpravili k sodišču. Končajte hitro." "Kakor velite," odgovoril je Maciulewicz ponižno in se spet potopil v papirje. Primeril je natančno vsa imena s poveljem, katero je poprej dobil po telefonu in ko se je prepričal, da ni pomote, je pričel pisati. Pretekli so dolgi trenotki strahu-polnega čakanja... Baron jih je štel nepotrpežljivo in dušil v sebi nemir, kajti vedel je, da vsaka minuta zamude velja lahko njihovo življenje. Kadil je cigarete, eno za drugo in z vso svojo močjo zadrževal v sebi stra-: šno vznemirjenje svojih živcev. Mrtva tišina je vladala naokolu... Izza debelih železnih vrat, ki š'o peljale iz pisarne v ječo, ni doletaval naj manjši šum. N'ič ni izdajalo nobenega pripravljanja, da se izpeljejo jetniki, ki imajo vsak trenotek stopiti v pi-no. Prignebljajoča tišina noči, sanjavi spokoj ječe, je barona dušil; v njegovi duši je vse vrelo; vstal je, da bi se sprehodil po sobi. Maciulewicz je; dvignil glavo, pogleda! proti stotniku in se boječe odzval: "Ko bi vi vedeli, gospod stotnik, kako mučna je služba pri takih razmerah. Ječe so prenapolnjene, kaj pravim — prenapolnjene — naravnost natlačene v doslovnem pomenu besede. Jetnikov so nam napodili dvakrat toliko, kolikor je prostora; s tega pa pri hajajo razne neprijetnosti', zahteve... Nam ni mogoče izpolniti njihovih želj, ■/. druge strani zahteva pa zopet vlada, tla kar najbolj natančno izvršujemo predpise. Če se kaj prigodi... pa takoj stroga kazen. Toda tudi jetniki =0 nemirni ljudje.,, vedno same nepri jefnosti. ■ • to že ni več služba, ampak pokora. "V tem slučaju moraš biti vesel, gospod Maciulewicz, da ti takoj vzamem toliko jetnikov in še tako nevarnih", rekel je baron z ironijo v glasu. "Gotovo, toda kaj pomeni deset ljudi med stotinami jetnikov, ki napolnjujejo ječe... O, če bi hoteli nato obrniti pazljivost vlade, in če bi se o-na hotela nato ozirati.. . lažje bi bilo živeti." V tem trenutku so se odprla težka železna vrata, ki so peljala k ječi, baron se je zastiknil in obrnil pogled v 5110 smer in nepotrpežljivo čakal. Vrata so se odprla, na pragu se je prikazal načelnik jetničarjev, obrnil se k uradniku in sporočil: Takoj pripeljejo jetnike... vse je ?otovo. (Dalje prili.) Telegraf. Legenski grof-si je napravil v svoji rraščini domači telegraf. Kmet iz bli-inje okolice pride nato v grad ter zasliši o tej čudni napravi. Ko pride do-nov, pravi sosčdom: "V našem gradu se je zgodilo nekaj čudnega, samo ne rem prav, ali je sedaj grof tele, ali ele grof!" Timotej in Filemon, povest krščanr skih dvojčkov, 20c. Ujetnik pomorskega roparja, zoc. V delu je rešitev, 30c. Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c. V gorskem zakotju, 15c. Vrtomirov prstan, 20c. V gorskem zakotju, 20c. V zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino 20c. Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c. Zbirka ljudskih iger, 50c. Zlata vas, podučna in kratkočasna po- yest, 25c. Za kruhom, 15c. Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c. Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja 90c. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50c. Znamenje štirih, 30c. Za kruhom, 15c. Zaroka o polnoči, 15c. Zmaj z Bosne, 50c. Zlatarjevo zlato, 90c. Zbirka domačih zdravil, 50c. | Kdor želi ob zimskih večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Jurčičive spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk- narodu. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Z» večje svote se naj pošlje money <>rder, a za manjše znamke po ic ali at. Deček s šestero čuti. : Človek ima le 5 čutov; na Norveškem se pa po celi deželi govorj le o 14 letnem dečku kmečkega [stanu Johnu Flofertumu, ki ima 6 čutov, nam reč vrhu drugih tudi čudovito tmož-nost, da izgubljene stvari in os«>e, ki so izginile brez sledu, takoj in gjotovo 1 najde. Nedavno je delal s svojm še- > stim čutom prvo in težko izlitšnjo. • Nenadoma je izginil neki kmet. Več dni ga je brez uspeha iskalo sfedem-1 deset mož. Floertum je prebil Zpit z izvrstnim uspehom. Najprvo j Jnie-1 noval v zapuščeni pokrajini meso,kjer bodo dobili žepni robec izginulega > kmeta. Tako se je zgodilo. 2 onega mesta je zasledoval dalje kmetovo truplo. Prišedši do reke, pelja! se je v čolnu v sredo struge in ondj pokazal mesto, kjer je ležalo na dni vode . truplo. To pa ni en sam slučaj. Šer-lok Holmesova zvezda utegne precej umri if i r,rf»rl mlnrlim XTrtrv^ir-z^m Dobra navada Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše snjodke. V obilen poset se vam priporoča. 133 Pine Street, Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha Nova zaloga knjig v knjigarni Amer. Slovenca. Kri _____ Ka . - Ra MOLITVENE KNJIGE: i Kr Bogu kar je božjega, $1.10. 3 Bogu kar je božjega, zl. obreza 90c. L-t Bogu kar je božjega, sag. vat., $1.10. t Bogu kar je božjega, šag opog., $1.10. Le Bogu kar je božjega, usnje, $1.50. La Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 y Duhovno veselje, slonokost, $1.25. , Duhovno veselje, šagrin usnje, 65c. M; Duhovno veselje, okov., $i.s?o. , Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato M( obrezo, 90c. Hodi za Kristusom, usnje z zlato o- Vrezo, 90c. 6„ Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato M. obrezo, 90c. M Jezus na križi, $1.20. j^. Kviško srca, zl. obr., $1.25. M Krščansko devištvo, usnje z zlato o- brezo, 9°c. M; Krščanski zakon, šagrin, 65c. M Litrska Mati božja, usnje z zlato obre- M 9°c- , „ M; Molit. Srca Jezus., meh. vez., ?i.oo. M| Mrkun, Voditelj, rud. obr., $1.00. M Mrkun, Voditelj, zl. obr., $1.30. M Mrkun, Voditelj, bastard, $1.50. M Majnikova Kraljica, usnje zlata obre- M «». ...... M Marija Varinja nedolžnost«, usnje zla- M ta obreza, $1.00. Marija Varhinja nedolžnosti, ilono- N( kost, $1.95. Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, Nj 65c. N; "Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo N. i 'fl.OO. Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1. N Nebesa naš dom, zl. obr., 75c-Otroška pobožnost, bele, 7°c. N Otroška pobožnost, platno, 15c. N Otroška pobožnost, usnje zlata obreza N $1.00. n Otroška pobožnost, šagrin, 30c. N Otroška pobožnost, šagrin, 75c. N Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 90c. N Priprava na smrt, usnje zlata obreza, ^ 90c. O Rajski glasovi, usnje zlata obreza, $1.35- O Sv. Ura, zl. obr., $1.00. Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 90c, q Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00. šmarnice, usnje zlata obreza, 90c. p Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, p goc. p Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 90c p Sveti An gel j Varuh, šagrin, 50c. Slava Bogu, slonokost, $1.25. p Slava Bogu, šagrin, 75c. Varhinja nedolž., bele, $1.45. p Vrtec, šagrin, $1.00. p Zvončec, slonokost, $1.25. p Zvončec, . šagrin, 7SC- p PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE p Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc. „ Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. p Andrej Hoffer, junaški vodja Tirol- p cev, zoc. Arumagum, sin indijskega kneza, 15c p Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c f TJelgijski biser, povest, 15c. Berač, 1 sc.. j; Beneška vedeževalka, tsc. j Bisernice iz belokranjskega narodne- j ga zaklada, soc. Babica, prev. Fr.' Cegnar, 50c. j Beatin dnevnik, 25c. j Boj s prirodo, 15c. c Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav- ^ Ijica, ioc. < Božični darovi, Rud. Urabl, 15c. J Burska vojska, 30c. . Cerkvica na skali, 15c, , Ciganova osveta, 20c. , Darovana, 30c. 1 Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Crnogorka, 20c. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40c, broširana 25c. Dobra Evstahija, zgled vsem pobož- ; nim dekletom, 15c. Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, ioc. Doma in na tujem, 20c. five povesti iz spisov Krištofa šmida, tSc. Dve čudodelni pravljici, 15c. Ciganova osveta,, 20c. čas je zlato, 35c. Črni bratje, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Evstahij, povest iz pisem Krištofa šmida, 20c. Frank baron Trenk. povest, 20c. Godčevski katekizem, ioc. General Lavdon, 25c. Gozdarjev sin, ioc. Grof Radecki, 20c. Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, soc. Gospodarski nauki, prva knjiga Wm. Rohrman, 6oc. Hildegarda, povest, 20c. Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c. Ivan Resnicoljub, 15c. Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25c. Izza mladfh let, pesmi Fr. Gestrina Soc. Izdajalec domovine, 20c. Jurčičevi zbrani spisi, n zvez., $1.10. Jernač ZmagOvač, 30c. Jezus in Marija, rud. obr. 40c. Jaromil, povest, 15c. Knez Črni Jurij, 20c. Krvna osveta, iSc. Koliščina in stepe, 15c. Ključ nebeških vrat, usnje, 40c. Kraljica Draga, 15c. Krištof Kolumb, 25c. Koder, Marjetica, 50c. Kneipp, domači zdravnik, 6oc. Krvna osveta, 15c. Krištofa šmida 100 pripovedk za mla- Tin dino, 40c. si Kraljica Draga, 20c. Uj« Krištof Kolumb, 25c. V Kako je izginil gozd? 20c. Vei Kako postanemo stari? Navodilo ka- Vsi ko doseči starost, 20c. V Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za Vr zaročence, s°c. V Ljubite svoje sovražnike, povest iz V : maorske vojske, 20c. s Leban 100 beril za mladino, 20c. Vo Lažnjivi kljukec, povest, 20c. ■v Ljudska knjižnica, Znamenje štirih, Vo 15c. Zb Maron, krščanski deček z Libanona, Zli ISc. 1 Moje ječe, izvrstna povest, 30c. Za Materina žrtev, pripovedka, 30c. Zn Mati božja na blejskem jezeru, ioc. < 60 malih povesti za mladino, ISc. Zli Marija hči polkova. ioc. Mrtvi gostač, 20c. Zb Mala pesmarica, 35c. •■ Mlinarjev Janez, 40c. Zn Mali vseznalec, 30c. Za Marija hči polkova, 15c. Za Mirko poštenjak, 20c. Zr Miklova Zala, 40c. Zl; May-Eri, 20c. Zt Maksimilijan, I. cesar mehikanski, aoc. Mladi samotar, povest, 15c. ^ Medvedove poezije, 90c. Mali vseznalec, 30c. Mirko Postenjakovic, 20c. 11 Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. c Mari'ina otroka, 15c. ro Naši liberalci, 20c. Nedolžnost preganjana in poveličana, 20C. -!l rti— je Nikolaj Zrinski, 20c. a Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c. Navod za spisovanje, raznih pisem in uradnih listov, 8oc. kc Nesrečnica, 15c. 14 Naš Dom, S zvez., 25c, , 4 * Jc Na preriji, 25c. re Nebeške iskrice, usnje, 3SC. nt Nesrečnica, 20c. sc Navod za spisovanje raznih pisem in n; opravilnih listov z mnogimi uzorci, st Narodne pripovedke za mladino, aoc. N Nezgoda na Palavanu, 20c. di Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih d< dneh Pija X., aoc. iz Odkritje Amerike, poduk in zabava, n( $1.00. bi Odgovori na ugovore proti sv. veri, ki 75c. g; Praški judek, 15c. tr Pri Vrbčevem Grogi, 20c. v Parapat, Robinzon, 6oc. z; Podadmiral Wiljem baron Tegethoff, tr 20C. lc Princ Evgen Savojski, naskok na Bel- pi grad, 25c. — Potovanje v Liliput, 20c. Pod turškim jarmom, aoc. Pri našem cesarju, 15c. Pravila dostojnosti. Kažipot na po- ^ lji olike in uljudnosti, 20c. Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c. y Prst božji, 20C. Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c. Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c. J Rajski glasovi, 90c.. Rajski glasovi, $1 -35- Roparsko življenj«, 20c, Ročni slov.-angl. slovar, 6oc. Robinzon, stariši, njegove vožnje in , čudovite dogodbe, ^oc. Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c. Slovenski šaljivec, 250, Srečolovcc, 20c. Slov. šaljivec, 3 zvez., 30c. Spisovnik ljubavnili pisem, 30c. Spretna kuharica, 8oc. Sv. Genovefa, 20c. Šaljivi Jaka, 25c. Spillmann, povesti, ,1.2 zvezkov, $2.25 100-letna pratika, 70c. . Slovenski šaljivec veliki, zbirka naj-boljših kratkočasnic iz vseh stanov, a 7Sc. . Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski fantje v Bosni in Herco- govini leta 1878, 50c. Sanje v podobah, 15c. Sita, mala Hindostanka, 25c. Strelec, 25c. ' Stezosledec, 25c. Sveta noč, 20c, " Stephenson, oče železnic, 4°c. Sultanovi sužnji, 25c, Slovenska kuharica, vezana, 8oc. Stanley v Afriki, 20c. , Spretna kuharica, navod o kuhanju, 3 Soc. . Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c. Spominski listi iz avstrijske zgodo-' vine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Senilia, 15c. n Solnce in senca, 15c. Spisje, 15c. Svitoslav, 15c. e- Stoletna pratika 1900 do 2000, Goc. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Posamezen zvezek, 20c. inrv t^ifolct-i rn <»Kr» t n ilf. 20C. Dobre navade se je težko odstaviti, ravno tako kot slabe. Ko si želite omisliti novo obleko, in ako isto kupite pri nas, se boste privadili temu in kupovali obleke le pri nas. Naše jesenske obleke so delane po najnovejši modi. Moške in deške obleke, jesenske vrhnje suknje in suknje za dež. Pridite k nam iti si jih oglejte. Najnižje cene. Najboljše blaga. THE EAGLE i North Chicago Street, Joliet, Illinois. j ne Joliet National Mi RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic STENSKI PAPIR »a prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljei in flrnežev. Izvršujejo se vsa barvar ska dela ter obešanje stenskega pa pirja po nizkih oenah Alexander Harass I«. Chicago telet. 2794 KJ telet.N 62 Pozor, i I Naznanjamo, da . ......- = GOSTILNO.: mi, v katerej bodemo točilifino Ci-tizens pivo, žganje iit vino. J01MAHKOVEG k CO. 208 Jackson St. K Math. Stefanich, Manager- Pozor rojaki! Kupite si farme v Nortl Pakoti n-in Montani potem bodete neod- ^ visni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo (J ML B. JSelni^tei' Yommk Bulldiutt .......JOLIET, ILLINOIS... •••• Vina na prodaj ^ Naznanjam rojakom, da prodaja® =: naravna vina, pridelek vinograda "Hill Girt Vineyard" po 50c gal on. Na zabwvan^ 'pošjem ■ uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jafeše, -Rox 77— Crockett, Contra Costa Co.»Cal. Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.*1gSšS Kranjska hranilnica v Ljubljani USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in j ^ obrestaje po 4 odstotke ter plaSuje rentni davek sama' :< Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron- Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bila glasom računskega sklepa ; 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: ; | Zemljeknjižno zavarovane J terjatve..............37,877,42* ^ j i' ' " ^■Bk . Posojila občinam in kor- j poracijam ............ 1,979.5s* ^ ^IJl^JlHMWW^MBI^^ Menice................. ' 738,000 K Vrednostni papirji....... 32,977,286 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter ^ 1 j graščin ............... 2,920,893 11 i;.,.:;.;:;..,.'.:''":. Čisti upravni dobiček—razen vsot, ** i . M se pridenejo rezervnim zakladoffl-"J Hj odmenjen dobrodelnim in občekor««^ BBBII^Bii^^BB^^jlBBHHHHilHHI nim zavodom, društvom in podjetje"3 na Kranjskem. 'M ▼ »▼.▼•▼»▼»▼.▼.▼•▼»»»▼»▼•».▼»▼.▼»▼»▼»▼.▼.v t ▼ • ▼ ♦ ▼ » ' fjj, r 1. - ■ B^SraHnl * 1 V. Wm "II • --------- I J. J. KUKAR, t l ZASTOPNIK [vseh parobrodnih družb. > Pošiljam denar v staro domovluo po najnižjem I dnevnem kurzu. ► Priporočam se rojakom. j [ J. J« 33CTJKI.A-.H. 231 S. Genosee St., WAUKEGAN, ILL. |