Posebna izdala
ju^tavUa
it nastala Oz Uftlftnia in te pcecoiena it f%etUa
tcplftnia
Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova
uuco Hi. o/i. navuu pri
V Ljubljani, dne 5. julija 1934.
Štev. 27 — Leto lil.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Gladovna stavka naših rudarjev
Delavci, trpini! Vztrajajte v Vaši pravični borbi! Ne klonite duhom! NO je z Vami! Borila se bo do skrajnosti za dosego Vaših pravic!
Bratom delavskim trpinom!
Ko plakajo Vaše žene in Vaši otroci pred vhodi v črne rove. ko prinašajo iz teh rovov Prve žrtve gladovne stavke, povsem onemogle in nezavestne, ko dobivate izraze sočutja in pomilovanja z vseh strani, tudi z onih, ki se sicer ne zanimajo za usodo našega sužnja iz črnih revirjev, Vam Narodna Odbrana izraža popolno priznanje in občudovanje Vašega heroizina. Niso zalegle prošnje in solze, mednarodni kapital jih je kvitiral z vedno hujšim izžemanjem Vaših že itak popolnoma izsušenih in onemoglih teles. Šel je Preko vseh deputacij in predstavk zavedajoč se. da se je doslej pomirila še vsaka burja jn da je zmagala vedno volja kapitalista. Zaščiten po svojih mednarodnih zvezah, varovan in čuvan po dobro plačanih »Jugoslovanih« je zasmehoval Vaše trpljenje in muke Vaših otrok ter polnil svoje nenasitne žepe z denarjem, pridobljenim iz Vašega trpljenja in lz Vaše krvi.
Morituri vos salutant! To je Vaš klic, naslovljen celokupnemu jugoslovanskemu narodu in celokupnemu kulturnemu svetu. Brez Krika in vika ste zapustili svoje družine in se povlekli v one rove, iz katerih črpate zlato za nenasitnega tujca, v katerih ste pustili najboljše sokove svojih nekdaj krepkih jugoslovanskih teles. Tu hočete dočakati odločitev o svoji usodi. Vsi brez razlike starosti in naziranj ste se odstranili s površja one .jugoslovanske grude, iz katere črpa tujec ogromna bogastva, katera pa ne daje svojim lastnim sinovom sredstev za najbednejše življenje.
Osvobojenje! Kje je oni svetli 1. 12. 1918, ko smo se čutili osvobojene pa smo bili tako človekoljubni, da smo obdržali vse one pijavke, ki so nam že preje pile našo srčno kri. Osvobojeni Jugoslovan ni dvignil svoje roke in ni strl gadje zalege na svoji osvobojeni zemlji, dovolil je, da je živela dalje in se bohotno množila na njegove stroške. Vse polno je danes te zalege, ovija nam naša telesa in hoče zadušiti v nas zadnjo sled samozavesti in ponosa. Sužnji ste bili, bratje, v svoji smrtni uri pa hočete biti junaki! Prav imate. Kdor ne more častno in dostojno živeli. ta naj vsaj častno pogine, toda imejte vsaj *n0 zagotovilo:
Nagrobni spomenik Vašega trpljenja ne 1)0 obstojal iz marmorja in brona, ker Narod-!‘» Odbrana nima smisla za lepe spomenike 111 lepe besede, 'lega spomenika ne bo pojavljala Narodna Odbrana nad Vašimi trupli, kajti Vi morate živeti, Vi morate ostati živi, da dočakate dan naše in tudi Vaše zmage, ^vignite glave in vztrajajte v polni tvesti,
niste sami. Ogromne so Vaše delavske JPase, Narodna Odbrana jih bo še pomnožila L.maso jugoslovanskih nacionalistov, včlanjenih v njenih vrstah. Velika večina teh nacionalistov gladuje in čuti na lastni koži usmi-[l^nje in sočutje tujega kapitala. Roko v roki bomo provedli borbo, v kateri moramo Zmagati neglede na mednarodne pogodbe in neKlede na vse one lastne brate-plačance, ki ^ Prodajajo tujemu kapitalistu kot sredstvo za borbo proti nam in Vam.
