104682
lo

nkiitike v slovenščini.
IL del: Skladnja. Napisal ilr. M atij a M ur k<i.
intakiičnn preiskava ob enklit.ikah nnj določi, .keda,j se raiiijo in kako s« rfizstavijajo v stavku. Za i prvi del te naloge delam razloček med (^nklitiskiini zaiinkovimi oljükami in-med drugimi enklitikami.
I. 1. Raba enklitiških zaimkovih oblik.
Pred razpravljenjera tega predmeta je treba nekaterih oljčnih zgodovinskih opazk, ki so važne za pravo oceno virov, Enklitikam se je godila namreč često krivica pri pisateljih If). stoletja do naših dnij. V 1(1, stoletji jih niso marali, !e Krell se drži narodnega govora; za sintaktične preiskave smemo po takem le tega pisatelja rabiti brezpogojno. O Tru-berji bi lahko mislili, da mu mi, i/, si niso bile znane besede (tedaj najstarše zaimkove enklitiške oblike!), mv, te., hc- ne nahajamo Često, kjer bi jih pričakovali; v ev, maith. nahaja .so šele v 7. poglavji prvi po tem res češče; mn je redko, isto tako oblike, ki se začenjajo z j, tož, edn, Jt, nahajamo v celem Matevževem evangeliji le enkrat proti koncu (saitt c, 27), v celem Markovem evangeliji le jeden naiti- c. 9 [Dalmatin ima tudi na teh mestih nje^a); le za predlogi daje Trub, v tož, prednost krajšim oblikam mc, te, ne in nadkriljuje pri tem oelo Dalmatina; vendar je treba omeniti, da se ne da določevati, so Ii bile te oblike nenaglašene a.U naglašene. Vse enklitiške oblike nahajamo v Trub, Duhovnih pesnili: tam so bile prav dobre za rabo; razen tega mnogo teh peanij ni Truberjevih in ravno v te, posebno v Dalmatinove se je zablodilo celo nekaj mi, mit. Pri Dalmatinu opazujemo v razmeri s Truberjem
velik napredek v rabljenji enklitik; ali t,udi on še nikakor ne predstavlja one narodne govorice, katero nahajamo pri Krelli.
Primeri, kateri kažejo, da Trub. in Dalm. v rabi eiiklitik zaostajata za Kreilem: kni je, kar ain m<'. iskofn'^' Krell Ma mme iskala lue, 2, Trub., de Me mene ishtU Dalm. Kaki> si vmiral, takn ti hodi, Krell 71; iahtt se khi sfnri ma.tth, 8 Trub. Dalm. Kaj oc, da t.i Mnrlm Krell 1Ü3 b. Kaj hočeš ti de jest i<ihi{ shtrim lue. 18. Trub. Kaj hočcs, de hi jed tehi slnril Dalm. Go-\ spod jminuzimi Krell H^!, pomnyai meni mattli. 15, Trnb. Dalm. Jaz nUmiivi hudiča, tiwiic püSf-ujeni očeta, ntmeya, hm vi me zaŠjio-f,niete Krell 129 . . , vi ste weiie sai^pofopaii ioh. 8. Trnb. Dalm. IjiH mil iia ziianie dado Krell 1Ü. bm mii pooedo mmu lue. 18 Trub. Tim om/ so njfinm povedali Dalm. Amjeli pi;rdopio inn mu slazio Krell lOG- tij angeli k nema perstopio inu neiuu slušio matth. 4. Trub. Angeli so k iijemii. stopili, inn so njcmt slnšili Dalm. Jim odpro iiih Sace hin f/a i/itritio Krell 53- init neiim iwsso ■itaprei darnve matth. 2. Trub. inn .w njeitin- tlarurati Dalm. .ftts ča priti inn <ja ozdraviti Krell 71. Jest hočo {hočem Dahn.) priti, inn ne^a {njega Dalm.) ozdraviti matth. 8. Trub, on pak nc odtjo-rori ij cell) nistar Krell 113, on pa;/ ni >wi od,govoril ene besede. matth. 15, Trub. Inn oh mj nei odgavoril ene hesede	Kadar
pid:. ('dan močniŠi pride niiddn . . Krell 118, Ka<lar pride en močne,ši čez nego, lue, 11, Trub. Kadar pak en- močnejši čez njega pride Dalin.
Posebno obliko ga raiii Dalmatin že češče od Trniierja: hm pole en gobavec pride inn ga moli . . Inii Jezus stegne roko inn se ga dotahie rehx Krell 71, Inn pole, en gohovec pride, inn-nega moli . . hm Jezus istegne snio roko, se nega dotakne inn praii matth, 8. Trub. Inn- pole, en gohovee je prišel inu ga je molil . , Inn Jezns je stegnil svojo roko, se ga je doteknil inn je djal Dalm, Fotle pernese ga ImdiČ v to sveto mesto, inn. postaviga na vitrh templa Krell 105. Tedaj ta zlndi vzame nega seho vtu Sfetn nitiidn, inn nega postani na verk eerepie matth, 4, Trub. Tedaj ga je Imdii sabo pojel v tu sudn mestn, init ga je postavil na vrrh t,em,]ila Dalm,
Ta,kih primerov se lahko nabere neizmerno mnogo, £e primerjamo Truijerjev in Dalmatinov prevod evangelijev, Oha pišeta jednako neslovenske stavke, ali Tmb, je vedno daleß pred Dahn, in se izogiblje krajšim oblikam celo pri povratnem osebnem zaimku r Pnsti te ludi od sebe, de gredo -v te terge inn sebi SpiSo htpio inatth, 14, inn si jesti knpio Dalm, Inn o)t reče sehi dati to taldien Inc. 1. Trul], Inn on si. je rekdl dati eno tahlieo Dalm. Še bolj nenavadna je raba daljših oblik v tožilniku: tedaj on začne sebe Jdeti inn persegovati, de on tiga človeka ne znn^ matth, 16, Trub. tedaj seje on začel kleti Dalm. Tukaj ima prevod ceid kriv pomen, kakor da je on sebe preklinjal, misli pa
se na „tunc cocpit cletestari." Da, Trabeiju 5e semtertja niti daljše povratnikove oblike ne zadoščajo, temveč dodaje jim 5c duugc osebne zaimke: Vi m imnt<^ vom sebi š/irou sliirf>H nn smili . . . trmiič shinijte vom sebe (t. j. sebi, ki tudi stoji v N, T.) ^(tre. .rtih. iieJx'Hili infitth. G. ®/y si nimcdc Saron vkujj zhirati im smili . . tninič zbimjte si šace v nebesih. Da.Iin,
Vendar se nahajajo tudi mesta, kjer je Trtib. bolj na,-rcden nego Dalm.: uko P' oii. siiši, fakn ai dobil tn-i^a hmtn mat.th. 18. Trub, akn, o», tci'c. posilnm Dalm. pmt-io k namu, vsi fe išreio marc. 1 Trub. , . tebe . . Dfllm. perneso ney« rtu Jenizalem, lin l>i tja imstaitili »»i^ei timu go^mdi lue, 2. Trub. Inn h.idnr ftn tij iimin . . bili/ -fn'mti, so uiii njf.tja priiti^tili i> Jf.rmniem, de bi n/eg5 iinprfj pnsf.tinili f/ospiu/n. Dalm. rrfifa ii'ju jieliu jo h« l>odn im;-■mrif/h, iTiatth. 15. Trulj. pfMeii)f!:<i nrala ne. bodo )ijf> premoi/lfi. Daim. jiolnši čez nee [otroke] fe roh-e, inn ie šmpia marc. 10. Trnb. on je nje objenw!., inu rol>-e un nje pologal, ittn nje žeApinrul. Dalm. Semtertje je Trub. v N. T. napredoval naspi-oti Matev-žemii evangeliju; Jezus neqit posvuri matth. 17, (ju v N. T. inn i>odn nnjn indoli, 20. <ja bodo N. T. de bi na/<i vniiiril., 27. N. T. Da Trub. laLii me, ie, se po predlogih redno v večjem Številu nego Dalmatin, bilo je že povedano.
Slovničar 16. stoletja, Bohorič, ne navaja v svojih paradigmah nobenega mi, ti, si in izmed krajših oblik so rnu zna,ne le nie, te, se „per apocopen", nm, ga in lej^» „per aphaeresim". Vendar v priinerlh sintaktičnega dodatka nahajamo wi na str. 8, 49, U na str. 25. Zanimiva je na str. 55 opazka: „njemv vel niK per aphaere.yin, quod frequentattssimum est apnd Sla,vos." Po takem je čudno, da sc Trub. in Dahn, baš te oblike tako Često izogibljeta, da cek) v istem stavku 7,a rjo sledi vendar njenin: inu prosi, de ^a rti i^knšmri j/er /nr/ri irri obderFi, de gR sturi moe-nigu, inu de nemu i.u h-iß iMiioifa nesli. Trub. Oatech. 1. 155«, 241.
Po I'lravilni rabi enklitik odlikuje se Kasteien. Evangelj-Sčice') 17. in J8. stoletja so pa po svojem jeziku odvisne od Dalmatina posebno v sintaksi (glasove je bilo la^e spreminjati nego konstrukcije); v ev. chrön. in v ev. mayr. nahajamo tedaj mnogo da.]jših oblik, katerih se b)'ani naš čut V 2. poglavji Matevževega evangelija nahajajo se n. pr. stavki: inn smo j»-išl.i njegii nioliti . . inn je nyh i^prašov(d . . ali nni so -njeinir pnvednU . . inii je nijh pnslul v lidlehem . . inn so nušli lit- delrtce- ■ doli ■padli inn so njega nioUU . . inn so odpcrli sroje znl:ktde, inn so njewii d(iroi"ili. ev. chri'm 20 - 22, ev. mayr. 40—42. Ta mesta se glase v N. T. (biblijske družbe): po smo prišli, da mu se pn-
') T. j. knjige; gt^vori se na Štajerskem zn „Evan^relistar".
Idonhm . . pnpvoševal jih je . , Oni mil pn reko . . m pnslavŠijih v Bdkliein . . hm pa<lyo, ter mx .te poklonijo-, itiK odpn» zakhide smje, ter mit piineso darove. V pesmih ev, inayr. je krajših obhk dosti več.
Vpliva prejšnjih tekstov se že tudi v novejšem Času Japelj ni mogel iznebiti. Da so se pa krajäe oblike redno od iö. stoletja rabile v največji meri, kaže pač dosedanja razprava sama po sebi,') dokazuje vsak list Krellove postile, Ja-peJjnov sodelavec pri prestavljanji peterih bukev Mojzesovih, Kumerdej pa v svoji slovnici (na 127. poli) sam izjavlja, da omenjeni slovniški grehi niso njegovi (Kop. 284). Kopitar je tndi dobro opazil (na omenjenem mestu), da se ta razloček ni vselej delal „vemiuthlich weil die Verfasser ans dem deutsehen und lateinischen übersetzten und — da sie da nur eine form vorfanden — die doppelte krainische für überflüssig und die verkürzte für Verstümmelung der Volkssprache ansehen mochten: hätten sie aus grlechisohem oder gar ita-Ueniscbem oder französischem original übersetzt, so würden sie gewiss durch fremde beispiele aufmerksam gemacht der Sprache des landmannes, der hierin fast nie eins fürs andere sagt, mehr gereohtigkeit haben widerfahren lassen." Trnb. je tudi V tem ozira pisai res nemščino s slovenskimi besedami (Kop. 26); naj se še temu primerja razvada, da stavi vedno po nepotrebnem imovalnike osebnih zaimkov, da rabi člen i. t. d. Tudi se ne sme pozabiti, da so ti, te tndi oblike člena, kateri se pri njem tako često rabi. Tudi v novejšem času klanjajo se še pisatelji in slovničarji pobožnospoštljivo nekaterim daljšim oblikam, kar smo videli pri glagolih liodem in hočem; celo dialektiškim pisateljem zdi se še potrebno pisati 'f/Oj 'mu, kar je posebno pri Volkmerji navadno.
Kar se tiče rabe daljših in krajših zaijnkovih oblik, bodi glavno pravilo; krajše oblike se rabijo vselej, če ni posebnih vzrokov za rabo daljših. To pa se godi: 1, če je za im ek~ I o g ič n o naglašen, sploh če je poudarek na njem ali se pa z namenom nanj polaga; popolnoma jednako se rabijo imenovalniki osebnega zaimka, 2. po predlogih; tukaj pa je treba omeniti, da se v tož. poleg daljših oblik mene, tebe, sebe iehko rabijo tudi krajše z naglasom in brez naglasa; isto tako večina oblik zaimka,;'« (glej oblikoslovje).
Prvo pravilo o rabi daljših oblik razjasnjuje po mojem mnenji vse slučaje, ki se sicer v slovnicah posebej navajajo.
') "»// (dvakratj in mu nahajamo že v conf. gen.
Jedna teh toček, ki je navfidno prva, je kriva: na začetku stavka lahko namreč v alovenäöini stoje brez dvoma tudi krajše oblike (gl. uvod in spodaj): začetek stavka je seveda jako veljaven kakor tudi konec in zaradi tega nahajamo tudi na teh mestih cesto daljše oblike, če se baš zaimek posebno poudarja: Dei-d sneh fiem mda, Vseh devet sem mmribi, Tebe pa m maremj Te bos ti zdaj mene. Vraz 91. O /uist' me ku-mundira)' vinathf Mzn% je vtvče premočno Kres 4, 387 Gor. O pust' me, kniiiandirar vmufh, Men?, modno ffimtv'ca boli, tudi tam. Klicow boš, pöbhl ti, mwin, T)e b' jesi pwswa ioivdžht te 490. MwtH .ivethijo Jdičejo, tudi tam. Meni se terdno zdi. Vraz 8. Meti' se to pniv zdi. N. p. 4, 64. J/Ati se tukö godi kakor miki rožici. 134. Stihi zroceno mladost^ drutje si z njim bof/ntil. Pres. 95. Tiyul rože sem rxdeSe, Tebi venec iz njih vil, ,Jenko 22. Tebe vreden bi postni. 67. Draga hodi zora meni. 27. To ve nesrečnemu ste meni. Strit. p. 68. Mene sii ni jiuiaki oubili, pa bi me f,i, Nar. prip. 13. iSjemtt [ Ostrovrharju in ne drugim snubaČem] om nj6 napravi Imenitno gostovanje. 4.6. Nje<ja od nikader ni. Greg. 37.
Dobro bo pa vendar lotiti se tega predmeta bhže in navesti primere iz cele književnosti, za katero se slovničarji (razven Miklošiča in tudi Janežiča) ne brigajo ter si delajo svoje primere sami.