, Iz črnih rovov, v katerih ste trpeli in v aaterih umirate danes, iz črnih rovov, nad Katerimi plapolajo črne zastave, pred kateri-|ni plakajo Vaše žene in Vaši otroci, iz kadrih prinašajo nezavestne žrtve te zadnje, obupne borbe proti izžemanju zadnjih kapelj vaše krvi. iz teh rovov bo vznikla Vaša zmaga, iz teh rovov bo prišel poraz za vse ne, ki se čutijo še danes dovolj močne, da "dičujejo Jugoslovana na njegovi lastni
zemlji.
Narodna Odbrana.
Do tu in ne dalie...
. V vsem svojem dosedanjem nastopanju in delovanju je čuvala Narodna Odbrala ono mirno, pravzaprav brezstrastno Premišljenost, vsled katere so ji mnogi j**!1'jntelji in neprijatelji ponovno očitali mlačnost in pomanjkanje borbenosti. Šli
smo preko teh očitkov nemoteno dalje v začrtani smeri, ker nam je vsa naša pro-šlost najboljši dokaz, da demagoške besede in lepe fraze ne ustvarjajo onih dobrin, ki jih naš bedni mali človek baš danes potrebuje tako nujno za ono sramotno životarjenje, ki pač ni več podobno normalnemu človeškemu življenju. Zadnji ukrepi TPD so izbili sodu dno in nagnali našega stradajočega delavca do obupnega koraka, ki ga zgodovina našega delavstva doslej še ni poznala, do gladovne stavke v podzemeljskih rovih. Raje naenkrat poginiti kot umirati počasi; izkazati tujemu kapitalu še poslednjo hvaležnost za vse njegove strahotne dobrote s tem, da bodo pognojila mrtva trupla delavskih trpinov oni teren, iz katerega so marljive roke teh trpinov črpale ogromne zaklade tujcem. Ne gre več za demagogijo, delavstvo je uvidelo, da je škoda protestnih zborovanj z resolucijami in sledečimi pogajanji, vrglo je na kocko lastno življenje, to življenje naših delavcev in njihovih družin je sedaj predmet pogajanj. Med kom?
Ne več med tujim kapitalom in od njega izmozgavanim sužnjem, marveč med celokupnim jugoslovanskim narodom, ki mora braniti svojo čast in svoj ponos napram onemu tujcu, ki hoče spremeniti našo zemljo v zamorsko kolonijo. S tega stališča stopa NO iz svoje dosedanje rezerve in izjavlja, da se ne bo ustrašila nobenega, niti najostrejšega sredstva, da pribori Jugoslovanu možnost dostojnega življenja na lastni zemlji. Vsi so naši, tudi oni, ki imajo drugo naziranje kot ga zastopamo mi, kajti somišljeniki in protivniki, vsi so Jugoslovani, vsi so bratje, katerih interese moramo ščititi za vsako ceno.
Niso to prazne grožnje, imamo hvala Bogu na razpolago nekaj sredstev, ki jih bomo brezpogojno vporabili in dokazali z njimi nam sovražnemu mednarodnemu, •
da se ga da
zagrabiti za vrat tudi brez bomb in granat. TPD izjavlja, da se z delavstvom ne more pogajati, dokler hoče to delavstvo z gladovno stavko izsiliti ukinjenje poslednjih, vsakemu socialnemu čutu v obraz bijočih ukrepov. Temu stališču moramo postaviti nasproti samo drugo in to je: Jugoslovanski narod se ne bo pogajal s TPD in njenimi bajno plačanimi mogotci, dokler se TPD z vsem svojim mednarodno tako vplivnim zaledjem ne bo zavedala, da je pri nas le gost in da ima tudi ona težke dolžnosti in obveze napram našemu narodu in naši državi. Mi bomo prestali brez TPD, njenih mogotcev in njenega izkoriščanja, malo težje bo izkoriščevalcem, če ne bodo mogli več črpati zlata iz črnih rovov, ga prenašati v varno inozemstvo in ga zapravljati po barih. Če je prenesel naš narod turško poplavo in Albanijo, se bo otresel tudi TPD. O tem naj se gospodje od TPD ne varajo. Vidimo se kmalu.
Borba se le prižela
Potrpežljivosti našega rudarja jo konec. Dolgo časa je mirno gledal in trpel vse redukcije osobja in plač ter delovnih dni, pošiljal na vse merodajne in nemerodajne faktorje papirnate resolucije, ki pa so ostale glas vpijočega v puščavi. Stradal in umiral je gladu on in njegova družina, jetika mu je bila najzvestejša spremljevalka. TPD pa je mirno šla preko tega, objavljala svoje zelo
slabe« bilance, pri tem pa si je kopičila ogromne zlate zaklade iz krvi ponižanih in razžaljenih.
Udarec za udarcem je prizadevala ta mednarodna družba izkoriščevalcev svojemu delavstvu samo. da so se lahko večale javne in tajne nagrade njenim visokim funkcijo-narjem. Valpetski bič je pel globoko pod
zemljo po hrbtih in rokah rudarja, hoteč ga na ta način prisiliti k čim večji produkciji.
Tako se je položaj slabšal leto za letom dokler ni koncem junija letos hotela TPD zadati delavstvu in nameščenstvu nov in naj-hujši udarec, hoteč tako izigrati zahtevo države glede Stiriprocentnega znižanja cen premogu in isto prevaliti z ogromnim dobičkom za sebe zopet na raine svojega delavstva in malega nameščenca. Znižala je zopet plače od 6 do 15 procentov, izvedla pre-kategoriziranje starejšega delavstva nazaj na slabše kategorije, znižala je dajatve deputat-noga premoga.
Razumljivo je, da je vse to izzvalo eno-dušen in ogorčen odpor, ne samo delavstva, temveč vsega rudarskega prebivalstva, proti temu novemu poslabšanju položaja.
Po vseh rudarskih revirjih so se vršila ogromna protestna zborovanja, s katerih pa niso bile več odpošiljane papirnate resolucije, temveč sta bila samo enodušno izražena volja in pogum na smrt Obsojenih, da ne bodo mirno vzeli na znanje te obsodbe.
V torek zjutraj so šli rudarji mirno na delo, vendar se je takoj opazilo, da so nenavadno resni. Delo je zastajalo, produkcija je bila manjša kot ponavadi. Ob 2. uri je prišla na delo druga skupina nakar sta obe skupini ostali v rovih in obustavili delo.
Rudarji so začeli gladovno stavko!
Globoko pod zemljo gladuje stotine izmozganih družinskih očetov, pripravljenih raje umreti kot pa biti večno zapisani počasnemu umiranju in neprestanemu izmozga-vanju. Nad rudniki plapolajo črne zastave smrti, trgovine in obrati so zaprti v znak solidarnosti vsega prebivalstva do trpečih rudarjev.
Narodna Odbrana kot zaščitnica vsega naroda pred kakršnimkoli izkoriščanjem, predvsem pa proti tujim pijavkam, ki smatrajo našo državo za kolonijo, narod pa za brezpravno rajo, protestira proti takemu nečloveškemu postopanju čifutsko-	družbe
in je storila vse korake, da v tej težki borbi zmaga naš rudar nad vsemogočno TPD.
Prepričani smo, da stoji ves svobodni narod na strani tega teptanega ljudstva, in ima in mora imeti država toliko moči. da napravi konec temu brezpravnemu stanju.
Zato je tem bolj smešna izjava generalnega ravnatelja Skubca, ko je izjavil rudarskemu zastopniku, da rudarji s tem postopanjem kršijo rudarski zakon, medtem se pa najbrže ni zavedal, da krši TPD mnogo svetejši zakon, a ta zakon je — pravica do življenja našega delavca.