Daljšim oblikam je namen enifatično poudarjanje zaimka; med primeri bo precej klicev, retoričnih vprašanj in odločnih opominov. Tehi se zrjodi knko vendeš. Krell 74. pridi na zadnm uro in me letkya renniya- svita reiši, »kn tehi iakn dopade. buq. 102. Mene tega Bog vari! Ravn. zg. 1. VIT. Sr4činje nas JAvdon, pravim^ Njhnn Bog vso srečo da. Srečin je naŠ cesar zrdsin.^ De njega mj-Šdka mä. N p. 1. ö3. Kaj si tnene sem postavil — Me}^ dežela znana ni. 70, Daj ti meni v roke kljnciČ. N. p. 1. 95. Meni nič za tShe ni. 2, 34. Kje se meti' en^k dohi . , ? 4, 14. Mene naj vpraša. 1, 37. Porejda meni, Mieika. Vraz 82. Kdo te mi^ne Ijnbit sili? Pres. 15. Kaj je tebi tega mar! 73. AVi« se tebi je želja sp>olni}a. 28. Mene ni videla, mene! Strit, Zvon 1870, 83. Ta kraj je meni svet! Greg. 66. Njej lotažha hodi in. podpora. Strit- Zvon 1876, 49. Občinsko svojino ter vse pravice, kar se jih nj6 držf, treha v natančnem inventarji imeti. Levst. žup. 20. Leh ne je tebe sram Volk. 30, Kal ''š H mt-ni da . .f' Kres 4, 27, Staj. I Steri ne vzeme <jor križa svojega, i ne naslednje me odzajaj, ne je meni: vreden, matth. 10, 38. Kiizm. Tebi velim-, stani! marc. 2, 11, tebe iščejo, raarc, 3, 32. oca mš nebeški nj& Irntni, matth, 6, 26. boug nje ne posltihne. Letop. 1874, 106,
Daljše oblike dajejo govoru in pisavi nekaj vzvišenega, resnobnega in izražajo goreča čuvstva; zaradi tega nahajamo jih večkrat v molitvah in v liričnih pesnih, kjer jih navadno ne bi stavili, Kastelec, ki sicer rabi enklitike pravilno, stavi v
molitvah celo po velevnikih, üa katerimi stoje n;ivK,dno enkli-tiške oblike, neizmerno često ckiljSe: Ptniiur/oJ ittem, Uiku >iii Je /)0)>i<i(/miii. bni[. 107. iJu-iVii mene pred m-hio .vnlrtjo. 13Ü. O lin-brullld Jezna, zidn-ij mme u teoje amte nnie. 146 i. t. d, Trubei;, ki je v Abec. in v malem Katek. na str. 25 še pisal: inu te prosim, de U mene tmU liočeš danas abmrowiti, spremenil je prvi stavek v izdaji 1. 1555; hm jest tche prosim, paö iz jerAnakih razlogov, ker je sicer v teku časa vedno bolj rabil krajSe oblike. Jednako se še danes moli, n. pr.: o (/oxpod, rečtii iioij, m\ tehu prosimo. Vendar je pri tem treba omeniti, da, je te in jed-nake formule lahko ohranila tradioijn. in da po takem izhajajo iz časov in od pisateljev, ki krajšim oblikam niso bili pravični, Pri pesnikih ima seveda subjektivno poudatjanje široko polje. Miki. (Gr. 4, 74) navaja kot „abweicliend": Srim ratic meni spaf.i ne jynste Preš. 8. Taki priineri se lahko pomnože: Te leta, hi so mhil še ostala. Cel df.tii iz iiraod komi hom rume-vjidce. Pres. 131. Tam mhii je (jorje bihi nyj&no. 132. Ni meni mar, kar se fjndi na avetn. Al: smejo srečke te roke objeti. 181. Iz pi'rs nobena njemu ni pSsein več peršln. 75. Do nji ni njim zastaciti nioyrjä'. 155. Levstiku so se zdele potrebne spremembe : Jz pe?-si mu mjhena -ni . . 105. Do »ji jim ni . . Pa mi Jezus je ohljnhil, De bo ü2el mene v nebö. N. p. 4, 61. Na i^fol pisan so me djaV ino meni sodbo bral'. 63. FiisH ti mene ziveya. Vraz b. Ako zjidraj syodaj ostanem, Dekle mene kolnejo (toži se solnce v narodni pesni) Zvon 187(J| 67. Ta je., ta je. mati moja, Ker Je mene zanosila, Ker je mene izredila. Glasn. 18(54, 93. I .^7-ce, ti se no žbudiš! . . . Zdaj kiije tebi dvojni cvet. Pomladi ci:el, ca.'i mladih let. Jenko 7. Zvezde v daljo se ozrite, I potjlejte c nje srce. Zvesto meni oznmite. Al res bije še za mei 23. Glas tiho m-mi v srei ■pravi. Strit. p. 19. (pr.: Ka.j -mi mar je domovina'':' 16). Umrlo je mhii srce. Greg, 139.
Često se poudarjata dve osebi ali reči, ki sta ali združeni ali se pa stavita v nasprotje. Tebe in mene <ja ju sram-. Preš. 34. Boyu in tibi hom ostala- ZDesf.fi. 190. O.iedlaj mi konjii^a di>a, Sebi e>t'f/a, meni en'<ja. N. p, I. 109. Tebe in mene Še ni bilo. JurC. Des. br. 205. Meni, sebi tja oltrani. Jenko 90. fn meni in tebi (jine mladost Strit pesm. 80. 71' mene in nJega- Obrani bolesti. Greg. 128. Nečem tebe niti driajeja. Vraz Ö2. Njetja so mi poko-j)(di Proti siincnent izhodi; Njo pa so pokopali Proti snnčnem- zahodi. 123. Tebe Tiirki nkradli so Jnu mini dali so. N. p. 1. 314. Danaja ni hilo mrni treba, mene pa J)n--najit-. Levst. Glasn. 1858, 2. 28. NJeya tedaj ljubic ne mene! Jurč. Des. br. 128. Vredna si ti njega in on- tebe. 171.
Daljše oblike se rabijo, če zaimke odlikujejo pristavki; ta posel lehko vrš6 vezniki in prislovi, zaimek sam, zvalniki, apozicije in celi stavki.
Primeri daljših oblik za členki: ^tf ti'i imdoj \m\'\, mvm tüojo niilodlv) roko. baq. 101- f-ndi tebe Se sna po imcvn in po podam, Stdt. Zvon 1870, 19, BoS tudi nß jtokonad. Ravn. zg, 1, 29. Diih()i;iil(/if te f<toril ho ka mene. Pres. 188. nboya tja skoro Mj ko nu;nc, Jure. Des. br. 133. nikmjnr bi. iw hdo bolj i;eiieliltj iwyo mena. Strit. Zvon 1870, 157. Še men' oči odpe>-a>. PreS, 9. Znio pa ')az zoldadmi te reČi le tebi. Jurč. Des, br. 99. meyü se tiidi ne zdi nnjholji. St.rit. p, 119, Kaj -uor'fjtt mi povejo Ivj ztasti tebi znano Rtizloii meni zdaj. N, p. 5, 14.
O sam uöi Miki. (gr. 4, 73], da poleg tega zaimka lahko stoje daljše in krajae oblike. Primere za to navaja iz staroslo-venščine, ki že zaradi tega ne odločnjejo, ker se v stral. pri brezspolnem osebnem zaimku daljSe oblike šele začenjajo širiti. Jaz bi postavil tole pravilo: ako ima nalogo, da poudarja Tiaimek (pr. Gr. 4, 97), rabi .ye ta v daljši obliki {sebe pomeni v tem slučaji i-z jTov); če je pa logičen naglas na samera zaimku -s«;«, ravna se raba zraven stoječih zaimkovih oblik po občnih pravilih. V starši dobi se večinoma ne sklanja; ta se sa))i sebi odpoui. raatth. 15 Trub. — ta zttiaji »am .Wjc Dalm. ti imaš hibiti tuiya idižnif/a koker sani sebe. raatth. 19 in 22, Trub. in Dahn. Skušaj pak ehod,- sam seJ>e. Krell 138. (jomrišU to od sam seite. 159. Sam seite in sroje Lepo oskrbi. N. p, 5, 53. Vendar tudi že v starši dobi se vjema sa»t z zainikovim padežem ali pa stoji jasno v imenovalniku- Kedar nim od same sebe drn-si(ja ne rodi. Krell 87. Kadar bi ni-i sami se/^e sodili. 138. sami/ sebe so s Šiband , . . moijna tepli, hncj, 89, JajM tebi .wmi, drt'q/a ! šSlel sim dopasti. Pres, 149, V Dunaj mdo je f/ledala; Sama sebe zafjlednola. Vraz 96. ali pa se je tebi samemu kaj takega pripiiUu. Jurč. Des. br. 93. Sposnavaj samega sebe. Strit Zvon 1870, 10Ö, glavna rec pa je ta, da se nikar ne slepimo., yie samih sebe, ne dragih. Strit, Grlasn 1867, 11, Hibi bližnjega tvojega kako satnoga aebii. raarc. 12, 31 Küzm Obe konstrukciji sta si laliko tudi sosedi: Ko je pesnik nekako sam. sebe, vesel. Strit. Zvon 1870, 77. laku je n. pr. Mirza Schajfg samega sebe vesel. tam. Za prlslovnim (adverb.) .'>amo morejo po prej omenjenem pravila slediti seveda le daljše oblike, Pri logično močneje poudarjenem sam stoje krajše oblike poleg prostega povratnika: Zato ni sam se sam tudi tako vredniga štumal. Krell 76. Po svoji misli bodo si sami iiČen.lke nakladali. 34 Sam se po železni cesti Vozil bom od mis do nas. 29. Kt se snm hvali, mala mn je cenu. Krist. anh. 17Ü. Primerjaj s tem: Jaz sam sebe hvalim, ker me nečejo drugi. Zvon 1870, 122. Opomni ga, kak sam sebe posdhi. Preš. 179. V teh primerih ima sebe svoj logičen naglas kakor sledeči meni: zakaj ti sam meni veliŠ, buq. 432. Najde se prosti povratnik tudi poleg naglašenega sehe: Nog to po pravici dopa-Hi, . . da le človik se tim balic sam sebe sramitie. Krell 146. Da tudi tukaj suljjek-
tivnoat govornikri uli piatitelja igra veliko ulogo, ln,hko bi dokazoval sledeči primer, ako Trob, ne bi rabil daljših oblik črez mero: Zakaj kateri mm nehe jmpiSitie, iti ponlšim. inatth. 23. Trilb. kotf^ri ae mnt poviŠi<je. Dalm. -
Če stoji daljSa zairakova oblika pred z val n i ko m . vzpodbuja se ali pa se svari zvana oseba ali pa se ji izraža posebno sočutje: Ce tebe, ptica, vjajurnio, TI perje vtse azaumm , N. p, 1, 48. Kaj je, fShi, m<ya yorfpd 105. K"-j pnniiin tahi, Ijithi ■mnS.' 2, 83. Je U tpM, sestra, znano . Jenko 110. hi tebe, <>j otrok predragi, Nebo izbralo si Je v (iar! Greg. 27. Če se v takih slučajih rabi krajša oblika, ponavlja se zaimek pred zvalnikom: Kaj te prašam, ti riHueno sonce. N. p. 1, 117, Kaj i.'je Lrimi>i;ri/ar ti mlad! 4, 15.
Daljše oblike pred apozicijami niso nič posebnega, ker so jim zvalniki v ravnokar omenjenih slučajih Jako podobni; söm štejem tudi dvojne tožilnike in dajalnike. Gmüno da je bil nji mladi noseM dečU težak, Krell 37, Gospitd Bwj, bodi milostiu meni bozinm (freš>!ikn. burj, 135 Si zhere konj'ca iskritja, l^jeijn samle herzifja N, p 2, 46, Al Im martro raj terpela. A!' mene mosä imela? N. p. 4, 29. Kaj je tebi lepoj roži . Glasn, 1866, 288, To m nesrahiemii sle meni Strit, p, 68.
Da stoji zaimek, ki kaže na cel stavek, v daljši obliki, razume se pač samo ob sebi: take si moje srce ne tnore misliti nj4. kije „pribežališče f/rehiikon". Strit. Zvon 1870, 21.
Daljše obliive morajo se vselej rabiti, če se odgovarja vprašanjem z zaimkom; primeri pač niso potrebni. Jednaka je z rodilniki zaimka j^, če se rabijo kot svojilniki, za katere se pa vedno bolj širijo nove iz rodiluikov obrazovane pridevne oblike. V 16. stoletji so rodilniki še jako mnogoštevilni, ali vendar se mi zdi, da ta konstrukcija ?.e ni bila več pri narodu v posebni rabi, ker jo na.hajamo pri Trub- na mestih, kjer imata Krell in Dalmatin pridevnike. Mi smo )iegn zwjzdn videli, matth. 2. Trub. njer/ovo Krell, Dalm. ni so ne ijreld ndpit-ščmi lue. 7. Trub. Dalmatin pre-stavlja drugače: VelikU' ijrehoa je nje;) odpuscenit: Vendar rodilniki tudi pri Krelli niso redki: }u/tt (nji^jti) križe 162. zato nei <%el Ohrislus jim m!i pravde doli udariti. 74. le Cite, kam jih skree njih pelia. 16. Govorijo se rodilniki še dandanes in nahajamo jih v narodnih pesnih in pri dobrih pisateljih; popolnoma neznani so, kakor se meni zdi, le na severovzhodnem Štajerskem. Za besede nji ne mara. N. p. 2, 72. Na nju zdravje vino phno. 1. 63. Njega tjospa ti okni stoji. Vraz 25. Kr- nje mati. Glasn. 1862, 349, Grgarska, Nje mi majka pih. Glasn. 1866, 369. oblieje nje creteče. Preš. 5. Kuj je njih plačilo':' Strit, Zvon 1870, 181, njih bolečine, p. 34, lijih to-rore. Levst. žup. 65. i bio je spadaj nje veliki, matth, 7, 27. Kiizm,
V krajSi obliki pa. se rabi le na Hrvaškem dajalnik kot avojilnik. Na to »a došU hruti mu i rekli sn mu. Nar. prip. 98.
Pri daljših in krajših oblikah za predlogi nam je marsikaj nejasno in si nasprotuje. Vedeli bi radi, zakaj se v da-jalniku dovoljujejo le daljše oblike, zakaj še v tožilniku oblike mmie, tebe, sebe niso prodrle kakor dragod, ker se še poleg njih daje prednost prvotnim me, te, se, naglašeiiim in nenaglasenim; zakaj se lahko rabi zaimek ,/ts z naglasom in brez naglasa, iiakaj se lahko govori m m.t in nti vas, pi-i nth in pri naa itd. Na vsa ta vprašanja išSemo zastonj primernega odgovora; deloma je to razumljivo: izvir predlogov samih in njih prvotni pomen je večinoma temen, vprašanje o naglasu Čaka še marsikaterega, posebno zgodovinskega razjasnila (naglaševanje predložnih prefiksov in pomikanje naglasa k začetku bilo bi za nas največje važnosti); brez dvorna je s temi vprašanji tudi naše v tesni zvezi. Marsikaj je pri tem le v nekaterih krajih doma, marsikaj pa le formalno, kar dokazuje ta-le primer prav jasno: Na Ogerskem go daljše oblike vselej na končnici naglašene, tedaj men4, tebi, sehi, za predlogi pa se nagla^j premika: na mint, na tihe, od mine'^) itd. Opozarjam na oblikoslovje, kjer se je o tem obširno govorilo, posebno o dialekto-logiških razlikah. Sintaktično je važna ,ta-le opazka: raba daljših tožilnikov mene, tebe, sebe, oziroma naglašenih mi, ti, si poleg nenaglašenih me, te, s^e, raba naglašenih in nenaglašenih oblik zaimka jio po mojem mnenji nima logične podpore. Tega ne bi pričakovali; v gorenji srbščini (lužiščini) n. pr. štejejo se predlogi ko prvi zlog in so tedaj tudi naglašeni, če odvisni samostalnik nima stavkovega naglasa: p6 dvoire poleg po dv6)^e (gr. I.^ 560); won po dvijre chodzi, M ?tic jjo poln. Brandt 161. Vendar tudi v gorenji srbščini je predlog mnogokrat „brez vidnega razloga" nenaglašen (tam 162). Popolnoma od oblik odvisen je naglas predlogov v srbščini in celo kakovost naglasa je spremenljiva (gl. uvod, pr. Brandt 56—58), Jednako so v ruščini poleg sintaktičnih razlogov tudi Cisto formalni važni, ker na predloge se naslanjajo le oni samostalniki, ki nosijo naglas na prvem zlogu: 3(f	rmoM/, \\ti: pyhj . , vendar 3a aiopii, iio/iis ro-iondio, fja pyk'l; . , in še pri tem se marsikaj ziblje (o. c. 36—37). Še menj se smemo po takem čuditi jednakim pojavom v slovenščini, kjer se premikanje naglasa vrSi še v dosti večji meri, posebno na vzhodu.
Zgodovinski je treba opaziti, da daljše tožilnikove oblike za predlogi prodirajo šele pozno; klasična priča je tu Truber, ki se krajših oblik brani ali jih baš po predlogih CeŠče rabi nego Dalmatin, Krajše oblike pa prevladujejo še tudi v novejšem
'J Pr. ruski:	ali lio ,MÖu.i|y itd.
Caan. Da gtoje pri Tmb, po jn'odlogih tudi naglaSeni jjk', h', .^v, dokazuje nam to, da nahajamo če-sto " w fe, v se.
Da pri rai]i daljših in Icrnjšili oblik pu predlogih nt razločka v pomenu, kažejo sledeči primeri : Fo tehf Je šptiiiiikt! kraljica. N. p. 1, 117. Kaj ti jirarüHf po te, Vida zala! Je kraVjica spnu.kl» dic, panlala 2, 20. jVe Je za ineue, žiivfi vise na si'dii. Nar. prip. 73, Po sS Je doda Huuler. Krist. anh. 179, kjer se vendar oselja ]DOudarja. J^aj ztdaji .s'(f/H sehč iii- na L'scme križ sroj. rnaro. 8, 34 Küzm. nattled'ij metii, vzirši hrlš na sei^e. 10, 2l, V oblikoslovji je bilo povedano, da so na vzhoda tudi daljše oblike po predlogih lahko brez naglasa; nahajamo ]5a to že pri Kastelci: Jezus, si/ii Daridnif, iftiinili čez »lene. buq 1U4. Dmgači č<h me 106, 122. 142, 143 itd. Da ao nahajajo krajše oblike zaporedoma naglažene in nenaglašene v popolnoma jednakem pomenu ali pa da nahajamo nenaglašene oblike, kjer bi pričakovali naglašene. dokazuje velika množica primerov, srce, kijeyorelo Le sa U. Preš. 73. Al srci, le zä-te vžyam> 44, Za-fe hani Bor^a prosila., TI pa tudi pros' äa mi''! N. p. 4, 130. 1'azljo -»a-14 in na me. JnrČ, Des, br, 134, Zdelo se mi Je, da so sd-ine in nd-me na.rejem'. 100, Za U, za- mi naj Imlje bo. Jenko 31, Zd-me raza ta, cveth, Zd-i>ie le^ za drwje ne. 103, uf- zame eiz se jokajo. buq, 397,	.
Oblike zaimka jin nosijo v tožilniku redko naglas. Ali tudi tukaj zdi se mi, da so naglašene in nenaglašene oblike jednake veljave, kar naj dokazujejo ti-Ie primeri: Kje nek' zcmljtt yrohe krije, Kje Jimaei domačije Afirno b'iurfno i^paiije spe Y Nihče li ne zna. za nje 'Y Jenko 67, Mati mi Je očdnjaca, LJnl/ai niojti Čast in- slai'a, HaJd'nio, liajd'mo zä-nje v hoj! 71, Mej Uijce HC, ti gr^s mej brate^ Da zu-uje trudi.^ da» se vsak. Greg, 89, In, ;/li'j, o pohtočni se uri Odpalinejo o .'^('ibieo ditri, h) .•^htdve po.Šasfi skoz iije K podelji se mu pripndi. 16, Zelen- mah obrasla Zrimne sidoi.'e. Veter skaz-nje diha, žalostne glasove. Jenko 49, Vred njo presmtUo luč f/ojhn, Lepö zi>e.<if!i za njo skrhiin. Greg, 150, S tem doinoeini zresfo služi, Nedrudett- za-njo dna in noČ. 90. h dalje srce omdlha na nji, Obraea na njo mi oko se. lOß. Ko je videla, da. nemam očesa sä njo, ogibala se me Je. Strit. Zvon 1870, 99, Zd-aJ raker- bom stesal temno In lazil Inmi. nddeje r- njo. Greg. 140, pred vrati .4oji kočija, ravno Je stopila vanjo. Strit, 2von 1870, 51, Prišel Je Tiirek hud- po -iijö. N, p. 1, 127. FriŠU so po-njo z hel'mi konjiči. Nov, 1860, 301. Kr, V.-iak d-an si v nje [bukve]. zamaknena Jurč. Des. br. 24 poleg večkratnega vanje pri njegovih najbližjih rojakih, Stritarji in Levstiku (v acc. sgl, n. in v acc. pl. vseh spolov). Primerjaj še; Molče ozre se ona name, Molče ozrem .^e Jaz na njo, Strit. p, 31.
O rabi krajših oblik ni treba posebno mnogo liesed. Omenim le nekatere slučaje, v katerih se v edno rabijo enklitike.
ae ae rabi pravilno kot pravi povratni zaimek; pri tvorili trpnt! obliko (pasiva). M. CJigale] uči v Glasniku 1. 1863., n;i str, 126, da s« trpna oblika povratnih glagolov ne da na ta način obrazovati. Vendar je poleg ae- v stavku že drugi selie, ■sti le mogoč: ČloriJs se tkn htdk sam sebe srtininic, vc-Č se nase ne z<ninSii. Krell 146. <i sebe pifk se mvj iini kukor ixxjcr. ISfai. prip. 8. Truberjevi primeri niso veljavni, ker on celo pri prostem povratniku rabi daljše oblike (gl. zg.). Vendar je le vredno omeniti: Ina ao ein rezani, kit- so se mm>) sebe rezali, matth, 19. Trub. Dalm, ima pa tudi tukaj: kuteri .s» se .•^mnt/ rezali.
ijiš, si rabijo se često kot imenovani dativuy etbicus (gl. gr. 4, 602, G03). fi mi nisi fn iwin.w wrj f/hivniti Jitdti.. Kreit 4Ü. {lickar ufii si (a nia'iiSi. Trub. /ičsi l-ratlni kar iiajmirnjšd Dalm.), Na vsaiM /.:rej groba mi rože riii-,d<L Kres 4, 230. Gor. Sem mi itii pubič priJeii. Kres 5, 151 Kor. Po ^-esti mi grda ašarja dna. Paj. črt. 147, Fo polji tni i/r<- en ?ii<ijhen Jani. 1Ü3. Prni. mi Je roia. 234, Njega so -mi pokopali. Vraz 129, Neti rerjefi hialobiiihi. Volkrn. 61. Ni ga fi holjcga. Vodn, 37, I» luid želhtu'. cnHe ti jo skäknma derrijo. Pres 66, On si j» jiifa. Vraz 129, lejie si. Zvon 1870, 314. lejte-sino.' Levst Glas. 18ö8, 2, 2. ghjU^siuo! Jiirč, Des. br, 275, Poslednji primeri kažejo, da ta dajainik ui omejen na L in II, osebo (gr. 4, 601); jaz tudi ne morem tega si na jednako stopinjo staviti s si sede, si leže, katerega prvotni pomen je sicer tudi v zvezi z dat. ethifus (gr, 4, 603). Število primerov se da še povečati: O drago sije to teh, kofern te je nosilu. Krell 122, Blagor sije tevtu človeku^ kir mene jMslnsa. biv.\. 57. Jezus neima hrata jie sestre, Taci si nima SlaJde ae. Paj. ort. 148, Ona- si ima. ceri tri. 278. Na, pragi si je stala. 221, Uaj odledm Si ja -p log zeleni, Vraz 132. Jaz si pulefiiit N((, Široki) poide. 140,
Iz te rabe se je gotovo razvila sposobnost besedice .fi, da daja stavkom pogojni pomen in obobčnje priloge in zaimke. I/lil naj si stti me -c-iflili, vi ne ."j/e giali (t, j. diali, kar stoji na f. 63) }>ukiirc. matth, 21, Trub, {najsi Dalm.), sreiin Homk, naj si ga dragi Ind-ie za norca in hoziga- iina.io Katech. 155Ü, 214. ina si w zdi alli ne zdi ohrezanie Uoveha prepro.'itij. tako je liag otel. Kreil 49. Si vi recite inn lagaiie za.par moj lelian kar acte 132. najsi se nienni ne zdi. 67, tmli in hodi nahajamo pri l^relli mnogokrat najsi sivje ro/.v^amiea, nkga praiida- je usti krira-but|, 396, Ali moč tega si izguiilja se že rano, kajti Bohorič že navaja akn rd n.aisi (aiih, 57). V teku pritikalo s« je Ic najsi že lih ali ramo: naj si se lih zladi zlabg. bui[. 429. aej si je li/r ev. mayr, 112, To se je godilo tudi takrat, kadar so stali še drugi vezniki pred njim: Deslih začne- doirro gret. Vodn. 67. Izvirno konstrnkciijo r;djijo dandanes le dobri pisatelji in po malem se širi zopet v književnosti: da-sl se reč precej na
hUji' uJiniča. Jlltč. Ues. br. 82; jedmiko (hi-ai 87, 99 i. vk. hodi-M 176; ali tudi te jfičita večkrat muno, tadl. Kot stimost^tini prilogi so mi znani; tje .-^i (strsl. kbcie) Drst,, na/i si. (nGlctde), him ,v/; navadno jih jaei hodi: ge gi bodi, kam d ho<U. Razvili ao se po takem posebni izrazi, primerjaj še; hulur ni hodi (na vzhodu <)da si hodi), ktikor (na vzh. /-«/.0 si hodi, hiksihle na vzh, (o htc gl. Lctop. 389], 44), hikšen si bodi na vzh. Zaimke si sam le redko obobčuje '): iim bi mnocji Ion bo(jut dul, ne tem kaj si, du in !p. mof/ni h(hi st.udh) uputi. Krell 66, uiio hude, ne pmi sum, htj ai ;/niJui. spang, (t. j. Krell 2, del, iz Gr. 4, 111).
V	stavku „ne rem kuj si znčdi" Krell 46 spada si pa5 k siiičeti. Sicer pa nahajamo le ojačene ZRimkd'. nmrsiicdo, marsiknj, kdor si hodi itd-; v moji domovini govori se f/do si hodi m ffdo Imdi.
Krajše oblike zaimka ju raijijo se semtertje kakor nemški c.s. V slovenščini opravljajo njegov posel na,vadno ženske oblike. (/'( pa se v stavkih z ne, ki zaniknje bitje (negativni eksistencijalni stavki), cesto staplja celo v jedno besedo, In ifid- šehhne cnHo ti Jo sköhnn-i dereijo. Pres. 66. K vojcknm sem Jo bil -pobrisal, pu je nisem moijd dtdeč priijnnfi. Jnrč. Des. br, 37. Zapuslivši Obrhek, hrenll jo je MvtineJi cez polje. 63, To sem mn jo pn zasolil! Strit, Zvon 1870, 29. Ztisoki sn mu jo. Drst. Fovejn ii jo, ne hode Inž. N. p. 2, 48. On <ßi je prejden^ de ti njemii tn izkažeš, Inc. 7, Dalm. (on je uraden, de H lu nenm sf.nriš Trub.). Ih(/ (J/l vMi, Bo(f znuj\ N, p. 1, 101. Pri pisateljih 16. stoletja beremo: l^og je m, kar še stoji v cv. mayi',: je mj 65 (dvakrat). Dobro mi je, bodi f)it Ho;/ sohridjen. Murko 171.
V	stavkih, ki bitje zanikujejo, navajeni smo tako močno temu zaimku, da ga nahajamo tudi tam, kjer stoji sam samostalnik ali pa dmg zaimek zraven. Ako a njUt je ni kraljice. Preš. 120. Av je hiše skontj. Strit. zbr. sp I, 270. Ni ga govorniku, ki ne bi hotel hiti enak Demostenu. Glasn. 1863, 154. Ni ga nohenega., ki hi redno v i'eseljl žirel. tam. Ralja besedice ga se je potem ta,ko razširila, da se je stavila k oijlikam vseh spolov in števil in se razvila v pritikan členek. Primerov je bilo že dovolj navedeno (Letop. 18Ü1, 2i).
Krajše oblike drže pa se tudi večkrat, kjer bi bili na mestu le samostalniki ali pa daljše zaimkove oblike. To tudi objasnjuje pritikanje oblike g<t. GUdajte jo nrnvrlco in hvalite ^a. nje^a, ktiri jo je naredil. Ravn. zg. 1, 22, Scä mu je nJemu imv-. 2, 13. Pit ninim jih besedi »eliko jiskal. 1, IV. k' nnpijajo s' ga seht. Vodn. 100. (Levstik je „popravil": napijujo ga sebi). Poglejte Jih gore. Jenko 10. snj ga ni hudiča. Jurč, Des. br. 58. Saj ga človek ne dohi jmlii. Erjavec, Izbr. sp. I. 219. r so-
') V drugih slovanskih jezikih, posebno v maloruSu., Ceš. in polj. jakü Cesto (gr, a, ÖÜ, 111).
Ionu ju ni iifiSd besedirti, 22."'. Neki Gorenje« me je opo-zoiil, da se okoli Škofje Loke zaimek jalco Öesto podvojno stavi r Ä si ^a oidi ^a? Sem tju prašam ijn. Mf: je. pmmw me. Da se te enklitiške oblike rabijo za ojaöanje, kar misli Miklošič o stsl, Ü sli pa o daj. zaimka pri tož. .fehe in o daj. in mestn. tiebS (Gr. 4, 107), se mi ne zdi verjetno. Po mojem prepričanji so le za,ostale v nekaterih jako čeato raljjjenih zvezah, dasi .so postale nepotrebne, ako sc uvede drug nomen. Da se take zveze nahajajo, naj kaže tudi ta-le primer: Doift ga pije k(ir l(h(i ino da- ^a le ima. Levst. Glasn, 1B58, 1. 46; misli se seveda na vino, o katerem pa prej ni bilo govora. Si. hrothiiki	Rek/') „M 'jn homo pili." Vraz 39. In jMi
<ja na dan. Jurč. Des br. 36. Vino je sicer imenovano, ali daleč proč v tem-le stavku: Tftm Tui-kmH je jirtpivala, Si v nedrij^ (ja zlivala. N. p. 2, 38.
Semtertje pa je treba vendar ta navidezno neopravičeni enklitiški zaimek drugače objasnjevati: /■ nikomur mi ne hotehi. meni iz nm-ocja. Strit. Zvon 1870, 68; vü je seveda (\at, et.h. Župnnji hčeri ji hum dnu dosH blaga, malo otrok . . T> vhoiji hreri ji bom dan . . Glasn. 1803, 291. Grgarska; seveda se zvrača na predstojefi samostalnik.
Krajše oblike zaimka obrazuje z nesklanjaniin ki oz\-ralne zaimke (relativa). Jok si hriše, ki skriti ni moijoce. Preš-128. v hi.^i, ki si jo je Kerjavelj . . postavil. Jurč. Des. br. 56. Ceftar, M mu je hil menda silni možak všeč, dalje pram. Tjevst. Glasn. 1858, 2, 2. voUino, ki je je prle ne vida. Kres 4, 142, Staj, Primerjaj pa daljšo obliko; Kaj se jaz nehi luido di'rSä Ki Se meni sa dHr/o Ut Moja liiha meiiva leži. Vraz 6.
Ker je velevnik sam po sebi močno naglašen, nosi seveda večinoma aam stavkov naglas; zategadelj stoje /a njim res često krajše oblike, vendar ne vselej, kakor bi se dalo soditi po Kristianovičevem nauku (str, 53, op. 2). Tudi za veievnikojn nahajamo daljše oblike, katere opravičuje poseben poudarek, ki velja zaimku. Med primeri, ki so že bili navedeni, nahajamo mnogo stavkov z velevniki. Dodajam še: Vižni ti mene in ohdrži me u tvoim. straha, burf. 283. Prijatel! uči mene pinarije, odiiri mi proze naše lepotije. Preš. 97.
Iz poslednjih primerov pa se tudi kaže, da se daljše oblike navadno ne ponavljajo, ampak za da.ljšo obliko sledijo na.vadno krajše: on je tebe am/elom uDojim poročil iun le hodo ni< rokah nosili. Krell 110. Spb-vič nji ohene besede ne noŠči. Pofle ji pomoč odponei. 116. In» on je ntjm popnltil inu jim nej pustil tjo-voritl. Inc. 4. Dalm. Jaz pa tehe čem pohif^ Feijiče ti spipali. Vraz 131, Kak se meni streže, tak mi kosa reze. Paj. črt. 72. Jaz hom tebi ze napmvio, kaj bo<le te tvoj gospodar rad meo. Kres 5, 505, Štfij. Vidi je d(ml i njega pograbil in pojel ga je. Nar prip. 74.
Na teh mestih rabi tudi Tralj. pravilno krajšo' obliko, ße tudi nri prvem mestu daljša, ni vselej opravičena. Lm. kruhu- /j«/« (ga Dalm.) Vijlmitm, ijn yj/'os/Vj, raatth. 7.	pnij iwtjn jn-lmr
in tja. siiÖJd svnriti. 15. 0)/i pny -neyu-jhimn, ya bi/n^ inn tja -po^lcin HKsnj jn-dsmgo. marc. 12. onif s^n tjn p'ik. r,zeli, inn- so ijn nii'pli, hta so [jn jmatiU prnsnif/n o<l .wAb. Dahn. Vendar ponavlja.nje daljših oblik ni izključeno, če se zopet poudarjajo; K///či mene rhiiii potrehi, tuho te icifil höht- rršiti, run Uj hotbs mmv hralil. spangenb. post, (Krell) pri Kop.	Inhitn fe, /.-(itcri mctic
Inh'jo^ imi Ixiieri nie zywh.ij ißcejo. ti/ mene na'jdejti. buq. 59. Mew, d mati! vi mene vnmrite. Volk. 55.
Za krajšimi oblikami pa lahko sledijo tudi da.Ij.še: dajiie ■jetlen hoijev !:n/if»-id i <lt'( Ji tri tepe rože, l<i>Je je pod jenim yrmom -nasfi, a i)ji /fik je vzenie ijnif. Kres 5, 200 Hrv. Subjektivnostim je posebno tukaj široko polje; T''se ti eem Šforiti, lüir ietn'. snn sjezifi. N. p. 4, 34. Posebno se čudimo takim primerom pri nasprotjih; seveda je tukaj namen, da .se drugi člen posebno poudarja. Bwj ti doj ntu tiivžent sn-c! Menije drnf/ti tjidnca -Med.'' N. p. 1. 121. jaz jo nl^-im naxih uiu-odiiili-^ ona pn- mene franeos^kih, pe^mi. Stri t. Zvon 1870, lü. h raji je [pesmlj ho imet, noi^roiit jiii. l)o iche! Strit. Glasn. 1807, 57. rdzneJ.'aj me >ki falofe pn iw. znif^a r rrece, kok sem tehe. Kres 4, 303. Ogr. Pr, Se; K»i.iit tirod.niki ^ak'e.rmili Ho Bof/a lepo prot^iti De t/ jih sdrave voziti; Tnrši.-e joSpre seb' slnžili. Vraz 39. Kr. Tukaj je set)' v nasprotji, ali ne z jih, ampak v prvem delu nosi n.aglas silrami.
Pri nasprotjih stoje pa enklitiške oblike lehko tudi v drugem delu: Kdor njo ijahi, ga tjiit>ijo u neitetiih in no- ze-miji. Ravn. zg. 1. 53. Aiat vlečeš oiou do praya, ttodn te tvoji sini či'z j/rai/ sini.vti. Krist- anh. ifil. Pr. še ta-le primer iz stare književnosti, v katerem je n.a-m enlcrat naglašen, drugikrat enkli-tiški, kor je on poudarjen: no-nt -i/c se veseliti, onavi (t. j. on nam) rlif>fztsehe. trosti hiti. conf. gen. 172.
Da imajo tudi pri naglaševanji .subjektivnosti svoje meje, umeje se ob sebi Tade stih Stritarjev je že gotovo zašel v rabi enklitik predaleč: Kar ti si mi, ti storil hom. Zvon 1870,87.
Kar se tiče dialektiških posebnostij pri rabi ilaljSih in krajših oblik, treba je najprej pomniti, da so na vzhodu na-glašene oblike cesto z nenaglašene pa z vj zapisane in da je ta zmešnjava tudi v govoru nava,dna (gl. Letop. 1891, 26). Razen tega je treba povedati, da so na vzhodu, na Štaj., Ogr. in llrv., kjer se jezik sploh drži polnih in močnih glasov in oblik ali pa celo nove stvarja., daljše oblike zaimka y« posebno priljubljene. Dokaz temu na-liaja?no tudi v tem, da se je stari tožilnik tudi po predlogüi popolnoma izgubil (nikjer se ne govori wr/y, zo.vj) in da daj. mn- vedno bolj tn bolj dela mesto polni obliki jemi, ki postaja enklitiška. Po ta.ken\ si tudi lahko
razločimo, tla se l)aš tijeini Često rabi, kjev bi pričakovali enklitiSko obliko. I pitaH ho <ja i erkU njemi. ioan 25 Kiizin. V ev. tern, piše se celo: i opitaše nje(/a^ i rekoSe -itjemn. 4, V K. T. pa beremo: rpr/iSajo ifn in rel'ö mu. Sploh se sme trditi, da se pri izrazih „darauf sagte er za ihm, zu ihr, zu ihnen" na Hrv. in Ogr. navadno rabijo daljše oblike. Pr.; 1 räx njMuu niuti njetjom. ev. tem. 20. i erče njemi mnii njeffom, lue. 2, 48 Küzm. In )-eie »m mati Hjtffiion. N. T. i reče nJim. ev. tern. 21. i erčp njinui. lue. 2, 49 Küzm. Pa Jinui reče. N. T. o» pa erU nje inarc. 5, 34 in večkrat Kiizra., v N. T. pa vedno: o» Jej pn. reče. Tudi v ^ogerskih pridigah nahajajo se daljše oblike v jed-naki ralji: Ci -tne što pita, ne znam nJeml raztolmnčiU. Let. 1874, 110. V neki pripovedki iz Slovenske Bistrice na Ogr. (Kres 4, ,'101—3U3,) nahajam same njemi (le jeden »m na str. 302), ■njoj, kjer bi pričakovali krajše in nenaglašene oblike.
Tudi ponavljane zaimkove oblike rabijo se podaljšane, posebno v starši dobi na PltvaSkem; ]>risti>pi k nJemu Jeden df>Ji(n(ičl:i /aipitan, prosači njega^ i ffotjoreči. eV; tem. 23. prostjči r/ri. raatth. 8, 5 Küzm. ( ovo <tni/jel f/osponnon .if,a potrt/ njiJi-, i svetlosf IjoSJa oh.4re nje. ev. tern, 7, Vendar pri Kiiztničt: i diha gospofl-nom je je uknli vzela. Ino. 2, 9. nuirUrč zv6dtijfe od detetu : i (/dfiga najdete^ pontčete melier da i jti: iloidiiČi hiiilein molil nje^i. ev, tern, 19, Küzm, iraa še na oljeh mestih : (matth. 2, 8). Njemi Je odati čem Ino renn njem' porein. Dainko pp. 70,
Ta priljubljenost daljših oblik opazuje se tudi pri osebnem zaimku Lin IL osebe: Gdu pride, ki te Je zrno, era'iHd. lue. 14, 10, Küzm.
2. Pomožni glagol se?», biii.
Ker je pomožnik tam, kjer se slovenski književni jezik govori, popolnoma izgubil daljše oblike, piSejo se nnglašene in nenaglašene oblike jednako; v govoru se pa res ne glase vse jednako; razlikiijejo se narnrefi ne samo po naglašenosti in nenaglašenosti, ampak tudi po zunanjosti, kar velja posebno o apokopiranji oblik s/. Je, hi. Ce hočemo tedaj preiskovati, kedaj se pomožni glagol rabi enklitiški, treba je prav za prav povedali, kedaj nima naglasa.
Kot splošno pravilo lebko velja: Pomožni glagol je vselej nenaglaSen, ako ni na njem posebnega poudarka. To pa. se godi: 1. če pomožnik ni samo vez (copula), ampak izraža bi^je, liof/ je v nehesi/!. JU e)i Bor/. Je dnher kraj 2ti kupčijo. Vodn. 116, ICar jäek (k ojača), pa Joe. Baud, otč, IL 114, Gor. Jezm^ je pa erhUr. J<i)t sejii. ion, 7, 29 Küzm. (Druge primere gl, v Letop, 1891, str. 37), eto njemi je na etom mejdi hlayosloe. Letop. 1874, 124. ügr. 2. Pri vprašanjih brez vpra-
žčUiiih besed, ojačenili navndno s elunkom li (gl. Letop. 1891, 48 ■ 50); ta vprašanja z (i ko lahko tudi podredila in raiDiJo se tudi kot pogojni stavki. />/ ■ne- }ii nwjel ^wo uro a »irnio ciiti? Krell 147. Si Ii ti /.'ilao. 7. Daliii. (izraža pa tudi IMtje i. Ste U hoteli	tam. Z jednim or-csont je pa- Itikul it hthinjo, t/a Ii
mati viiUJo, lili w. Erjavec, Izijr. sp. I. 210, Si I/ hožji sin, reci da to htmenie kruh- imU. Krell 105 = Si li ti/ hoši/ .dti. niatth. 4. Trnb. (A.l-n .s/ ti . . Daliii.) Da se je beseda jdi razvila v vprašalni členek, bilo je že povedano. Vendar poleg bolj močno naglaäenih besed lahko tudi ta glagol izgubi naglas: Si, /dstrch, sfl wisita? Volkin. 13. 3. Pri odgovorih na vprašanja: Si mi princml? Sem. Bi-li hlY Bi. Nov. 1867, 74.
Seveda se tudi drugače lehko oblike tega glagola poudarjajo, če se nam ljubi: Vem, du si mi od/mdH/i, Jns odpiifitii ne lioM. Jenko äO. Pr. razloček med on- Je. rekd in on- ji' rel-p!.
Razen tega dobijo lahko vse oblike z ritmičnih vzrokov postranski naglas, ki ima lahko celo moč glavnega kakor v teh-lc slučajih: Nuj v ujc- miročji ti .treČu cmii Meni m peke f/iii-it.'<. je. .Tenko 106. Je za drftziyn dekhita sduj ljuhcseii trnju mietu-. T'reš, 33. Si»i. nje</6i> hiohul' pohrul Sebi (fi nn i/lavo djal. N. p. 1, 52. Bi se i/la omašlla V ZadndjH, Ic si 'tla. 2. 107. Bi ■mifone -iKih ixjlfdao-, Da ri, kaj hi nam- povedati. Vraz 37. Posebno često se naglasa .sv), li:jer se mi o zdi celo dolgo (gl. Letop. 1891, 3ß): Sä Ljuhljanke ga \)rosili{. Vraz 39- ^jeyn, mi pukopnii 122. Tekle srj ji dol mzij. 180. Oni .<<6 (/n prijali. Kres 5, 248. Ogr. Večl^ratno naglašanje je bržkone tudi stva-rilo poda,ljŠane oljlike noju, gonjo na vzhodnem Štajerskem in Ogerskem. Kakor gorenji podredni stavek JH vndone nii.ie ryledtu'i, razvil se je tudi ta-le iz vprašanja: So himdnrci vidil hiUi, Ti-rdo mojo homo ■mdl- Vraz 40. Kako je lahko čisto ritmična potreba raerodajna, kaže jasno ta-Ie primer, v katerem nahajamo naglašeno in nenaglašeno Je v jednaki funkciji; Deklica Je vddla, Je zijodaj v rrker šla, Ji lep pr.Klan mfšla Na sidibiem tramilni.. Kres 5, 148. Kor.
Raba daljših oblik na Hrvaškem, oziroma naglašenega ,/e in ojačenih jeje, jeste, soju {gl. Letop, 1891, 37). ravna se po istih pravilih kakor v drugih krajih. K točki 1.: A jo?! tiije zmd da sn joue Vile, suvio je mislil da jeso. Na,r. prip. 58. desa tidcäjäe nokoteri podi cirkemii f/ihučJ. ev. tern, (predgovor). potrehno. 257. Od etof/a h'alevdra, od Meraija. zdaj jeste giin, Je viiougo spominanje mi jjisj/i/ LetOp. 1874, 119 Ogr. Jeste ifpomi-iiaiije pri SL'. Mataji. tam. Sonjo gresnicke. Letop. 1877, 112, K2.: Jesi si se 'mispalit eeli letni daiiel-'i' Glasn. 1867, 329- Je.ste H zdrari/f Nar. prip. 20. Vendar beremo tudi: Si me razmel'-f 33. K 2. in 3.: Hodimo ga midmi gledat^ Jel Je zi.^el in preevel. Jeje ziSel i preerel. Nar. prip. 30fi. Jesili ti keršmiik'^ Jesem. ev. tern.
241. Jeli vsiikd in pp.rmna Bo;/? JiL 247. JesnioH mi ditšiii? Jesmo dušiiL 251. Je dobiva po takem seratertje pomen nein-§kegafs irf xo: Si »le rfizinel? Je. Nar. prip. 33. 0>i ji o</-t/rwori: Je, jas semhd, da Ut dnhra /thičii dol/iin. 3. Daljše oblike rabijo se sploh pri poudarku: ue/Mji, da sem hud, i jesem, Krisfc. 68. Kristianicev nauk, da stoje daljše oblike, ^e se govor ž njirai zaSenja, treba je jednako omejiti, kakor sein to storil pri zaimkih; daljše oblike stoje bas zaradi tega na začetku, ker je glagol poudarjen: Jesem se pri njem ■tiuioffo dahni rili.
Vendar je raba daljših oblik na Hrvaškem sploh bolj v navadi; semtertje opravičuje jih lahko subjektiven poudarek, ali zdi se mi, da jih tudi stihovni in govorni takti stvarjajo; večkrat tudi taka razlaga ni mogoča. Jšel jesem .^irom po ■poJjit; Niiseljesei» s/rt/ji» juhiikii-, Jkil ju jesem očku d<\. ddi. Gla.sn, 1807, 258. Ljuini j«.<5em- f/izdnvit decojku. Nar. prip. 311. JŠd jijc. Jjotkič onda slareSiiii. 301. SiinjČ wl se senja jeje zufteiijfdn.. 300. Crnn je kaen kidmlu ZiddM ju jeje srkala. 307, — iSV« tjledai jeste zešli '^ ev. tern. 3 (pr. Ti U si on, ki imaš priti 2). Jz Ei/i.pfiim jesem zvi'd sUxt muje;]n. 14. iieprljntel Člor-ek je t6 včiinl. 26. nem trujd j6 fe}>e sdrnrotju riinila. 34. skuijn Inuhiči v<n-uš d^^ko7W<di Kres 5, 53Ö. Ogr. shqm huduei sturešine vnrtiSa jesti isehndi ki /lirora IhiitŠ Jtikitba. 539.
3. bodem, hotn in drugi glagoli.
Da med hodem in honi ni sintaktičnega razločka in da tmm navadno ni enklitiška oblika, bilo je že povedano (Letop. 1891, 39—41, 61). To mnenje potrjuje tudi razstavljanje oblik hßm, boS i. t d. v stavkih ("gl. sp,), Enklitiški je htMt prav za prav le toliko kolikor vsaka eno- in celo dvozložna beseda, ki v stihu in v govornem taktu lahko izgubi svoj naglas, če stoji poleg bolj močno naglašane. Didi i>le}>ie7iit{ sam bo nosil buli . . A sreče ršind sam >ie ho nikoli. Greg. 10. Vse tri oblike nahajamo v isti funkciji v isti periodi: Hišo bodem il oi/rndil, Zidal zid bom kroy in kro<j, Spuntil bom okoli hiše Sidtana de It/jtd bo. Preš. 39. Če bi tedaj hoteli pesnikom vse bimi- prečrtati, celö naglašene na začetku stavkov — kar je Levstik celo na Prešernu poskušal — ker so pre (bojda) enklitiške in ker en-klitike pre ne morejo stati na prvem mestu, morali bi vsem slovenskim pesnikom kosti strašno polomiti. Rabijo se sicer arhajistični bodem ali brez razločka z oblikami höm, in tudi med naglašenim in nenaglašenim bom iščemo zastonj kakega sintaktičnega razločka. Jhalo pel vii hode Glasnik^ Bo dokazal, da sem s hijit/o Ntiše .•iloe.strv oboijatil. Jenko 33. Ku ljubezni bnde palo zaijrinjalo, Moje zadnje petje Bo na tleh ležalo. 43, Le hreitenil jas bodem k tebi, Ne bom jm tebi žaloivl. Greg. lOö. Sree ho se
umirilf), Zij'uiil m,s' hn dudkUi. snuj. Jenko. 28. Levstik sam se ni izogibal trojnim oblikam, dokler je Se naravno pisn.!: 7/ šalosfiia hmieS polji', popimfiln, Oa ha prhmmd ti mraz i led, Levst. p. 21. Kopul ga bodem b Jdtidid "<xli . . . VmuknU ya lam, lo sv smriia' 8, Cedelo nama zadosfi ho rož, Dokler mc- IjubUa H dvMlm irjK. 18. Pomnil hom, hj fi Imm jedi diijul! 77. Celo pri velevniku se ne naglasa ho\ AV/ čusf Im Goi^poihi v višarah. 65. V narodnih pesmih nahajamo tudi jednako mešanico: Ljubezen je bila, Ljubezen Še bode, Ko mene i» tebe Na Hcejti ne hti. Vraz 18D, Zdej ho dntff' te fant IjuUu, Pa. ti bode drag In inii'(. 187. Bom ■prd6iu brodnarja (Jez vii'cc vodi De ho me prepiljoio Do IJttb'ee ?)toje. Kres 4, 34[J. Če beremo pri Vodniku: Bol l>ode pridna Po zimi prediea Dal ho roslala Pod puveam. peticn ßO, trdili bi lahko, da stoji v prvem stihu polna oblika, ker je glagol tam samo-stalna vezalnica, v tretjem pa kot pomožnik sploh ni naglasen; vendar prvi stih lahko brez najmanjšega razločka v pomenu spremenimo v Boij ho pa. pridna ali pa celo Cim bolj bo pridna . . Öb nahajamo celo pri Trub. isto menjavanje; in lar hode prou, fn hote prieU. matth. 20, lahko bi se k isti trditvi zaleteli, vendar primerjanje tega in mnogih drugih popolnoma podobnih stavkov z Dalmatinovimi, ki rabi tam vedno bo, kaže na,m, da tudi takrat ni bilo sintaktičnega razločiva. Primerjaj še iz starše književnosti bode hi ho v isti periodi: Kateri metie jKisinša ne hodu h' špotu storjen-, init. kateri za mnno hodi, tu ho mdolžan oatal. buq. 59.
O razmerji med posameznimi oblikami na HrvaŠkem sem že obširno razpravljal (Letop. 1891, 39—40). Treba je še govoriti o krajših in daljših oblikah na Ogerskem, Posebnega sintaktičnega razločka tudi tamkaj ne nahajam. Pr.: Ne skrhte se, kukda in ka bodle gdiali. marc. 9, 19. ne bodeto in gueali. 9, 20. Gdt^coU bodde Šli ini hižo, tam- ostante^ dokeč nebodtc vo' ŠU. marc. 6, 10. Idkoli hode šteo lüdti veliki med vami, naj ho vaš i^iiu/ii. marc. 10, 48, jednako 10, 44. Jaz dopuščam, daje Jmlem bolj poudarjena obliica, ali o vseh bom se ne more trditi, da so brez naglasa, ker v velevniku poslednjega stavka, kjer bi sicer najprej daljšo obliko pričakovali, je ho odločno naglašen (fl za ou, Gr. P ;^17). Oblika 11. osebe boš pa sploh ne stoji na jednaki stopinji z drugimi, ker je lahko enklitika med posebno skrajšanimi oblikami, i ovo bodeš nemi, i ne hoš mogao tjacati. lue. i, 20.
Za sintaktični pomen posameznih oblik po takem dosedaj nismo mnogo pridobili. Napačnih naukov pa tudi o tem ne manjka. Giitsmann n, pr. uči (na str. 45): „Doch will sich in der künftigen zeit besser das formale hilfszeitwort bodem als verkürztes bom schicken." To pravilo, ki že samo ne nastopa z veliko zavestjo, je pa kar krivo; o tem niti ne govorim, da
na zahodu daljših obhk sploh skoro veČ ni v govoru, ali Valj;i,vec prič;i, da 30 bas za t.voritev prihodtiika rabi f>om (gl, Letop. 1891, 41). Razlike so tedaj mestne in formalne. Formalna stran je velikega pomena v neiiLralnih alnCajih, ce govornik ali pisatelj ne namerava posebnega poudarka: tu odločujejo stihovni in govorni takti, v katerih je ta glagol potreben (gl. Letop. 1891, 7 in odstavek: bodem). Polne oblike so v slovenskem književnem jeziku v poeziji in posebno v prozi arhajistične in pridajajo jeziku nekaj emfatičnega in resnobnega ; tudi retoričnim namenom služijo prav dobro. Pr. pri . Stritarji: Videl ga ne bodem nikdar vcČ. Zvon, 1870, 3, Vt-vt, da hmieš, ko h Lki-cŠ, ficjeroljn» nir/jfd z r/laro. 3. Vendar stavi zraven: 'Jo bn mi duflko nidscertitije. 87. Tukaj je ho gotovo poudarjen, kar dokazuje žo njegovo mesto (nava.dno: h »li bo . . .).
Posebno skKijša.ne oblike se v književni jezik niso vteple, kakor je že bilo povedano, le pri ogerskih Slovencih so tudi v knjigah prav navadne, Tndi zahodni slovnicarji se za nje oelo nič niso zmenili, Štajerci Murko, Muršec, Dainko jih niso pozabili, ah Murku so „jedoch als blosse Verstümmelungen der regelmässigen form hier kaum des erwähnens werth" (na Str. 59). Le Dainko jim ne dela krivice, ki na str. 200 ußi, da ae hodmn in bmn rabita „bei besonderen nachdrücken", ostale pa brez poudarka; po njegovem mnenji se isto tako ne smejo zametati kakor skrajša,ni zaimki ne. Te posebno skrajšane oblike so res enklitiške in že njihov početek in oblika večine izmed njih na vzhodu in zahodu (na- zahodu so često zrastle s predhodno besedo v jedno celoto) dokazujeta, da se rabijo brez poudarka.. liazločka v funkcijah pa tudi tukaj ne opazujem, ker se lahko rabijo kot samostalni glagoli ali pa kot pomožniki pri tvorbi prihodnika. eiif/ediiMo uaj ^zdatije nn.w bode, imJ etn de nnm zvelmavje. Letop. 1874, 111. Ci mo wi efi trpdi, lie bomo na oj;oi>i-	Letop. 1877, 97. Nišče ne bodr
vio</(to ddati poleg Oi ete den, zahodife, ne de vp'č vrnjmeud. Letop. 1874, 11Ö. Ne smemo si tedaj posebno glave beliti z vpra-ša.njem, zakaj so nekatere oblike poudarjene, kjer logičnost tega ne zahteva, in druge zopet ne, kei' to nas navadno ne privede k cilju. Po mojem mnenji tudi tnkaj navadno odločuje formalnost, potreba govornega ritma. Na vzhodu se te skrajšane oblike rabijo posebno po zaimkih, po u-e, po jednozložnih prislovih in veznikih, potem sploh po jednozložnih besedah, ali tudi po dvo- in večzložnih, ki so na poslednjem ah pred-poslednjem zlogu naglašene. Razen že v oblikoslovji navedenih primerov pazi še na sledeče: O» de na teke [»vkkH, Letop. 1877, 94. Kaj 'mo domu'^ Paj. črt. 13). Kaj s ti vieni do. Kres 4, 27, Štaj. [ta nem k tebi jjm/«, DdS vwc>io »le šelea. Paj." črt. 3. Kde de rasla rMnena- jjSeiiičIca. Kres 4, 28, tejld>'0 ^;1nrl te
meli. Letop. 1874, 115, Po roch (i^eri mU) de privid, <ß h6 kuj. Vraz 93. Tri riU tu mi jMmilalu. Paj, frt. 125. Demn se ja še-iiM(J. 113. Driiffo te neMi na vinsko yoro. Kres 4, 28. tc.sho de hu Vam liovem, Letop. 1874, 118. Jaz se v mnogih sluÖajih ne morem prepriöati, da bi te oblike imele kak poseben pomen, razliCen od obojnih polnih, s katerimi se vrste. Dn'iyo 'te nesii na vinski) ijoro, Kde bode rasla miska ro^ya. Kres 4, 28. dritya te in hle hode ao popolnoma jednake stope (pr. uvod, Letop. 1891, 7) in na obeh meatih imamo pomožni glagol za tvorbo prihodnika. Ali tudi pri samostalnem glagolu te oblike niso redke: zud(Kitfi de mi. Letop. 1874, 107. Razloček sicer lahko iztaknemo v teh-le stihih: Vi hite Iii ust<di, Per meni te spali. Vraz 57. böte nosi vsekako govorni naglaa, ali zdi se mi, da je tudi tega ritem zakrivil, ker jaz iii rajši naglaševal fii in ostali, kar bi se vjemalo z iiteni in spali. V prozi bi se prvi stavek brez dvoma glasil: Vi te til ostali.
Naj pa se ne pozabi, da so lahko tudi te oblike nagla-šene: vio mi vsi zeeličaiii . . . V jtehesa mo poklicani, Paj. Crt. 231, kjer je za naglas le ritem merodajen (pr. uvod in hodem).
Na zahodu je zanimivo menjavanje naglašenih in nena-glašenih oljlik po nikalnici ne. Nu bom na bom tu nstdjowa, od-yovora i' nam ddjowa. Krea 4, 282, Nu hnm ya irötu sinkat^
(jf( nam t)ti( merkat. 339. To menjavanje me spominja zaimkovih oblik, pri katerih da,ljšim slede krajše. Ali tudi tukaj je formalni element Jako merodajen, ker te oblike se po Valjavčevem nauku nahajajajo le po besedah s saraoglasniSko končnico (gl. Letop. 1891, 41).
O sintaktični rabi ostalih glagolov, ki so razvili krajše oblike, o Členkih in besedah, ki premikajo naglas na-se, ne da se mnogo novega povedati Da pri glagolih, o katerih se govori, zelo vpliva poudarek, dokazujejo takšni primeri; Jima sinvbija sniofca. Kres 4, 236. Gor. Von ima no^hk rojster 340 poleg Von ma sto behJi kozle. 236 Jednako se na vzhodu razlikujeta mA in ma: ka ma tmj niouž, da je tak močen. ? Ä ona je pravla, da ne rej za- driujo, ney on ma edno roham. Kres 4, 302. Vendar mnogokrat nahajamo tudi tukaj le formalne razločke; važno je, kako daleč je združenje pri nekaterih besedah že napredovalo. Govori se na vzhodu ne smiš, nii nu-eS, ali ne more se trditi, da bi ni- smiS ne imelo istega jiomena kakor nc sm(% ki se tudi nahaja neredko v istih narečjih; v vprašanjih govori se le: ne smeš '^ Poleg ne mdreŠ nahajamo že tudi ni^ mreS brez logičnega naglasa bodisi na nikalnici bodisi na glagolu. Tudi pri logičnem nasprotji se nahaja itvmre: on re, no nenire iMi. Volkm, 42. immn se z nikalnico jednako veže kakor se?«. Tudi krajše oblike glagola hoteli se naslanjajo na ne (gl. Letop. 1891 pod »fl).
O skmjSanih olilikah gln.gola li<iteti. brez predhodne nikülnice trelja pa je povedati, da se tam, kjer se le one govore, po potrebi govornega takta lahko naglašajo ali pa ne, vendar so naglašene v veliki večini. Vse če sama ireiti . . S škrmnpU če izdrdi. Volkm, 19. Vsak kruli rud jeati če . . No h trni Če 'mdL 22. Za 16. stoletje se nam pa le zdi, da se je čem rabilo za tvorbo prihodnika; vendar prlineri v Triib. Duh. p. niso mnogoštevilni in tndi ni mogoče vselej dolofiiti, nimamo li pred seboj samostalnega glagola. Tele se čem dersati Gdu če mi zaperstati. Trnb. Duh. p, Ps. XXXI. Dalm. V tem primeru nahajamo po mojem mnenji oba pomeiia zaporedoma. Pri Krelli pa so krajše oblike z glagolskim nedoločnikom gotovo rabijo za tvorbo prihodnika kakor na Hrvaškem: le yk'i eno besedo, tuka ce zdrao hiti moj hlapcič. 71. {bode. zdruH Trub., ho ozdrnulm Dahn.) vi čete najti to deiie 36. (d,-o . . . bomo L-eromli. . tako Clu-i-di(S se če w nnfi nxliti. 41, Dvomim pa, da je razloček v pomenu pri oblikah om in čo: Je^t ti sa to dčo veliko terjdema nahMi. 68. Jm te čo h' emmu f/ospodn iini kralft- i}h-prmiti 112. , . reie: Se oio povh-niti. lue. 11. V razlagi imamo na istem mestu: Jaz se čo spet vh-niti. 122. Pomen „velle" nahajamo namreč brez dvoma tudi pri krajših oblikah: S tim če na ammie dat. 10. Pustimo noj svet ter hudič svoj pot r/resta, kada lih tako Čela. 11- Oes Ii jim dati? 126. Sedaj je ta raba skrajšanih oblik omejena na Hrvaško (Kristian. 224); v starši dobi nahajam tudi polne oblike v istem pomenu: hočete najti detece plenimrni ohoito. ev. tern. 8. ar iz-tebe hoče vmi iziti poyUimik ^ I,i bude rdmial moje ljuctm Izraelsko. 18. Z Ogerskega sem našel: vu račun neve se Dzeii. Kres 5, 636. Na zahodu je ta raba znana le na jednem kraji: „V Koboridskem [na Goriškem] Kotu delajo futurum namesto s pomočjo pomožnega glagola ,biti' z glagolom: hotSti. ,Čem videti'= bom videl." Erjavec, Letop. 1Ö83, 204. Kako pa je sicer govorni ritem za rabo posameznih oblik merodajen, naj uči ta-le primer: Mi se črno od trhe i^otocit^ Bogu te hočma priporočit. N. p. 1, 9. Kaj Čmo pa možmn delili? Jim helo liöömo lilijo. 1, 14. Jim heletju čmo golobiča. 15,
II. O porazstavi enklitiških besed.
Kako se naj razstavljajo besede v stavku, je samo po sebi težavno učiti, tem bolj v slovanskih jezikih, ki hodijo radi pri tem svoja posebna pota. To prednost slovanskih jezikov lahko vsaka oseba porabi po svojih potrebah ali pa po svoji nastrojenosti. Razlike pa se ne ravn.njo samo od slučaja do slučaja po osebah, ki govorijo ali pišejo, ampak večkrat se razhajajo nadaleč tudi posamezna narečja. Kakor v
glaso- in oblikoslovji bliža se v alovenSčini tudi skladnja na vzhodti večkrat hrvaškosrbski. Vendar individiialno.'^ti slovenskega jezika delala se je v novejšem öasii večkrat krivica posebno z ozirom na enklitike. Izmed slovnifarjev, ki so se za nje posebe zanimali, brigali so se za faktično razmere prav za prav le Metelko (na str. 261—264) in Navratil (str. 134--135). Vsi drugi in sicer Levstik v Novicah 1. 1858, str. 3 si, („Napake slovenskega pisanja") in seveda tudi v „Die slovenische Sprache", Podgorski v Novicah 1. 1Ö62, 74 si., M. C. (Cigale) v Glasniku I 1862, 64—67, poakusali so slovenščini naložiti okove drugih slovanskih jezikov, posebno hrvaškosrbščine. Oni nikakor ne skrivajo, da so v nasprotji z narodnim jezikom. Levstik (slov. spr. 39) n. pr. uči o skrajšanih zaimkovih oblikah: Gemein ist die im volksmunde zwar übliche, in der Schriftsprache jedoch zu vermeidende Wortstellung: ga nfsmo slišali. Levstiku je seveda skrb za „pravilni" ali „požlahtnjeni" jezik. Podgorski pa išče za vse „napake" grešnika v „tujščini" (1. c. 74); izogibali bi se jim naj po takem Slovenci, „ker so drugim Slavenom neizrečeno zoperne" (83) in zaradi „sloge" in „vzajemnosti" so se Slovencem še 1. 186:i. priporočale daljše jedino hrvaško-srbske O oblike jesp,m, jesi i. t. d.! Cigale pa pobija imenoma Navratila, ki brani besedni red, katerega dragi Slovani ne poznajo in kateremu se skrbno izogiiiljejo (1. c. 66). Iz vseh teh sestavkov zverižil je Janežič, res da z znanim pri njem taktom, svoja pravila (slovn. g. 440—2) in je z veljavo svoje slovnice podpisal po takem nauke, proti katerim sera se že večkrat moral staviti po robu. Kako velik pa je bil njih uspeh, dokazuje ravno z ozirom na porazstavo enklitik ta-le svet Stritarjev, kateremu je narodni jezik vendar velike vrednosti, nekemu mlademu pesniku, ki mu je poslal verz „Sem mislil, mislil, mislil"; Da ni dobro začenjati z breznaglasnirai besedami, to vam je že znano iz slovnice, in tega seje ogibati tudi v pesmih, torej; bilje ne: je bil. Zvon 1876, 272, Jednako v Zvonu 1. 187Ü, 191: Nij namreč dobro začenjati pri nas verzov z ijreznaglasnimi besedami. In vendar nam pričajo skoro vsaka narodna pesem, prozaiki kakor Kavniliar, pesniki kakor Pre-šern, isto tako zahodni dialektiški teksti vsakemu človeku jasno, da slovenščina hodi tukaj svoja posebna pota.
Jaz bom tukaj razpravljal o faktičnih razmerah in se tudi na zgodovinski razvitek oziral. Prvič prašam: Katero mesto iraajo enklitiške oblike, ako stoje za naglaSenimi besedami t. j, ako so tudi danes prave enklitike, pri katerih pa
') KnSCina, je ta pomožnik že skoro nopolnoma izgubila in poJj-Söiiia pritika m, i, štitij, ide deležnikum in drugim ijeseilatn.

je postranski naglns še.^ vedno mogoč; posebno je treba govoriti o slučajih, v katerili se veŽ enklitik stika. Drugič: Katere besede stoje pred enklitikami kot nositeljice naglasa ^ Ker se bo že pri tem govorilo o nenavadnih pojavih, po takem je to vprašanje že v zvezi s tretjim: Kedaj enklitiške oblike niso naslonjene?
1. Enklitike stoje v slovenščini takoj po prvi naglašeni besedi v stavku. Tedaj (ja je hudie suho i;ojd u tu fivetu- mistu, inu ijn je postacU na vk'h templet, matth. 4- Dalm. Bex jv naša l-ltenitiira imlo dde v zihdi. Levst. Nov. 1858, 219. Nič se tie boj. Levst. Glasn. 1858, 2, 30. Vse jej je bilo now, vse jo je mikalo. Strit. Zvon. 1S70, 35. Misli so ne jej podile po vroči glaeid. JurC, Des. br. 133. Mmi se to čudno zdi, 130. Sh so jo vsz zljdj4 kropit, Ttid jo j' sam svlth cesar sn. Kres 4, 388. Gor. Dhk; jwn je hiw m nimen zwat. 339. Jno mu se je dopala pa si jo za ženo vzeo. Kres, 5, 31. Štaj. jnt dere jo je prvič vidla, te se joj je smilila. Kres, 4, 141. Staj. doli si je seo. lue. 7, 36, Küzm. Jezusviiije od otca Boya ime däm. ev. tern. ITf). Krutoseie razserdü. 14. Sinoc mi se smja jeje zasenjtda. Nar. prip. 300. Lepo ih je bilo videti: 22. se ne pritika se po takem glagolu (kakor v ruščini), če ta sam ne stoji na prvem mestu. Zastonj se t' je tožiti. N. p, 5, 71. nese hotela razveseliti, ev. tem. 14. Biljič mu .se spri-čaval. Nar. prip. 14. Deli pa se se tudi v tem slučaji od glagola, ako se nahaja v stavku pomožni glagol sem fpr. zd.): h'a2:meknili so se mi za trenotje mefjle pred očmi, Strit. .Zvon 1870, 194. Popolnoma neslovenski je ta-le stavek Macunov (profesorja, ki je na Hrvaškem služil): Verhitm. v nemškem jezil:u prav slaho se pruvi. Glasn. 1862, 68. Najbolj tesna je zveza besedice we z velevnikom in deležnikom in še tudi z nedoločnikom: Ne bojte se me ne. Kres 4, 349. Staj. Pot/ndivšise pak z delavci . . poslaljeje vu vinotp-ad svoj. ev. tern. 28. pa saj ni bilo časa dohjo ozirati se; še odkrili se ni utetjinL Levst. ölasn. 1858, 2, 1. Kmet je kmd; saj ne zna Ixjemti se. 26. Mordn ni jirav^ da <pi intavi t- strahu, ki bi mi(. imel r-suj za to zahv<diU se, da sem na- svetu. .Jurč. Des. br. 80. to moram izpovedati se tebi, predratji moj. 94.
Taka porazstava enklitiških besed je tudi kriva, da se bi na zaiiodu že popolnoma deli od nikalnice ne in da ga tudi na vzhodu prva naglašena beseda vedno bolj k sebi vlači: Kaj bi se ne johala. N. p. 2, 86 (pr. Letopis 1891, 59—60). Jed-nako se oiDjasnjuje delitev združenk; Koder s^m kolh hodil, khdar se ji kol^ Ijubh. Kdor bo te kolh poznal; vendar tudi: kanrb-kolTa se obrneš. Metelko 264. Izmed drugili že prej navedenih primerov naj bo ta-le bolj važni omenjen; zerno, kotero najtije menjše od vseh setnen. ev. tern. 27. Tukaj je mrj bolj močno na-glašen nego kotero. Stavkov naglas objasnjuje tudi druge izjejne. Kerpana je to s pridom nteSilot ter jako dobro se mu je zdelo.
Levüt. Gltisn. 18;'>B, 2, 3. Tom Turhnn je nupivulu. Vraz (Pr. ZüM je Tifiir- scknti. N. p. 4, 22). VpmSaIni atMvek Ai Hi jo mma izniidiUi Paj. črt. Iö7, ima laliko to obliko tudi, če je potrjevalen, samo da je poudarek na Ali, ki je v tem alučaji protivni veznik. Če pa nosi >iama stavkov naglas, Ido poraz-stava taka-le: A! siuno si ni jo izmidlhi. Tudi hom, ki obrazuje z ir. deležnikom preteklega časa prihodnik, nosi laliko stavkov nagUis: Kuj bom si začeir. Vraz 00. Moj Ijnhi ise/i-.t stDrmco. Da ho si (Id« itctrčico. 178. Kr. Ker ho mc nošo cejlo noČ. 187. Da hörn te jfiiiial. N. p, 2, 62. Pri^lUinrao hmn ya h mlnomi mozi. matth. 7, 24 Küzm. ZapoJ mi pese)H zalosluo, ki ho vti v srce säf/niti. Jenko 13. Ljnhnmt hom jo lut lilamiiek jiripelct- Levst. p, 25. Zvnirilo ho se ti okö. St-rit zbr. sp. L 16. Pesniški primeri so sicer vedno nekoliko sumljivi in ne smemo se čuditi, če nahajamo oboje zaporedoma: Tnrha Čcrfiti učila te ham, Serdotn hoin ie pojila. Strit, 2von 1876, 2. Ne vem, če je hii naglašon tudi v tem-le primeru; ov kovj hu te donesd kam želiš. Nar. prip, 26; primerjaj pravilne stavke: Al ja te hum .sfrihi. 19. dni ti buvt f/ivt vaka sveta. 24.
Stavkov naglas tudi objasnjuje, da enklitike ne smejo ločiti pridevkov od samostalnikov, isto tako ne besed, katere so po pomenu tesno zvezane: Njune pasmi so si podohtw. Strit. 2von 1870, 79. Bor/ savi se mu je hit v čloce^ki podohi ro£oilel. Kavn. 1. 29. Hudo seno si vsea. Paj. črt. 254. 'Se te. droniue elire 'do mi sprevodnice. Glasn. 1867, 288, Nič nover/a hi iie videl. Levst. 2von 1870, 269. Zelo kmrtjim so jim vroč» jedila, žup. 61. ]it(i-iu> zdcj so ti (/a zakopali. Vraz. 151. t(dco so si jih nii.ilili. Vodn. 109. Tndi to se je zgodilo. Ravn. 1, 4. Srbski stavki kakor U tome je wtu- hilo svfdiojnkijeh , . . Tri j^rnznika hiln (iz Daničiča, Pripovijetke iz staroga i novog za,vjeta) ali pa I'o srojoj je slid Bog stvorio coi>jf>ka {iz Novic 1862, 7Ö) so v slovenščini nemožni; celö v ev. tern, tega ne nahajamo: Kem pidemje (Irristits nas od tot/a i od dritgeh H'tsch fjrehot) uslohodil. KV. tern. 250, Neslovensko bi bilo tudi tako postavljanje po-možnikove oblike su-: U ova prijeme poMi sit dadaod Ijude pod uroju vlast ohertidi. če nočemo na jKČeli pola,gati stavkovega naglasa.. Brez takih hrvatizmov pa niso spisi Slovencev živečih med Hrvati in pa naših Časnikarjev: Ze davno vieni je H<i src,i bilo. Milan isrestil jej je (Iz „Slovenskega Naroda"). Pesnikom se dovoljuje tudi srbska porazstava: Na stnrcm so tn/H pod lipo zeleno Trobente in (/osli in cindjrile pde. Pres. 69. Zveriženi so pa ti-le stavki, katere navaja P. Ladislav IHrovatj v svoji razpravi o členku (Glasn, 1864) kot primere (!): Nuj hi zedinili se reljavni mošje (na str. 223), Podjiihuje drage, da ne hi se izpolnila cesarj&ni hesedii. 250. Bojim se, da ne tn se nad-mnni maščv.oid. tam. Tndi ta-le stavek ni pravilen: Saj «i najmanj-
rsiv/ai, (in ne In s/ s/o-oeiiščinu mdej mino podstaro za twritev ijiiujiilu izposmiiht. V. Biižek, Tjjublj. Zvon 1891, 113. Popolnoma neraznmljivi so mi tudi ti-le priinari Podgorskega v Novicali, 1862, 83: Ostane, hi bole tepli ^a. Lepo je^ dn smiliš se ga. Sh^b je n/jScd,-. L-teri hoji se- imireti še se more reci, če je hoji posebno poudarjen. VeČ takih primerov se graja v Ljublj. Zvonu, 1891, 314, celota-le: Je . . .	opmvihmit se nam. Ki sa
je prišel o]>raviSevat. V neki izvirno ne slovenski pisani rav,-jjravi berem to-le periodo: h'en j<dco predrzen in lažnjiv tiiont hiti eloi;elc, M navslic ftsciU r nebo rpijoči/i- f/rehon S3 upn trditi, du se franrmli narod ni imel prarice vpreti. Snklje, Zvon 1870, 20Ü; oziralni stavelt je popolnoma neslovenski, pač pa bi pričakovali : da francoski narod ni imel pravice se vpreti ali rpnii se. V sledeči periodi niti poudarek na silno nerad ne opravičuje porazsfeave enklitilc: Htilmrocica Je kraljevala tako omnipoteHtno, tla sdno nentd se je Prcsftrn ločd od nje in se <J<{ 'ß<'c pojnijel še le potem, ko je videl, da cen upor nie ne pomafja. I. Bleiweis, Letop. 1875, 179, Sicer pa pazi na pravilno postavljeni besedici in se. Slovenski prozi nasprotuje po mojem tudi ta-le primer Guta-mannnov (na str. 104); Jaz bom z teho se, sknsio nara. .Jaz se hom . . . Poučni so tudi ti-le stavki učenca, ki je v slovenščini že jako napredoval: Kako naj ne hi .se spominjala nam. Kako se ■naj ne hi spominjala na vzhodu in kako hi se naj ne spominjala na zahoda. Srečne deklice ste, da ese se ram zdi prilieno nam. du se ram vse zdi. Nekateri stavki imajo drug pomen, če v njih ni navadne porazstave; Ker bojim se (nam. se hojim) ima poseben poudarek na hojim; Ker ravno zduj si hodila stavkov naglas na ravno zdaj. Ali ni Še je prinesla ni vprašalni stavek, ampak zatrjevalni, vprašanje bi se glasilo: Ali še je Hi jirinesla ? Ta rim se ne moreta trpeti, cehi se soivašlta nima pomena sic. hassen sieh .wffar, a.mpa,k -s/p hassen sich f/anz und- <jar.
Tako, kakor je bilo povedano, morajo se vse enklitike v stavku razstavljati, to se pravi: enklitike morajo slediti zaporedoma: bralo se ji je res na ohličji. Strit. Zvon 1870, 18, V prozi po takem niso lahko možni taki stavki kakor ti-le: De si njo mi ti omoSU. Pres. Saj ni.^em le prosila^ Deb hil ti. ine vzel. N, p. 5, 72. Moj ljubi ga nasadil, M ljubi ogradil. 2, 105. Tam Turkam je napirala, Si p nedrije ga. zlirala. Vraz 13. Gdo kodi ti je to pomla, Se tebi zlaga je. 122. K haski si napmvi jo, Volkm. 51, ima jo na koncu, da se vjemM z ho.
Enklitiški pomožnik sem, si i, t, d. stoji povsod, kjer se slovcMiščina govori, pred enklitiškimi zaimkov im i o Id 1 ikam i, 1 e 3. os eb a j ed nine si ed i za n j i m i. Jnn nim oči so se otiperle. matth. t). Trul). dna rsi, kateri so se ^a. dotekniU, Ig so zdraoi postali, mattll. 14. Dalm, Prinesel sem ti
cnwelce. Krea 5, 151. Kor, Po si mi f/a d-mfld. N. p. 1, 123. I'ravis, de ne i/rosiio vf^ti'dSH. N. p. 4, 1Ü6. Začudila aoa se inu. Levst. Glasn. 1858, 1, 50. lldznieknile no ne inn m fremtje mcjle pn/d oatti. Stfifc. Zvon 1870, 94. Jasemfe i; jfisle jmIoSIL ev. tern. 177. Zvmiiu Ooše, dusmoti i^^irŠiH. 228. V atavkii--(/«i si Mwt« izmislUu'd Paj. 5rt. 167, ne more biti nobenega dvoma, ako primerjamo Kaj si mi mm sineku. 170. Primerjaj še K<ij si si ga vmnrila^ Vraz 136, s Kn) si ffu hhstila. tam. Tudi bi spada pod to pravilo; omejuje ga le nikalnica ne, poselmo na vzhodu (gl. zg. in v Letop, 1891). Ni cahd-n, da hi se Ji dmh-ut rd-lo. Levst, Glasn. 1858. 1. 47. hnljahimii iido. ev, tern. 238. Nepravilna je tedaj ta.-le pora.zstava; n<ij Ji priiiesem papirja in pero, da i-ain l/i pisala. Strit. Zvon 1S70, 164. Z nekaterimi veznikl staplja se bi, h popolnoma v jedno besedo, posebno z du, tako da je na Itranjskem navadno dab. V vprašanji; Am fwn. ponašat JehŠK? Kres 4, 491 Gor. je Am = a hi 7ni; pr. odgovor: Že b' tira pmiaš(d Jei^Ša, Fa // se preveč, pomthoim.
Izjeme nahajam v 3. os, mnoü., ali tukaj je so večkrat gotovo naglašen, JldJajiske gospe se soji Jokale. Vraz. 200. Kamm si s6 privezali'. 24. Pri Kastelci nahajam dva primera: Joijri pak so nhtžali, Kir se so povrei mistiU, de hi z	oh&tali buq.
392. mmtjim se so skazali. 399. Vendar zraven: Judje so se špu-tall, 398. Ne tako često kakor driigaci je tudi v tem slučaji porazstava besed bolj svobodna na Hrvaškem: on počesal svoje konje, koje mo su. dali. Nar. prip. 7. Mili bože, lepa. ti sem! Glasn. 1866, 403. Iz Zamladinoa. Redno stoji povratni si na prvem mestu, če se z wi.j, da. združuje v veznik: Jnu -nnjsi {nni si Trub.) sle vi tu eidiU, takii. riner ulste polmre sfurili. raatth. 21. Dalm. Izvirni pomen besedice si se je seveda že popolnoma pozabi].
Primeri za je: Podobe so moldi naviest ujetja, ki se jim je maliki reklo. Ravn, 1. 25. Zazdelo se mi je, da se jej je lice malo ošitnlo. Jurč. Des. lir, 104. Jsko jo je, liaßö jo je. Vraz 88. Krajcarja »to je zmmij/mirz. Kres 4, 339. Gor. d<nr jwm Jo Idm en ramen zirat. tam. prizcuo jo je k i erkao ji je. luc. 13, 12, Kiizm. kndnseie ra.iSerdiL ev. tem, 14, ditženseje okerstiti. 253, Vsled tega ra.zstavljanja bi se lahko mislilo, je je močnejši nego druge enklitike ali pa sploh ni enklitiški, ker zajema mesto pomožnika hom in drugih glagolov; vendar večkratna apokopa tega je kaže, da je to krivo: Tad jo j' sam. .■idlh cesar Šn [kropit] Kres 3, 388 Gor, S fa. drir:a- mej ivahj^malu. Cirkno, Arch, VIIL 281. Tako razstavljanje velja tudi za druge enkli-tiško rabljene besede: /loe bla je Jako temna. Kres 4, 298. Staj. Da se s to obliko prav lahko stikajo tož. edn, sr. sp,, tož. množ,, rod. edn. žensk. sp., bilo je že povedano {Letop, 1091, 30.;
Izjemo od tega razstavljanja besedice je nahajajo se na Koroškem in Hrvaškem'), kjer se ravna po drugih obhkah toga glagola. Navratil poroča (na str. 134), da se na Koroškem slisi; (le Je <jix mtVd, da- je mu dni. Po takem nahajamo tudi pri Gutsmanu (str. 104); Ta fant je se ^//^foi(f, vendar zraven; on-se je z vteno prapirait. Nam ye &e veseliti ima že oonf. gen. (Slav. Bibl. II. 172), ali s tem še se ne trdi, da je ta spomenik iz Koroškega. Tudi iz cirkljanskega narečja lahko navedem primer: se j mu žr nnidtör^a 'ßtnva /»vtu Arch VIK. 275. Tudi iz jedne kranjske na.rodne pesmi: Ljubljanski votsmed je (ju zHu. Vraz 185. Primeri iz Hrvaškega; (jro/je jqj rd-el. Kres 4, 506. Ali ju. je on ne dal. tam. l\tk je ji, bilo šal. Nar. prip. 15. i vu-Čimla je ju hpivn- pesmavti ne hainti. 57. srei", da, je tja vbal meti mujke. 88. / htk je jih scepal in vmoril. 90. Zraven pa se tudi tukaj nahaja Često navadna porazstava; grnf ju je narek <ilediil. Kres 4, 457. i ju je nji dal. Nar. prip. 45. piudn. ju je. 62. oprami ji Je bila knlii beli s»ef/. 22. Tudi oboje nahajamo v sosedstvu: i odnesla Ju je. — morebiti je ju ona zaklela. Kres 6, 230. Kajti joj je rstee rekel — fjroJ' Je. Joj rekel. 4, 306. a to Je. mu bil bra/; kmalll potem: «i shüI, da nm je bral. Nar. prip. 95. Za Ogersko izpisal sem si ta-le primer: Deset je Ji' vu- raiuui bilou. Letop 1877, 107. Čudna je nepravilna poraastava pri Levstiku; Bolelo Je jo src^. Vodn. sp. 174. Sernica je hitra, al smert je Jo vjela. pesn. 26. Pri ostalih dolenjskih pisateljih ne nahfijam ničesar podobnega. Je li mnogo verjeti tem izjemam v ev. ohrün. in v ev. mayr, ne bi hotel takoj trditi, vendar pomni: kolikar je Jilt -njega ijori cMlu. ioan. 1. ev. chrün. külikar l>a. je jih njetja — ev. raayr. 21. inu je jo |gobo| uatekuil ua eu tcrst. ev. mayr. 126.
Jednako kakor pomožnik se»i stavijo se na vzhodu tudi posebno skrajšane oblike glagola hodem. Lepß»/ njih tiprai>ila-. Vraz 58. Gde mo Jo naeco'i' Paj. črt. 42. Fo ujlh de se Mala. Vraz 92. Tri riČi ta tni povedala. 125. S/i'oro mo se uiertri pekli. Dainko pp, 178. Če te me nesli krišomjoet. Paj. Črt. 225. Da dii te ])erpehdif Piti dö ti dali. Vraz 90. Ci de mi z telmn mrHi, ne zaitrjim te. marc. 14, 31. Kitzm, Xa use reke te se re-ielili. Letop. 1874, 115. Le členki stoje pred njimi: Oni pa do mi /irieali. Vraz 95. Euok Sem jni njoj spa. 121. Kak paš mu, Mi)dai, /u-rala. 127. Jaz pani ti (ja naprarila. Paj. črt. 32, Po takem bi pričakovali, da se tako razstavljajo tudi krajše oblike bnm i. t. d.; to se semtertje tudi godi; Kdo Im te tej pasa. Paj. črt. 133. Zdaj boš mi Žeua zfiročena. Vraz lil. Naglaševanje v tej zbirki tudi ni vselej zanesljivo, ali tukaj mu smemo bržkone verjeti;
' ') Zanimive razlike med štokavgSino, öaka,v5eino iti kajkavSSino gl. pri L. Zimi, str. (34—70.
n druge stitini p;i ravno hfiš nadomešča veČknit -S ali pa -d<'Š. F.ialviiii m; -milo. Letop, 1874, 114. Vendar gotovih primerov ne raorem mnogo navesti in zdi se nii, da je tudi na vzhodu, posebno pa na Hrvaškem, isto razstavlja,nje enklitiškega /muh navadno kakor na zahodu in v književnem jeziku, munreč po zaimkovih oblikah, Pr.: tu f/a ho zgtthll. matth. 15. Trub. .sam se ho mliln. matth, 4. Trulj. Jez dm za te ae pripravil, J.)e se ti bom -e hran pustavil. N. p. 2, 62. I'eriijo hi omf li ho rnsd ■Hii-nji-. Ravn. zg. I. 13. vbil via ho. 16, Ihjalo »d ho. Strit. Zvon 1870, 2. iSIa zahodii se tako ra.zstavljajo tudi najkrajše oblike: A tvozu mp-rs sa boži trou. Kres 4, 492 Gor, SuruShuk-mev ustrdn tuvi. 490, A7 t vi rhhi za lüön. Cirkno. Arch, VIII, 111. Jed sh vt SDiejdit. 280- ftt ne Ti ze diihiln. 116.
Izmed zaimlcovih oblik stoje ne, d vedno pred vsemi drugimi na zahodu; na Hrvaškem in semteitje tudi drugod na vzhodu, na Dolenjskem in celo na Notranjskem nahajamo pa tudi izjeme. Ne hode se me izm-hili m. Jnrč. Des. br. 72. linjši se ti bom opravicfiral. 9S, zazdelo ne vii je. 104. Bdtie.i se VIK je še veliho lepša zdela. 33. Eriuje vse so se tja polastile. Pres. 143. Po vioji misli se mi sdi. N. p. 2, 23. Vun prinesel siutlo hrifet), Si jo je v srce zanadii. 1, 96. Seiijalo se vtn je. Kres 4, 142. Staj. Al si si jo sama izmislila'':' Paj, črt. 167, Ti si on vtoj lnheznivi sin^ vii kom se vii je dopadnolo. marc. 1, 11. Küzm. Kil si jo je za žem vzio. 6, 17, timiluj se mi. 10, 47, prosijo ga, M hi se ga dotekito. 8, 22, Za ženo si jo je zeo. Kres 5, 610, Hrv. te se joj je smilila. 4, 141. Hrv, Izjeme: videlo mu se je. Nar, prip. 43, liihic vui .se spricamL 14, Do2)al ji se je jato. 47. « oti jim je se molil. 54. Sinoe mi se senja jeje zase-iijala. 300. Dečko ji se pokloni. Kres 5, 461. Hrv. Kaj ti .<ie je senjalo''^' Krist. 144, Milo «ii seje inžil. 147, Nevda mit se. 149, Zareklo vtn se je. 158. V ev, tern, je tako razstavljanje celo pravilo: smihijmise 274 (pr, gorenji primer iz Ogerskega). Zdto-fj.s'ti Satosfna tnšivio. 229. Nedojiinmse zi/izdttfi 190, ahmiifse pripeti. 269, akojHUse prem o)idn zdraije poccrne. 270. Sicer primeri iz vzhoda niso mnogoštevilni: G vrni vil se skoro spet. Aškerc, Balade in romance, 79, Silno polrriza Da napast mu reč se ne prihliža. 56. Jeli joj .<iie ho kaj Šdi^alo? Glasn. I860, 368, Jno vm .^c Je dopala. Kres 5, 31. Staj, Vendar nadaljevanje stavka glasi se tako-le; pia za ženo vzeo. Jednako stoje poleg sebe: naj vin se na viejdnu postavim, a kak oum se mu postaviti ja siromak'':' 69. Hrv, Iz Štaj. lahko še navedem ta-le primer; Utrinole .m mn se solze h> jagode Nov, 185li, 69, iz neke narodne pripovedke, zapisane od B. Raiča in zaradi tega po jeziku ni posebe zanesljive. Za Dolenjsko in Notranjsko mora mi pričati Podgorski, ki trdi (v Nov, 1862, 91), da se tam govori kakor v srb. in hrv. mit ae^ jim se, zaradi česar naj se tudi v
tem zložimo s svojimi južnimi brati. Posamezni primeri nahajajo se tudi v književnosti: Tako fi se je tukai ijadiio. Krell Gl. Kuj ti zdj/i' 125. po sPojim shu pisal, kntcur mn jih se nehhtj v sr,ojimi( krajtt pustiy štt navnčil. Ravn. 1, IV. V N. T. biblijske družbe, katerega so prestavljali razni prestavljale! (pod Miklošičevim nadzorom), nahajam v Matevževem evangeliji vedno štokavsko porazstavo: [vi mm priUi, da mit se poklonimo. 2, 2. Prosite in odprlo vam se ho. 7, 7. in odpir(do mu se bo. 7, 8, od/tiistil» mu. se ho. 12, 32, ne ho mit- se odpiralo, tara. Vendar mora biti pravilna slovenska porazstava tudi na Hrvaškem Jako navadna, ker se v književnosti tako razkorača, da Badmani v „Rada" LXXX. na str. 185 toži; Jeli potreba pisati: Ja se ga bojim, kad može biti da nijedan štokavae tako ne govori nego: Ja ga se bojim? — Iz tega je razvidno, kako tudi v takih rečeh slovanski jeziki in njih narečja hodijo svoja pota.
Kar se tiče ostalih enklitiäkih zaimkovih oblik (t. j. zaimka 1. in 2. osebe in zaimka jt), postavlja se pravilo (Metelko 263), Kristianovic 223), da stoji dajalnik vedno pred tožilnikom; Murko (str. 154) dostavlja k tožilniku po pravici še rodilnik. Jaz navajam n. pr. primere, v katerih stoji osebni zaimek v dajalniku: ,/es i' ya nazaj na monm dctf. Kres 4, 237. Gor. Jktjte mi jo —-dajte mi jo Vraz 197. Nedam ti je — ne dam ti je. 198 (primer za rod.). Fomn ti jo, ne bode laž. N. p. 2, 48. Pa zakaj ti jo pravit him. Volk. 47. nehithja- hill v rtdve dali. ev. tern. 51. Pa Ü jih jmpeljam doitiit. Zvon 1870, 69. Ti primeri kažejo, da stoje na drugem mestu le tožilniki, oziroma rodilniki zaimka./®; ne nahajam pa nobenih primerov za enklitiške me, te in isto tako se čudim pojavu, da v svojih jako obširnih izvlečkih iz cele književnosti nisem našel daj. m-u, ji, jim pred tož. me, te. Zapazil sem le jeden primer, kjer se te enklitike stikajo: ako te mu ne dadem, noj nm se na niejdan poshnim. Nar. prip. G!:); vendar tukaj ni omenjene pravilne porazstave, kar je tem bolj važno, ker v naslednem stavku m>i stoji čelu pred se. Menim tedaj, da pri stikanji enklitiških oblik brezspolnega osebnega zaimka z zaimkom jb ima povsod prvi prednost, tudi v daj., aH ti slučaji s tož. zde se mi sploh redki. Iz Nar. pesn. lahko navedem: Sram mc <jn je nositi. N. p. 5, 38. Jaz pač ne grešim proti svojemu narečju, ako obrazujem te-le primere: Mali te mu pohuali. On mc joj (ji) pokašc. Ti me jim priporom.
Nahajajo pa se tudi izjeme od navadnega pravila: da (ja mi bo ustrelil. Jurč. Des. br. 47. ya mt, hote Šhdi-ah, Kres 4, 339. Gor. A ga mz bole mčrkah. tam. Jaz mislim, da se ne motim, ako krivim v obeh poslednjih primerih ritem, ker verz je
jarabiški in (ja gotovo močneje naglašen nego mi (pomni, da se mi lahko apokopira., <)<i pa ne). V yarldni nt^tvio rosr Icpv, Djfkie nntenjoj jih mi. Vraz 18S- Kor.; tnkaj je zopet mi na-glašen, zaradi česar stoji na konci. Popolnoma mzmnljiva je izjema, če se ;/a v zanikalnih stavkih raln skoro Icakor členek, ki se na vzhodu oelo pritika nikalnic-i: ±si yu fi boljeyu. Vodn. 37.
Pravilo, da daj a I ni k st oj i pred to žil n i ko m , velja pa v selej, če se stikajo o 1 i ke z al nika jij. Prerokuje mu jo. Ravn. 1,23. Tu sem mo jo jut zasoiill Strit. Zvon 1870, 29. mtjč ne vidn, kaj sem mn tjn nkm. Kres 4, 348. Staj. m dnitji pa mit jo je odndn. 34E). Jjlok ol>e bo r, klndo vtcknil, D« mu ji odreS(^ naš. Volk. 87. Ztdolili mu jih hill. Ravn. 1, 68. hi jim- </<( je zopet vkUU. Pres. 192 op. 4 (v prozi).
Ta pravila veljajo tudi takrat, če enklitiške oi)like obra-znjejo z nesklanjanim ki oztialni zaimek: 'Ae.len puMc mu, ki sem 1HU fjn ikdtt jaz. Vraz 180. To ni s<t veliknun, ki si- mu pniri Bcrdatv. Levst. Glasn. 1858, 2, 5. Cenut upanje, ki jej <j<t jaz dujum^ po m(dem zopet jemljete? Jurč. Zvon 1870, 195; pvi ,Iur-čiCi nahajamo pa tudi izjemo: 2}oklic(il.rt (ja |je] k zajidreht, hi <ja mn je no mizo postavila. Des. br. 33,
2. Za besede, na katere se enklitike naslanjajo, ne moremo najti obče veljavnih pravil, V slovenšCini lahko vsako besedno pleme, vsak stavkov člen začenja stavek. Navadno ima sicer osebek to prednost; ker se pa ta večkrat ne izraža (če se opuščajo osebni zaimki), stopajo dopovedki na prvo mesto, ali tudi predmeti In prislovna določila lahko začenjajo stavek, naj si bo osebek izražen ali ne (Pr. Janežič, slovn." § 440, 4, a—c). Bofj je stt-u}-il eloKekii. po smji podobi, lahko se tudi glasi: Človeka je sicaril Bog po smji podobi ali pa I'o svoji podobi je stvari! Bofj človeht. V obeh poslednjih slučajih poudarja se predmet, oziroma prislovno določilo. Na začetek se postavljajo sploh besede, katerim se daje prednost: Somij sebe so s šihami . . , nioain tepli. buq. 89. Pazi tudi na primere na začetku točke 1. in na opombe, ki so bile tam navedene. Nenavadno je treba imenovati to-le porazstavo; Čudila Marija in Jožef sta. ne, Ravn, 2, 37, namesto Čudila sc M. in J. Vselej pa taki porazstavi vendar ni namen poudarjanje, posebno prislovi in prislovna določila stoje često na začetku, ker tam sploh ne bi moglo nič drugega stati. Fo tem ti preeej boljši ho. N, p. 1, 110. Po njih de se šetaln. Vraz 92. tamomuje pojti. ev. tern. 237, vpekel ti je pojti. tam, Najbolj jasno kaže se to prt vprasalnih členkih in veznikih, naj si bodo priredni ali pod-redni: za njimi, za oziralnimi zaimkih in prislovi slodijo vedno takoj enklitiSke besede. Le veznika u in i po Kristijanoviči (str, 224) nista godna za prvo mesto. Vendar jaz nahajam poleg ; videlo mu se je, Nar. pr. 4;), tudi i ju je ?yi dal 45, poleg
a nn jim je. ne mnlU 54 tudi a jfi nje vo jjiiMo. Kres 5, 247, Ogr. Na zahodu fse « redko na-haja sam: A wozu mevš za hoši wo/i. Kres 4, 492. Gor. > tain popolnoma ne znajo, ral)i se večinoma prolditišl^i in (gl Letopis 1891, 40-47), Pesniki pa stavijo enklitike semtertje res daleč za oziralnimi zaimki in vezniki; Pff.muixji, ki dum ohup jim je id, Greg. 96. Dn pdjuhim ji cvetoča Ure. Strit Zvon 1876, 49. Večkrat je treba vzrok iskati le v tem, da se kaka beseda posebej poudarja: Spoznalo In v potoku rudo, hij višja jej numenja mae. Greg. 8.
Mi dosedaj nismo delali razločka med glavnimi in pod-rednimi stavki, kakor se to godi v šolskih slovnicah. Vendar je treba posebej govoriti o zloženih stavkih in še posebej vprašati, kje stoje enklitike v stavkih, katere kalajo zvalniki, apozicije ali pa srednji stavki. Tudi tukaj skušajo slovenščini naložiti okove. Uči se, da tudi v takih stavkih enklitike ne morejo stati na začetku. To je resnično, če oziralnemu zaimku ali prislovu v sledečem stavku odgovarjajo kazalni. Kar ste n irjri dohi, to se v igri izfjtihl. Kakor se zlato u <)<j>yi spozna, tako .ce pravi iirijateiji v nexraci sknSrijo. (Iz Janež. slov. 5 §442, 4, b, *). Kur .se)» obljubil f to i-m storil po tirnji vioči. Strit, Zvon 1870 (epilog). Pa dere jo je prvič oldla, te se joj je smilila. Kres 4, 141. Če pa stavka ne vežejo kazalniki s predhodnim, stoji naslednji stavek, oziroma drugi del razklanega sta.vka, v tako tesni zvezi s sprednjim, da zajeraljeta mesto prve naglašene besede in po takem slede enklitike za njim. Večkrat pa je treba to objasnje-vati s tem, da enklitike v slovenščini lahko izgubljajo sploh svoj prvotni značaj in po takem stoje na začetku stavka. I)ti( kadar m (jn et/ledali, so ga pronill. matth. 9. Dahn. Kedur je Abraaiii deuet inu demieset let star hil, se mu Je gospod pri-kazul. Krell 47. Ker pidc -nei tujč odgoeoril, ya jß ff.« /ar zhi rotijl. bucj. .■)92. Kadar so omj to zvisdo vt/lidali, so se ohvesdili s prevelikim veiteljom si/liiu. ev. mayr. 41. Ce je že tako mulo pameti trebfij du ne vlada veliki — sod, je pni nič treba ne ho, d-a- se naredi dobra pesmica. Strit. Glasn. 1867, 59- Ci<jaM je prnro, sem jim še le jaz razsodil. Nov. 1858, 243. Kdor je [besede] neve, se ji naj prisadi. Raič, Glasn. 1858, 2, 151. Komur je leskovce v >ula<fosti teknil, .-ie bo v sturo.'^ti ladt zanj jiotei/niL Nar. pregovor. Glasn. 1859, 1, 110. Kukor bi mu nebesa odperle, se razveseli. Slomš. Neb. hrana 38. Zuknj le kd,or je z malim zoest, se mu bo veliko zaupalo. 43. Cc j pu rdiČa, ji pa jn-fiwijo r-dečbca. Baud, otč. IL 67. Gor.
Primeri iz vezanega govora; Kar, CeHomIr! te nu življenje reze. Se mi iz tvojih prejaujih d}ü odkriva. Pres. 175, Ko bila .sß nunČila Vsih resnic je vdre prave^ Jo je kcr.'itil, potlej ulju Je poročil (/rajski. ptHer. 49. _ In ko njo ho videl, ko po vrtu hodi. Mi jo bo pozdravil. Jenko 45, Ce sami je nam ne daste, Jo po sHi vzamemo.
N. p. 1, 1. I><t je Se if/r>'i mhiotc tri, Ga je pif.a šnfan vvtff. Vraz 7. Ko je if. be.sfi.dt' 'zrekel, Se je spre»teni! koj tii, jn-ah v pepel. Glasn. 1863, J57. Gor. 67 ya azeme, ti je brat; Ci ]><i ne, te ninui md. Volk. 40. Ci si 2;iiitš od me je vzeti 59. Kda -pa so Že spn-eni, Si je tisemeni hitro s p<-či. Dainko pp, 83. Gda je /n-iitia dtniiiif ■M se joj vsi cndili. Paj. ßrt. 113. Ce se mu en f-iiitek zleSu, sp-coJde <jor priveze, Ga. zožene ovce post. 158. TSIcnavaiien je ta-le primer, kjer bi zaradi na,sprotja pričakovali daljšo obliko: Kdor -»jt) tjifhi, fjit ljubijo v ueiiesiii in na ztanli. Ravn. 1, 53. Neslovenski je stavek: Aico se odj^eljda zjidnij ob petHi, še sta pred veliko vročino v Jesenovci. Erjavec, zbr. sp. L 201.
Primeri za razklane stavke: Človeku^ ptiču, se mi boj. St,rit, zbr. sp. L, 35. Bitrnvš, po hitiiii^ku ursn maior, se mv- pravi tiitH veU-i v()z. Vocln. 95 (v prozajični opazki). JJna/ imi{j, se vt^., hi te brcnil. Aškerc, Ljub. Zvon 1891, 193. Nič ne storite nil-oli, česar, zve itfij se, bi se motjli srmnovuti. Kavn, 1, 12. Zakaj niiaio z to mero, z hdero vt/ merite, ae bo v<tm tudi merilu. Inc. 6. Dalm. Iz let<l brfdrovŠUne bratje inu sestre, karhdi £ enu- dobru, trndohtlir.a deilti sturi, si zaslužijo slu hit odpustlca. bnt^. 68. tudi njeyod prijatli, če so pravi, mu še zcesii odioiejo. Slomš. Neb. hrana 10. Fä'i ti darovi božji, ki se nahajajo 7-edico skupaj, so mu pnmo<jli iez vse napotke in zapreke. Strit. Zvon 1870, 44. Zamaknen semsini pred tem ApjoUo)umi, kateri, če <ja ijledaš nelcaj Časa, se ti zdi, knkor bi se ti jet bližati. 4. Piše čnii Arapin, da, ah> mit ne d/i svoju kčer, mu se na mejdan postavi. Nar. prip. 69. Od straha, de nadlt^šne poezije Bi ne bili ti, mi seree lrei>eČe. Preš. 146. Zverižen je stavek: Pa tudi ljubljanski raki, Id af lovi v Ljubljanici, Gra-daščici, Išici in v drugih po Ijublj/inskem btifji ieicočih potoeih, na tlobrem glnm so pri vseh poznamteijiit. Erjavec, zbr. sp. L 215. Če je Eijavec res sam napisal ta in že prej omenjeni stavek, bil je pod vplivom hrvaščine, kar bi bila pri njem celo naravna reč.
To razstavljanje je tako navadno, da ga lahko imenujemo pravilno; izjeme se sicer tudi nahajajo, ali vzrok jim je večinoma poudarjanje kake besede. Da hi pa kdo ne mi.4il, da črcvtjev- nima, nosil je je z bekovo trio prew.zane črez ramo. Jurč. Des. br 16. V celem pa je treba priznavati, da tako razstavljanje proti vzhodu pojema. / t/da- bi ga ne najšli, povruoH so se ■>: Jeruzalem, luc, 2, 45. Kiizm. On, (jda ju je opazil, rel:el ji je. Nar. prip. 3. Tako se razstavljajo enklitike v hrvaščini-srbščini in zaradi tega moralo bi po mnenji nekaterih po-pravljaloev tudi pri nas tako biti. Podgorski (Nov, 1862, 83) obrazuje tedaj take stavke; Kjer se ne seje, ne zanje se. Kdor se ne osveli, ne posedi se. (Ta stavek je prosto vzet iz srbščine). V pokrajinah, v katerih se piSe slovenski jezik, reklo bi se: se ne žanje, se ne posveti. Ve Bog ne pomatja, naš trud. je zastonj.
Kflo hi vedil, preccj bi. Ü povedal. V teh slučajih se posebno poudarjata besedi trud in pmcej. Podgorski sicer dobro ve, da se oddaljuje od narodnega govora in zaradi tega predlaga razna zdravila. Taki stavki naj se začenjajo z drugimi zaimki O ali pM se naj-rabijo daljše oblike: Ko hi. vcdil^ tn {tuhrS) in precej iMced(d. Iht nhi prišel, l.o uns je bolelo. Kdor hi koli prišel, ju hi (ju leipo sprejd. Ah) esc popijmn, meni hi Škodil/j. Taki shifaji so mogoči, ali to (tako}, ja, meni ae posebno poudarjajo- Jednaki so primeri, katere Janežič z istim namenom navaja (slovn ^ ^ 442, 4, b, [i): Če si sm», ne znaš pomaf/ali, jaz ii ne morem. Kdor ne slovmisli gomriti >irnmnje, njemu .se ho jezik (jrdo zopletcd, ]:i'dar ha po domače govoriti potreba; le Ingar slovenščim veseli, on i)0 čedno tjtworil, kakor ne spodohi omikanemn Uoreht. Slomš. Prisiljena raba kazalnih in celo osebnih zaimkov žali čut za jezikovo pravilnost tako, kakor n. pr. nepotrebna rabil daljših oblik in osebnih zaimkov pri pisateljih 16. stoletja.
Razen tega skuša Podgorski razjasniti „napake", katerih ne more tajiti. Slovenci imajo bojda za.iinke in Členke na misli, izpuščajo pa jih v hitrem govoru: Kjer se ne seje, (fomj sc ne žmije. Kedur i)i mačke doma, (tednj) so misi dobre volje. i. t, d- Prav zabaven je ta-le vzrok, katerega pa je tudi Janežič {na o. m.) vzel v svojo slovnico: „Včasih se nam tudi dolgejša oblika v hitrosti obrusi, tako da nam nje prvi konec ostane v ustih." Kdor maze, (njejmii kaze. Kdor tepe, (nje)ga tepö. Z razklanimi stavki postopajo popolnoma jednako. Podgorski (na o. m. 84) tedaj navaja take primere za konstmk-cije z deležniki: Turki, pohiti pod Dundjeni, razhežuli so se na vse strani ali pa na vse strani so se razbežrdi. Zakon, primerno razfjlašen, vezaven Je za ves ncavd. Tiidi M, C- [Cigale] bi rad v Glasniku I 1862, na str. 64—67 slovenščino preustrojil po srbščini in navaja po takem mnogo srbskih primerov. Navajam 5e le nekaj stavkov iz peresa pisateljev, ki hrvatijo: Ker pa iinanio soj nekaj htsa, . . dolžnost -iuuii je .weta (nam, nam Je sveta dolžnost). Krcdwe, kur sem Jih nihil, sledeče so f/lede imen. Macun, Glasn, 1862, 68, 'Jodo nJega slovniški si)isi. . nekam so izginili, Fekonja, Ljublj. .Zvon 1891, 616. Levstik pa se je tudi v tem oziru pregrerešil celo nad Prešernom: Ker sim se .sdm bil vsmertil, je zdej prepir zato. Prež. 73 — zd"j je . . Levstikova izdaja, str. 104, Škoda, da je tudi tako postavljen ni enkli-tiški in zastopa močno naglašeni zdej!
Ali ne samo glavni stavki, ki slede za podrednimi. začenjajo se z enklitikami, ampak mi jih nahajamo tudi na začetku skrčenih stavkov. Fetrns ya je sabo pojel, ^a je
'1 Tudi Lielisch uCi za gorenjo srlJšCino iwentl. Syntax 228), tla se Lužičani skoSajo izogibati ti razstavi z „vorschlagswörtchen" to.
Z
svfiyiti, iiiu je djal. raatth. 16, Da.lnn. name tn kruh. zahvali, reslomi^ ^a da ^s7r//)^; yw/roHf. Trub. Catech. 1550, 74. Pomni, da Trub. večkrat, ralji krivo daljSe oblike in da se tukaj o germanizmu ne more govoriti, ker v nemžčini stoji giagol pred zaimkom (und gil^t es). Stopio do Christusn., ffa zbvtU, hm.-reho. Kreli 79. Jm« pole en (jöhovec je. prlŠid, <ja jp nwUl, imt je djal. ev. raayr. 49. Ti -nam ofH -v cnhiič, si -»ui z jddnnni ki'r»io •/Mpnd'il. Vraz 95. Midm ^e je sfe(/mhi^ Si je iiuf/o zlomilu. N p. 5, 22. Rarhtir zjutn'j nhto rstajal, Se pu (jmdu je .ipreliajni. 1, 57, E» storcel- je hi/, .Je vince ntd pil; Je (jlošek. izproznil, Je <lrm'fj« naid. Nar. p. v Jurč. Des. ijr. 37. Teoje ^mo i^i^ehtic-e, Se ti polin-■)i-i)ii(). Vodn. 49. Za hile je rold perjel, Nn- avrce &tif!)di, jo objel. Pres. 51 — iji (!) ohjid. Levst. Zaroti! se. je, ne je zaklel. 8fi. Pl(t»e se (/a oklene. SLrit- zbr, sp- I. 71.
Tudi v prirednih glavnih stavkili in v samostalnih srednjih stavkih stavijo se enklitike jednako na začetek. Gotoeo sim Jes ke>\ščeii(i. Mi je wie Jlfurjelica. N. p. 2, 11. Ona prišl«- je v 2ele>i ipjzd; je doiil ierden mrnk. 1, 84. Dovolj j<i spooiina; j\Ie pestmi pojo. Vodn. 27. Prra, ti.^ikuiia polovica »ima >i.api.sa-: se je zyuliil. Nov 1862, 43 Ne htj se, ji reče, iie hoj (./rnineiija. Pres. 71. = fw(!) reče. Levst. O kako hi. hihj lepo, vti pravi enkrat, ko hi ne hihi hudohnih ljudi na sveti. Strit. Zvon 1870, 66. Oziraje se na po.glednja primera naj omenim, da se je Podgorskemu v razpravi „o slov. naglasku aH akcentu" (Novice 1863) prigodila nesreča, da je napravil sam od njega grajano napako : littsi, mi se vidi, na</laSnJeJo ^ploh kakor Čakavci (na str. 107); malo prej pomaga si sicer z besedico to: Kar ne tiče kivjer, fo se nd vidi, da fie kranjski Goreiici drže iiajčisteje jainhov.'ikefpi r i tihi L
Po vsem tem, kar je bilo povedano, se pač ne bomo več čudili, ako enklitike lahko sploh stoje na začetku stavkov. Primerov je v uvodu in v oblikoslovji bilo navedeno dovolj. Nahajajo se v velikem številu pri pisateljih 16. stoletja in pri narodnih pisateljih naše dobe; v narodnih govorih je takih primerov vedno menj proti vzhodu. Če se je tudi temu stavljenju enklitik v novejšem času boj napovedal, uhaja še vedno celo najboljšim pisateljem. Mu tm pa odpustka kupila. Jurč. Mladika, 158. Nemimi, tovariš si moj, se vii zdi. Aškerc, Balade in romance 103. Celo v popravljenih izdajah pušča se jim taka posebnost; J.-i, če hoš tako siten, ne hoS Šel nikoli več s niennj — me zavrnejo oče. Jurč. zbr. sp. II. 142. Treba je omeniti, da enklitike tudi pri takem razstavljanji ohranjajo svoj red: So me naiiramli. N. p. 1, 28. Se je rodil en nov krcdj. 9. Se Vlit Herodež je jaimeril. 10.
Izvedeii bi vendar tudi radi, kaj je vzrok temu nenavadnemu pojavu. V sorodnih slovanskih jezikih nahajamo ga le
redko/) pri naših najbližjih Stokavskih sosedih ga sploh ni. Najbolj je slovenščini v tem podobna bolgarSčina. Stavkov, ki se začenj^ijo z enklitiskiini ohhkami, kar mrgoli v narodnih pesnih, pripovedkah in pregovorih. N". pr.: Se rmljnli SamotyUa, Ta ntpuSčl rnA-i Ima, Mu snpmd«. brsti, konju. !Miladinovci, Blgarski narodni posni, 1. Si rjo Made na kracot-ot. 2. Kakor v slovenščini [Se hmij Matjiti oženil je") začenjajo se tudi pesni tako: Mi dtiuuhi riisii Stnn«. 5. M.i kinisa sveti Petar. 49. Da o tujem vplivu pri na.4 ne moremo govoriti, kaže liolgarSčina; sploh pa nemščina, katero bi lahko pri nas krivili, nima ničesar podobnega, Naš jezik se je v tej reči jednako samostalno razvijal kalior ruski, ki je zašel v drugo skrajnost, ker je izgubil tudi one enklitiške oblike, ki so bile prasiovanske, kakega ()(! ali mu ]va sploh ni razvil. Ce se pravi, da so enkli-tike v takih slučajih prav za prav proklitike,M nam ni mnogo pomagano, ker a tem še vedno ni razloženo, zakaj so zapustile svoje naravno mesto. Sicer pa tudi ta izgovor niö ne pomaga v takih primerih kakor; Mi je pisut moj ijoitpod. N", p. 1, 19. 'Je jtri kri.djn. b'tdetu- zt/ororiht. 2, 22. Mu .-ircč se vnelo je. Pres. Kres 3, 328. iSIeni se zdi sledeči pot tega raz-vitka verjeten. Potrebe ritma v poeziji in v govoru, pesniških in govornih taktov, n;ila.ga,le so prvotno enklitišlcira oblikam podreden na.glas, ki se je s časom vedno l)olj krepčal, tako da nahajamo danes pri tako dovršenem pesniku kakor je Stritar prav močno na,glašene krajše zaimkove oblike. V zloženih stavkili pa so se enklitike, ki začenjajo naslednje ali pa vtisnjene stavke, sprva vendar naslanjale na predhodne st.a.vke poselmo pri hitrem govorjenji, ker v govoru se ne ločijo tako nagledno kalcor za naSe oči na papirji z vejicami; v takih slučajih stoje dandanes enklitike redno na začetku. Danes se tudi samostalni stavki, posebno v narodnih pesnih in pregovorili, često začenjajo z enklitikami, kar daje jeziku nekaj lahkega in gibčnega. Metelko je hotel ta pojav v pravilo spraviti in uči (st. 2(53): Kranjec stavi rad tudi breznaglasne zaimke pred pomožnik bom in pred druge glagole, če gla.gola noče poudarjati. Naravni nasledek tega pravila bi bil, da se breznaglasni zaimek stavi vsaj po velevniku, kar Metelko res trdi. Ali jaz sem zapazil tudi več primerov, ki temu oporekajo; Me j>iish'	zilrumqii,! N, p. 2, 40, Se perkasi. Pres. 9. I*" hrani- piii/kjte, mi porejte. 9. Pred, ko yrt'K r Oglej čez 'jnro iseleno, Se prim mene odptn-ij zmntnjavi. 291,
Omenjam še, kako brezmiselno je „popravljal" Levstik Prešernove poezije,, ker enklitik ni pripuščal ne samo na za') Pr, Letop. 1891, str. ti,
-) Pr. Ja^icevo opaako v Arch, f, slav, Pliil, XIY, ll.i.
') To misli tudi Jagid na o. m.
četku stavkov, ampak tacliHa zfi&tku verzov jih je preganjal. Junuka vabi hoj^ ne bti Se tnklü on z perham. Pres. 23- trudil se — Levst.}, Ä'i dano mu pUce Si ljubico sbrut. 25; ta si je pomagal celö z germaniznom: „za" ljubico. Tiikaj je popravljanje že popolnoma neumestno, ker Westphal (nhcL Metrik 60) iiči po pravici: wie der dichter zu schreiben beliebt, ob die beiden periodischen reihen in eine zusammenhängende zeile oder nicht, ist für die rythmische eigentümHchkeit der periode ganz und gar gleichgültig.
Popravki in dopolnki
k razpravi v LetoiJisn Esa 1, 1891.
Na. str. 7, vrsta, 4 namesto: z jamLi beri; z lilaktili.
str. 7, vrsta 24 namesto: poleg clrugili beri: poleg sebe.
Na str. 17, vrsta 19 namesto: sč ijeri; sö.
Na str. ;-J4 izbri£i 12, in 13, vrsto (Jjich beri: biß, tu^li na str. 19, v vrsti 21).
K str, 14, v. 4 in s).: Da je na Dolenjskem naglas miazikalen kakor uöi P. St. Škrabec, potrjuje ini ocIloCno g. prof. A. Härtel in sam ^em se tudi o tem prepriCal.
Na str. 31, v. 40: Zanimvemn dajalniku r dodaj Se jednait mestnik: Poleg pala vuska steza, p^ je ide mladi jagar. Plohi ;], 38.
Na str. 61, v v. 10 delam krivico P. St. Škrafjcn, ki leitdar tolmači pravilno, ne kakor Levstik (Cvetje z vrtov sv. FranöiSka, letn. I. ö. zv,).
, ^ (LH , /it l-itu II. •
'»r* v.