Lahko je vam, gospodje, spoštovati rudarske zakone v sijajnih stanovanjih iu palačah, pri stotisočih plače, težko pa se spoštuje zakon, ki so si ga postavili tuji izkoriščevalci, da polagoma pa sigurno ubijajo naše delavstvo.
Rudarji, Narodna Odbrana je z vami v tej težki in obupni borbi, ki mora voditi do zmage delavstva.
Hrastnik, 5. julija.
Danes opoldne so stopili v stavko vsi delavci, nameščeni v steklarni in kemični tovarni v Hrastniku, v znak solidarnosti z rudarskimi trpini.
T. P- D. znižuje prejemke •. -
6—15% znižam je p lač, od vzemi deputatoe-ga premoga itd. je povzročilo v rudarskih revirjih piš razburjenja, pa tudi obupa. Ne samo neposredno prizadeta rudarji, temveč celokupno prebivalstvo je razburjeno. Ogorčenju proti tem ukrepom T. P. D. se pridružujemo tudii niii, ker nam je odbrana našega gospodarsko zasužnjenega naroda ena od naših prvih zapovesta.
Ko se je čuilo, da je piri pogajanjih za dobave premoga v Beogradu T. P. D. morala popustiti v ceni, naan je bilo takoj jasno, da bo ta popust moralo nositi delavstvo in name-ščenstvo.
Zanimivo je dejstvo, da se je s tem ukrepom počakalo do 1. julija. V teh dneh namreč v Trbovljah in Hrastniku pričenja volilna borba, aer so za 22. t. m. razpisane ponovne občinske volitve v obeh revirjih. Ampak tukaj se je gospoda, če je .računala na razdvojenost, temeljito urezala. Oba shoda, nedeljski v Hrastniku ter oni v Trbovljah v ponedeljek, na katerem je okoli 7—8000 ljudi protestiralo, sta dokazala, da stoji celokupno prebivalstvo revirjev složno na braniku svojih pravic.
T. P. D. je že ziačela z izjavami, da druž-b:no stanje napram bilanci 1933 ni v ravnovesju itd. Mi nikakor me anoreino verjeti, da bi podjehije bilo v tako težkem stanju. V pričo dejstev, da se je material, les in drugi taki faktorji, ki vplivajo na produkcijske stroške znatno pocenil (vsaj v splošnem), ne moremo razumeti, da bi Izlila taka nujnost odvzemati ravno delavstvu in nižjemu name-ščenstvu zadnjo možnost za življenje. Ako je cement obremenjen s trošarino, to ne sme imeti za posledico, da se mora breme prevaliti baš na hrbet najšdbkejšega. Ali ne bi T. T. D. tega mnogo lažje prenesla? Naj se spomni na prejšnje čase, kolosa Ine konjunkture in mastne dobičke, ki jih je takrat v sedmih debelih letih spravljala v žepe gg. delničarjev.
Vaši ipriodukaijskli stroški, gospoda od T. P. D. Vas po .našem mnenju ne opravičujejo m to, da tako težko udarite po našem delo vrne,m narodu. Seveda: pa. morate prti tem vzeti produkcijske stroške, od katerih bodete predhodno odšteli »davke im amortizacijo«, iki znašajo pni Vas memda 40 Din na. vsako tono, pa listo vseeno ali imate letnih 2,000.000 ton produkcije ali pa samo 1,000.000. Po odbitku teh se Im) pokazala bržkone čisto druga slika.
1'oliko za enkrat! Povemo pa, da smatramo za našo dolžnost, zanimati se za poslovanje T. P. D., ko ona izpostavlja svoje delavstvo v hujšo dm hujšo bedo in zanimali se
bomo.
'id P n	 ,	-..........-..............      —....■■■—■■■—i.i	     —...—	 -	-----	...	..	__	.
▼•ral urednik Miroslav Matelič. - izdaja la Narodno obrambno tiskovno ladrugo, r. z. i o. Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani