PoMnt urad !0!1 Cotovoc — Vodagspottamt M!1 Ktagonturt
<:hajn v Cetovcu — Erscheinungsort Ktngentur!
Posamurnt hvod !.!0 Ut., mauaina naročnina 5 Hiingov
P. b. b.
TUD) PO PRV) SEJ) KONTAKTNEGA KOMiTEJA VELJA:
ZAUPANJE V PRiPRAV-LJENOSTAVSTRUE
nam morejo povrniti samo dejanja
V torek popo)dne Ee ]e na Dunaju prvič $e$tai kontaktni komite zvezne viade in OMednjih organizacij koroških Siovencev. Seje, ki je trajata več ur, $o ze udciežiti zvezni kancier dr. Bruno Krei:ky, zunanji minister dr. Rudoit Kirchschibger, koroški dežeini giavar Han: Sima, preditavniki notranjega in prosvetnega ministrstva, za SP& dežeini posianec Josef Guttenbrunner ter za FPO državni postanec dr. Otto Scrinzi in dežeini postanec Erich Siiia jGVP odkianja sodetovanje v odboru ter se pri tem skticuje na komisijo za dvojezične napise, ki da "tora prej zakijučiti svoje deioj, s siovenske strani pa dr. Franc) Zwit-ter, dr. Pavie Apovnik, dipi. inž. Franc Einspieier, okrajni nadzornik Rudi Vouk in Avguštin Maite za Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem ter dr. Joško Tischier, dr. Reginaid Vospernik, dr. Matevž Griic, dipi. jur. Fiiip Warasch in Karei Smoiie za Narodni svet koroških Siovencev.
..........................................................nmtmmtmnmm)
s	.	)
gtavar Sima
BO ODSTOPiL t2. APRiLA t 97 4
!	t
V ponedeljek je	prišlo	v	vprašanju	odstopa	sedanjega dežel-	g
=	nega glavarja Sime do odločitve: v posebni izjavi za radio in tele-	=
g	vizijo je Sima napovedal, da bo 12. aprila 1974 odstopil s položaja	5
=	koroškega deželnega glavarja. Poudaril je, da gre pri tem za svo-	=
g bodno odločitev in da ni stavil nobenih pogojev oziroma zahtev.
Ob tej priložnosti je deželni glavar Sima spomnil na uspehe, ki	g
=	so bili doseženi v času, ko je zavzemal vodilen položaj v deželni	5
=	politiki. Obžaloval pa je, da ni bilo mogoče rešiti .velike naloge"	=
E	obmejne dežele Koroške, namreč zbližati obe narodni skupini in utr-	=
=	diti njuno medsebojno zaupanje, kar je bistven pogoj, da bi v tem	g
E	delu Evrope zagotovili mirno ozračje. Opozoril je na „nevarne simp-	g
=	torne" v zadnjem času ter izrazil željo, da bi kljub temu prevla-	5
E	dala razsodnost in uvidevnost ter bi zmagala politika sporazumeva-	E
= nja in dobrega sosedstva.	g
Izjavi deželnega	glavarja	se	je	pridružila	tudi	njegova	žena Lia	g
g	Sima, ki je poudarila, da je spremljala svojega moža v vseh lepih,	=
E	pa tudi v slabih časih. Neizbrisno pa ji bo — kakor je zagotovila —j	g
g	ostal v spominu Velikovec (kjer so lani nacionalistični razgrajači	g
E	obmetavali deželnega glavarja in ženo z jajci — op. ured.) ter ji	g
g bo vedno žal, „da so mogli Korošci kaj takega početi", g	g
mu........................m...................tmHmnmmtmnmmt....
Na seji je bi! sprejet posiovrtik kontaktnega komiteja v gtavnem tako, kot so ga predtagati predstavniki koroških Siovencev. Tako je kontaktni komite postat staina institucija za kompteksno obravnavanje Manjšinske probtemattike ter se bo sestat vsaka dva meseca oziroma najmanj šestkrat v tetu. Poteg te-9a pa sta bili osnovani dve podkomisiji, ki se bosta baviti s konkretnimi vprašanji.
Pri ocenjevanju rezuttatov prve seje kontaktnega komiteja je treba Ugotoviti, da pomenijo dotočen ko-*ok naprej ktjub temu, da ni bito doseženo tisto, kar so hoteti koroški Stovenci. Predvsem je treba poudariti, da ni bito rešeno bistveno Vprašanje, to je vprašanje območja, na katerem naj bi veljata dotočita etena 7 državne pogodbe. Vprašanje ozemtja — kakor je novinarjem izjavit tudi kaneter Krei-sky — še ni bito do kraja predisku-hrono; torej ni bito niti sprejeto Nti odktonjeno. Prav tako pa tudi V Vprašanju ugotavtjanja manjšine M prišto do neposredne konfrontacije. Ni bito poskusov, da bi tako ^Sotavtjanje skušati prikazati kot Pogoj za reševanje manjšinskih Vprašanj, marveč se je izkristalizirajo mnenje, do je to vprašanje
vsekakor možno rešiti tudi v drugi obtiki. V nočetu je prevtadovato stališče, da bi morata pri reševanju manjšinskega vprašanja obvetjati nekakšna kombinacija teritoriatne-ga in personatnega načeta.
Bistvena vprašanja so torej osta-
Udar v Či!u
Voditelji vojaških in policijskih sil čilske države so izvedli v torek udar proti predsedniku AHendeju, ki so ga uporniki v njegovi rezidenci umorili, potem ko je najprej odločno zavrnil ultimativno zahtevo po odstopu.
Oblast v državi je prevzela vojaška junta, ki je zagrozila s smrtjo vsem, ki se ne bi brezpogojno uklonili njenim poveljem. Začelo se je divje zasledovanje naprednih organizacij, prebivalstvu in predvsem delavstvu pa grozijo ostre kazni, če se ne bi pokorilo novim gospodarjem.
Tako je bil z oboroženo silo, pa tudi z .gospodarsko podporo" Amerike, zatrt doslej edini socialistični režim v Latinski Ameriki.
ta .neprediskutirana" in se bo mora) kontaktni komite z njimi baviti na prihodnji seji, ki je bita doto-čena za 6. november. Takrat bodo na dnevnem redu predvsem tudi konkretna vprašanja pospeševat-nega manjšinskega prava in bodo koroški Stovenci razumljivo pripraviti ustrezne predtoge in podlage.
Po drugi strani pa je na prvi seji prišto tudi do nekaterih konkretnih rezultatov v smistu predtogov sto-venske detegacije. Ustanovtjeni sta biti — kakor že povedano — dve podkomisiji. Prva, ki jo bo vodit univerzitetni asistent dr. Erik Prunč, bo imeta natogo, da avstrijsko javnost obvešča o manjšinski probte-matiki in tako pomaga odstranjevati iz zgodovine pogojene emocije. Ta komisija je zamištjena žeto široko. V njej bi naj bitii predstavniki urada zveznega kaneterja ter notranjega, zunanjega, prosvetnega in pravosodnega ministrstva, zastopniki avstrijskega radia in te-teviziije ter sindikata novinarjev, na-datje zastopniki potitičnih strank in razumtjivo predstavniki stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Druga komisija pa naj bi pod vodstvom predsednika koroškega de-žetnega šotskega sveta, dežetnega postanca Joseta Guttenbrunnerja, na šotskem področju in ztasti v šot-skih načrtih ustvarita pogoje za obveščanje in poučevanje mtadine tudi o manjšinski probtematiki, predvsem pa skrbeta za to, da bi prišla do izraza potreba mirnega
sožitja med obema narodoma v dežeti in v širšem smistu med narodi sptoh. Končno je pozitivno tudi dejstvo, da je kancler Kreisky dat vso podporo snujoči se mešani komisiji avstrijskih in stovenskih ter ju-gostovanskih zgodovinarjev. Ta komisija naj bi po zgtedu podobne avstrijsko-itatijanske komisije pre-gtedata zgodovinsko snov ter iztočita liz učnih knjig in drugih pripomočkov vse tisto, kar temetji na emocijah ter na napačnem pojmovanju in totmačenju zgodovinskih dogodkov in tako kvari medsebojne odnose.
O resničnih uspehih oziroma o vidnem napredku pri reševanju odprtih vprašan) siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem po prvi sej) kontaktnega komiteja vsekakor ni mogoče govoriti. Predstavniki siovenskih organizacij razgovorov ktjub temu niso .razbiti",
kakor je to nemški koroški tisk že vnaprej napovedovat z nekim čudnim zadovotjstvom, kakor da bi že koma) čakai, da bo iahko spet mahni) po koroških Siovencih, češ, .pogiejte jih, kakšni so: hoteti smo jim dati vse, pa niso hoteti". Vendar pa potrpežijivost siovenske de-iegacije ne pomeni siabosti, marveč sie) ko prej vetja, kar so predstavniki koroških Siovencev jasno in odtočno povedati že na razgovorih meseca junija: da bodo v kontaktnem komiteju sodeiovati ie tako doigo, dokier bodo videti, da je tudi na drugi strani iskrena priprav-ijenost za konstruktivno reševanje odprtih vprašan).
Zato tudi po sedanji seji kontaktnega komiteja poudarjamo: ne več besede, marveč samo še dejanja nam morejo povrnit) zaupanje v pripravijenost Avstrije, da pravično reši manjšinska vprašanja!
Neuvrščenost je postala konkreten koncept mednarodnih odnosov
Kjer ni svobode za manjšino, tam tudi ni svobode za večino
V govoru, ki ga je Imet minuto ^sdetjo na stavnostni seji občinske skupščine v Novi Gorici, je podpredsednik izvršnega sveta SR Stotnije Zvone Dragan govorit tudi o odnosih med sosednjimi narodi in državami. Poudarit je, da je ta sto-tsnosf ob meji, ki vetja za eno tjbolj odprtih v Evropi. Tako se izkazato, da raziike med družbe-"*Mi sistemi niso ovira za široko odiranje državnih meja, za uspešen !***vo) med državami in narodi, če CMeijijo na skupnih interesih, enakopravnosti in medsebojnem razu-tvanju.
. Korenine tega sodetovanja segajo v viharno obdobje druge svetne vojne, je dejat podpredsed-'k stovenske vtade. Prepojene so krvjo, prelito v skupni borbi ju-jjostovanskih in itatijanskih partiza-, ^ in antifašističnih borcev. .Zato k togtčen sedanji skupni interes za
odtočno borbo proti vsem obiikam oživijanja neonacizma in fašizma, pa naj se pojavijajo v itaiiji aii Avstriji aii kjerkoii drugod. To pa je tudi zagotoviio, da te napredne site tudi v prihodnje ne bodo dovo-iiie zatiranja med narodi, ne giede na večino aii manjšino, kaj!) tam, kjer ni svobode za manjšino, se kaj rado zgodt, da siej ko prej ni svobode tudi za večino."
Posebej je Zvone Dragan poudarit, da je vsestransko aktivno sožitje med obema državama ter med stovenskim in italijanskim narodom tipičen dokaz, da se da tudi odprta vprašanja hitreje reševati, če se premaga nacionaiizem in maiome-ščanski provinciaiizem ter se upoštevajo dejanski obojestranski interesi, kar pa žat ne veija za sosednjo Avstrijo in avstrijsko Koroško".
„ V/oga neavrščenlk ne ponckajc, ni preživeta, marveč sc mora, ngsprofno, sc ko/j krepiti, kajti svetovni prok/eml, k! najbolj zadevajo neuvrščene države, države v razvoja, se niso rešeni... Potemtakem Imamo ml zdaj nalogo, da okrepimo svojo pravico do sodelovanja pri reševanja svetovnlk prok/emov, tako da nlkče drag ne sme na naš račan reševati vprašanj, ki ne zadevajo toliko njlk — velesi/, ko/Ikor prav nas, neavrščene države."
Tako je a/žlrskema vrka neavrščenlk poadarl/ jago-s/ovanskl predsednik Tito, eden Izmed .ve/Iklk" In naj-ko/j aktlvnlk ade/ežencev tega pomemknega srečanja državnikov Iz vsek de/ov sveta. V tem smls/a pa je tadl poteka/a ter se konča/a a/žlrska konjerenca, na kateri so vodite/ji delegacij sprejel! vrsto dokamentov, v katerlk so zavze/! sta/išče k vsem perečim vprašanjem današnjega č/oveštva. Med tem! dokament! so nedvomno po-sekno važni po/ltična In ekonomska deklaracija ter akcijski program na gospodarskem področja, medtem ko se 74 reso/aclj nanaša na konkretna vprašanja vse od Koreje In Vietnama preko Rkznjega vzkoda In Pa/estine do apartkelda In osvokod!/n!k glkanj.
Mir je da/eč od tega, da k! k!/ zagotovljen povsod po sveta, agotav/ja politična deklaracija a/žlrske konference. Vse dotlej, dok/er kodo kesne/e kolonialne vojne In apartkeld, Imperialistične agresije In po/Itlka s!/e, gospodarsko Izkoriščanje In ropanje, ko mir omejen tako v nače/Ik kakor tadl po ačlnkovanja.
Ko agotav/ja, da popaščanje napetost! med ve/Iklm! s!/am! n! pripeljalo do razpastltve vojašklk zvez, deklaracija ateme/jaje c!/j neavrščenlk, naj k! aklnl/! vse vojaške kaze In amaknl/! taje enote z vsek koncev sveta, t/de/eženc! konference so posveti/! posekno pozornost zagotavljanja varnost! In okramke neavrščenlk držav prot! vsem nevarnostim od zanaj. /zrazl/! so zavzetost
svojlk držav, da krepijo njlkovo so/Idarnost In vzajemno pomoč v primera, če k! karko/! ogrozi/o njlkovo neodvisnost In ozeme/jsko nedotakljivost.
Na konferenc! so se zavze/! za sp/ošno razorožitev, za preooved jedrskega orožja In jedrsklk poskasov ter kemijskega In kakterlo/oškega orožja. Zakteva/! so sklicanje mednarodne konference o razorožitvi, kjer naj k! sode/ova/e vse države. Potrdi/! so privrženost neavrščenlk držav nače/om In smotrom /Istlne Zdraženlk narodov ter poadarl/I, da /akko svetovna organizacija pomen! ačlnkovlt Instrament za dosego mira, mednarodne varnost! In sode/ovanja. Nkrat! pa so men!/!, da sedanj: pogoj! pr! fankclonlranja OZN ne astrezajo zmeraj novim mednarodnim rea/nostim In j! ne dovo/jajejo, da k! do popo/nost! oprav/ja/a misijo mira In razvoja. Spričo tega neavrščene države menijo, da se morajo Zdražen! narod! neoglkno Izpopolnjevati.
Posekej so v Z)/ž!ra nag/asd! skrk zaradi sta/nega s/akšanja gospodarsklk možnost! držav v razvoja In neneknega pog/ak/janja prepada, k! /očaje te države od razvltlk Indastrljsklk držav. Tozadevno je v deklaracij! poadarjeno, da ne smeta razvoj gospodarsklk odnosov In povečanje Izmenjave med razvitim! državam: v nokenem primera ogrožat! teme/jnlk korist! držav v razvoja.
Potek konference v ^4/žIra ter njene zak/jačke so z zanimanjem sprem/ja/! In okšlrno komentira/! v vsej svetovni javnosti. Pr! tem je prev/adova/o mnenje, da predstavljajo neavrščene države danes važen faktor, k: ko čeda/je ko/j vp/!va/ tadl na reševanje ve/!k!k svetovnlk prok/emov. Vedno ko/j namreč prodira spoznanje, da neavrščenost n! več nit! koj za posamezne Interese nit! n! več zasl/n! Izkod Iz stiske med dvema k/okoma,* posta/a je konkreten koncept mednarodnlk odnosov, k: je In ko vedno ko/j prisoten v svetovnem dogajanja.
R g EJ Mi m M 13 U
v-e<<nyrm^
„Sporoči!o sedanjemu in bodočim rodovom, da svobode ni brez boja in žrtev"
V Bazovici biizu Trsta so minuto nedeijo v okviru veiike svečanosti odkriti mogočen spomenik padiim borcem narodnoosvoboditne borbe in žrtvam nacitaiističnega nasiija. Za to priiožnost je odbor za postavitev spomenika izda) tud) posebno brošuro, v kateri je med drugim poudarjeno:
„Vsa ta povojna teta nosimo v sebi zavest našega doiga do njihove žrtve in nikoii se nismo mogii pomiriti z dejstvom, da prav v Bazovici, kraju, kjer so pod fašističnim svincem padii naši junaki prvoborci — uporniki Bidovec, Marušič, Miioš in Vaienčič in zdramiti vest sveta, ki je dotiej mirno giedai na fašistične ziočine nad našim narodom, že nismo postaviti spomenika padiim v narodnoosvobodiinem boju, ki naj ne bi bii ie spomin na žrtve, pač pa tudi sporočiio sedanjemu in bodočim rodovom, da svobode ni brez boja in žrtev."
Ob odkritju spomenika NOB v Bazovici je objavi! poseben čtanek tudi Primorski dnevnik, ki je ziasti naglasi! simbo! in pomen Bazovice za vso slovensko narodnostno skupnost v !ta)iji.
Bazovica je v naši narodni zgodovini pojem — je rečeno v omenjenem članku. Bazovica pomeni boj proti fašističnim zatiralcem našega naroda; Bazovica pomeni zavestno žrtev v tem boju, pomeni kri, ki je morala namočiti našo zemljo, da je lahko iz
nje vzbrstela roža svobode; Bazovica je simbol, s katerim se je 13 let kasneje okitila ena izmed primorskih partizanskih brigad in v njenem imenu tolkla po sovragu do končne zmage; Bazovica je spomin na prvo veliko svečanost po osvoboditvi, ko se je ogromna množica zbrala na bazovski gmajni in ko je general narodnoosvobodilne vojske in narodni heroj skromno in ponižno snel titovko v spoštljiv poklon štirim bazoviškim junakom.
Brnik-okno v svet
Minuli petek so odprli novo letališko zgradbo ljubljanskega letališča na Brniku, ki je po koristni povrsmi (5.400 kvadratnih metrov) skoraj štirikrat vecia, kot je bila stara, ki je imela samo 1.400 kvadratnih metrov. Odslej bo letališče lahko sprejelo nad 2000 potnikov na uro, kljub temu pa bo tudi nova zgradba čez štiri ali pet let, ko načrtovalci pričakujejo letni promet milijon potnikov, verjetno že premajhna.
Pristaniška zgradba, ki sodi med največje in najsodobneje opremljene v Jugoslaviji, ima tri etaže, v katerih imajo svoje prostore predstavništva, potovalni uradi, restavracija in center za vodenje letal, na razgledni ploščadi pa je prostora za 400 ljudi. Poleg izredno prijetne in praktične erhitektonske zasnove stavbe je treba omeniti zlasti transportni trak za prtljago, ki zmore do sto kosov prtljage v petih minutah, kar pomeni borih deset minut dela ob polnem potniškem letalu DC 9. Prav tako pa napravijo na obiskovalca globok vtis tudi elektronske tehtnice ter zlasti kontrolne in signalne naprave.
Na letališču Brnik pa s tem dela še niso končana. Še letos bodo razširili tudi ploščad za letala, tako da bo na njej prostora za deset letal DC 9 hkrati (doslej 5 takih letal), kar bo veljalo 6,5 milijona din, medtem ko je investicija za pristaniško zgradbo znašala 50 milijonov. Prav tako bodo letos začeli podaljševati tudi vzletno oziroma pristajalno stezo (investicija 12 milijonov din), in sicer od sedanjih 3000 na 3400 metrov, tako da bodo z nje lahko poletela največja, polno obremenjena letala, kot so DC 10 (235 ton težak, dolg 55,5 metra, krila 49,17 m, širok 6,2 m, 12 članov posad-
ke, 345 potnikov, (po 9 v eni vrsti, 124 tisoč litrov goriva), in jumbo-jeti (353 ton, 142.000 litrov goriva, 425 potnikov), kar doslej na tem letališču ni bilo mogoče.
Ljubljansko letališče Brnik je tehnično in sploh vsestransko najbolje opremljeno letališče v Jugoslaviji ter predstavlja široko odprto okno v svet.
Zaradi vsega tega pa Bazovica ne more ostati samo spomin in tudi spomenik, kli ga danes odkriva, ne more biti le simbol narodnoosvobodilne epopeje, poudarja Primorski dnevnik. Če bi bit samo to, bi le do polovice opravičeval svoj obstoj. Biti mora in hoče biti tudi sporočilo sedanjemu in bodočim rodovom, da svobode ni brez boja in žrtev. Biti mora spodbujevalec v današnjih prizadevanjih in naporih naše narodnostne skupnosti, da si do poslednje priborimo vse pravice, ki nam gredo po vseh načelih demokracije, ki so uzakonjena v državni ustavi, porojeni iz antifašističnega boja italijanskega naroda. Biti mora vest aktivnega protifašizma, ki se ne sme odražati te v besedah, temveč v stalni budnosti in pripravljenosti na protifašistično akcijo, kajti vse preveč je še dokazov, in zadnjih nam ni treba iskati kdo ve kako daleč nazaj, da so prav pri nas v ozračju odkrite potuhe in visokih kritij še vedno dejavna legla fašistične golazni.
Vse to mora biti bazovski spomenik NOB za nas in za vse, ki jih družijo ideali narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja na našem področju, zaključuje Primorski dnevnik. Obenem pa naj bo bazovski spomenik NOB jasen opomin vsem, ki še kujejo mračne načrte proti svobodi, demokraciji in napredku, da demokratične sile pri nas ne bodo nikoli dopustile, da bi se uresničili njihovi zločinski naklepi. Pa naj imajo še tako vplivne zaščitnike!
Proti nacionatističnim hujskačem
je treba nastopiti z vso odiočnostjo
Ob koncu minuiega tedna )e zasedaio v Ceiovcu dežeino vodstvo koroške KP8, ki je razpravijaio o trenutnem poiožaju, še posebej — kakor je rečeno v tozadevni objavi za tisk — o poiitični krizi v koroški SP& ter o prizadevanjih, da bi na Koroškem znova prišio do ..vroče jeseni". Dežeini sekretar Raimund je v svojem poročiiu nagiasii, da se koroški komunisti izrekajo proti vsem prizadevanjem, ki razpihujejo nacionalistične emocije, zastrupijajo ozračje med obema narodnostima, zaviačujejo uresničitev pravic koroških Siovencenv v smisiu čiena 7 državne pogodbe in s tem detovne ijudi obeh jezikov odvajajo od njihovih bistvenih soctainih, gospodarskih in poiitičnih probiemov. Zato KPS odkianja tudi tako imenovano ugotavijanje manjšine.
Vodstvo koroške KPS je sprejeto posebno resoiucijo, v kateri zvezno in dežeino viado ter pariament poziva, na) z vsemi sredstvi nastopijo proti nacionaiističnim hujskačem, ki razpihujejo narodnostno mržnjo na Koroškem ter nosijo krivdo za posiabša-nje odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo. Posebej obsoja resoiucija priprave za odkritje spomenika takoimenovanim odgnanim ob Krki, s katerim hočejo — kakor je rečeno v resoiuciji — večno včerajšnji krogi naknadno rehabiiitirati Hitierjevo napadaino vojno, ki je privedla do množičnih deportacij po vsej Evropi ter je stotisoče Avstrijcev in lugosiovanov staia živijenje in zdravje.
„Ta načrtna prizadevanja so naperjena proti interesom Avstrije ter povzročajo ve-!iko škodo ugiedu naše nevtraine države v svetu. Toiiko boi) je zato treba obsojati ravnanje tistih oblasti, ki za take škodijive dejavnosti dajejo ceio uradna dovoijenja."
Zdr%že?!l M^rotll so pred č%sow sprejeli progrdTM že drKgegd desetletja razvoja. X čfTMK, <3% posvetijo tema problema toliko pozornosti, JI/? Je sili/ Izredni pomen stopnje razvoja t%dl tisti/? držav In narodni/? gospodarstev, &l danes zaostajajo za razvitimi državami, ta&o zaradi hitrejše rasti materialni/? do/?rln ^ot tadl zaradi splošnega drnžl?enega napredka.
Države v razvoja ali ta^o Imenovani „tretjl svet", &ot Je znano, že dolgo In vedno močneje predstavljajo pro/?!em, &l po svoji tematiki zadeva ne samo „vest človeštva" Iz altralstlčnlZ? razlogov, temveč Je osrednje vprašanje svetovnega gospodarskega razvoja spričo nastale polarizacije sedanjosti na kogate In revne, na samostojne In odvisne. Postaja čedalje kolj dokazano In Jasno, kako malo Je verjeten nadaljnji evo-Intlvnl razmak razvltlk držav, ki ki še naprej ustvarjal okstoječa nesorazmerja. Če keda nerazvltlk ni več posledica nedejavnosti, pač pa kapitalistične akamnlaclje, kolonialne prisile In sistema stalnega rašenja ravnotežja v sveta, tedaj se mora ta sistem opastltl In preiti v novega.
Podatki opozarjajo danes na ogromne razlike med razvitimi In nerazvitimi. Razviti del svetovnega preklvalstva sestavlja 34 odstotkov, nerazviti pa 66 odstotkov vsega okstoječega življa. Narodni dokodek razvltlk se glklje
med 7300 In 6300 dolarjev na preklvalca, nerazvltlk pa znatno nižje. Ned 300 v srednji Aziji In 400 dolarjev v /nžnl zlmerlkl, če pogledamo na primer najmanj napredne predele, v katerlk Je tadl pismenost nizka, življenjska doka pa kratka. Po Je nstvarll sistem, ki ni dovolj močan, da ki stvari spremenil na kolje, kajti razlike še vedno rastejo, namesto da ki se zmanjševale.
Eden od klstvenlk dejavnikov sodoknega sveta, od katerega sl človeštvo zavestno največ oketa, Je znanstveno-teknlčna revolucija. Državam v razvoja pomeni močno sredstvo za dimenzioniranje proizvodnje, za okvladanje mednarodnega trga, za še krezokzlr-nejšo korko v taji konkarencl In gonji za pro/ltom. Pa Je tadl vzrok za tako Imenovani „ERA7N-DRA/N", to Je prlvak-IJanJe In „kraja" strokovnjakov, za koncentracijo Jlnančnega kapitala, za velike šanse po politični prevladi, kot Jo Izvaja na primer Amerika. Prišlo Je do tehnološke-
ga prepada, ki ga težko premostijo celo kogatejše, razvite države. V tem Je nesoglasje med Ameriko In Evropsko gospodarsko skupnostjo, vidno v števllnlk odtenklk, pa tadl groklk črtak :n sporlk.
Prvo dekado razvoja držav, ki Jlk OZN o c en Ja J e kot nerazvite, takšno In podokno dogajanje postavlja v razdokje po leta 3960. Resolucija glavne skapščlne tedaj omenja za glavni smoter nalogo
doseči prlkllžno 3 "/o porast proizvodnje na leto In kkratl pomoč razvltlk držav v razvoja v ok-llkl 3 <V<? svojega narodnega do-kodka. Po desetlk letlk Je mogoče agotovltl, da navzlic nekaterlrn aspekom pričakovani rezaltatl niso doseženi. Zaostala Je predvsem proklamlrana mednarodna delitev dela, ki omogoča v pozitivnem primera gospodarsko enakopravnost In višjo življenjsko raven.
C/poštevaJoč ta In še draga dejstva razvoja držav, ki Jlk obdaja atrlkat nerazvitosti, OZN proglaša za najno potrekno In nepogrešljivo nadaljnjo korko s konkret-
nejšimi cilji v razdokja 3973-3950, In to Imenaje draga dekada razvoja oziroma napredka nerazvltlk. Poleg avodne deklaracije obsega ta dokament v dragem dela cilje glede okče gospodarske rasti, v tretjem dela pa akrepe praktične politike, kjer Je govora o mednarodni trgovini, gospodarskem sodelovanja In regionalni Integraciji, vlrlk JlnancIranJa razvoja, znanosti In teknologljl, dražkenem razvoja, rasti proizvodnje, tempa Indastrlallzaclje, razvoja Injrastraktare In o pogo-Jlk planiranja.
V tem okvira Je posekno važno, kaj razame dokament kot dražkenl razvoj. Sem sodi ves napredek na področja Izokraževanja In znanja, zdravstva, demogra/ske politike, prekrane, stanovanjsklk razmer, zaposlovanja In življenjskega okolja. Po Je splet člnlte/Jev, od katerlk Je prvenstveno odvisna življenjska raven človeka; ta kompleks vprašanj pa se po krl-terljlk In vrednotenja OZN stav-IJa v dragi dekadi razvoja na vidno mesto In s tem doklva značaj prlorltetnostl, katerema se noke-na država pri svojlk razvojnlk na-črtlk ne ko mogla In ne ko smela odtegniti. Po pa Pomeni, da postaja aktaalna zahteva po večjih naložkak za astvarjanje pogojev za naprednejšo rast In razvoj človeka v demogra/skem In splošno dražkenem pogleda.
Države v razvoju
v cfrugrem afesedef/u svo/egra naprecMra
postnoKODSvenj
NOVA GORiCA. — Letošnje prireditve v počastitev občinskega praznika v Novi Gorici so potekale predvsem v znamenju 25-letnice začetka graditve Nove Gorice.
Na slavnostni seji občinske skupščine je go* ' voril podpredsednik republiškega izvršnega ' sveta SR Slovenije Zvone Dragan, ki je za* ' vzel stališče tudi k odnosom s sosednimi na* ' rodi in državami. Poudaril je, da velja ju* goslovansko-italijanska meja za eno naj* ' bolj odprtih v Evropi, kar potrjuje, da raz* like med družbenimi sistemi niso ovira za i široko odpiranje državnih meja, za uspe* < šen razvoj med državami in narodi, če te-	<
meljijo na skupnih interesih, enakopravno*	.
sti in medsebojnem razumevanju. Korenine tega sodelovanja segajo v viharno obdobje druge svetovne vojne, je naglasil podpredsednik slovenske vlade, zato je logičen sedanji skupni interes za odločno borbo proti vsem oblikam oživljanja neonacizmu j in fašizma, pa naj se pojavljajo v Italiji ali Avstriji ali kjerkoli drugod. „To je zagotovilo, da te napredne sile tudi v prihodnje ne bodo dovolile zatiranja med narodi, ne glede na večino ali manjšino, kajtj tam, kjer ni svobode za manjšino, se kaj : rado zgodi, da slej ko prej ni svobode tud? za večino." Vsestransko aktivno sožitje pied obema državama ter med slovenskih in italijanskim narodom je tipičen dokaz, da se da tudi odprta vprašanja hitreje reševati, če se premaga nacionalizem in malomeščanski provincializem in se upoštevajo dejanski obojestranski interesi, kar pa žal ne velja za sosednjo Avstrijo in avstrijsko Koroško, je dejal Zvone Dragan.
PRAGA. — V zadnjem času je prišlo na avstrjsko-češkoslovaški meji že ponovno do incidentov, ki močno bremenijo odnose med obema državama. Ob ponovnem vdoru avstrijskega športnega letala na češkoslovaško ozemlje v Pragi poudarjajo, da gre pri tek poletih očitno za vohunske polete avstrijske vojske ter grajajo avstrijsko vlado, ki bi ^ rada znebila vse odgovornosti s tem, da zviška zavrača upravičene proteste češkoslovaških oblasti. Kateri avstrijski ali mof* da celo neavstrijski krogi imajo interes na tem, da se z nenehnimi provokacijami torpedirajo in ovirajo prizadevanja za izboljšanje avstrijsko-češkoslovaških odnosov, ^ svojem komentarju sprašuje radio Praga.
SOLNOGRAD. — Na svojem kongresu ^ Solnogradu se je tako imenovana Avstrijska skupnost bavila tudi s problemi Slovencev ?" Hrvatov v Avstriji. Poudarjeno je bilo, da bo v odnosu do obeh narodnostnih skupnosti treba ustvariti zdravo podlago zaupanja ter je bilo opozorjeno na predlogo koroŠld sinode o sožitju nemško in slovensko govorečih sodeželanov. Z ozirom na razvoj slovenske gimnazije v Celovcu je bilo ugotovljeno izboljšanje na področju šolstva ^ korist manjšine, glede dvojezičnih šol so se na kongresu zavzeli za uvedbo možnosti odjave namesto sedanje obveznost' prijave k dvojezičnemu pouku.
WASHiNGTON. — Senator Edtvadj Kennedy je znova ostro kritiziral predsednika Nixona in njegovo vlado, čes da nadaljujeta v Indokini svojo staro politiko h' kršita pariške sporazume o ustavitvi sovražnosti v tem delu sveta. Hkrati pa senator Kennedy kritiziral tudi južnovie*' namski režim, kateremu je na podlagi konkretnih primerov in dokumentov očital, ^ ne spoštuje sporazuma o izpustitvi politi'-' nih jetnikov.
PEKiNG. — Kot prvi predsednik ne^ zahodnonemške države biva francoski pred' sednik Georges Pompidou na uradnem ob'' sku v LR Kitajski. Za ta obisk se je Po")'
pidou odločil na podlagi povabila, ki ga )' prejel že njegov predhodnik Charles
d<
Gaulle, ki pa zaradi svojega predčasne!!' odstopa leta 1969 ni več prišel do tega, m bi potoval na Kitajsko. Sicer pa je b?') Francija med prvimi državami, ki so navf zale diplomatske odnose z LR Kitajsko, y to že v času, ko se je Amerika s pomoef svojih vazalov v OZN še uspešno upiraj temu, da bi po številu prebivalcev največf državo sprejeli v svetovno organizacijo.
TOKiO. — V japonski prestolnici se je ' sredo začela ministrska konferenca za m"' tilateralna trgovinska pogajanja. Na ko" ferenci, ki poteka v okviru sporazuma trgovini in carinah (GATT), razpravljal' o nadaljnji liberalizaciji mednarodne trg'' vine. S tokijsko konferenco se pričenjaj pogajanja, ki bodo predvidoma trajala leta 1975 in ki naj bi privedla do no)", smernic in pogojev v mednarodni trgov?"
BERLiN. — Z velikim zborovanjem so . vzhodnem Berlinu obhajali mednarod^ dan protifašističnega boja. Predstav"' Enotne socialistične partije Albert Norm je v svojem govoru poudaril, da Nem'^. demokratična republika s svojo drža^'" olitiko uresničuje težnje borcev proti * izmu.
^Notranja komunikacija"
možna ie ob medsebojnem spoštovanju
Seminar siovenskih visokošoicev
ob 50-!etnici K!uba s!ovenskih študentov na Dunaju
*	VZJMo/'G/ZMZ;e/Z/yre)^-
M teJcM s/rM^ozZ; „Proj//Z 7J", Md Mterew so Jo?M%čZ /M rrr;Z stro/ovM/d-^ razpMv/;a/Z o r^ZM// v/JZ/Z/r /%/-^rMe ZzrMeM/^ve. Pr/ tcrM je Mo po-^?J<ZM// ?MMOgo /cp/Z, preJwe?M pz: ^J/ /r/rZČMZ/ ZeseJ, v z<z//;MČM/ re-Mzzczjž pa so MJe/ežcMcZ sžwpozž;a ^/Z vrsto poMJ, /Z Maj /Z prtspeva-'c / Zz/o/jfaMja /M pog/oMvt so^c-^o^aMja wej MaroJZ Ma /a/tarMo-^etms^etM poJročja.
Razprava v M VZJa je opozort/a Predvsem raJZ rza ve/Z/o pozMazzj^/jž-^ost prz Mas Ma RoroI/eM!, Mazrzreč ^a dejstvo, Ja je vse pretMa/o /a/rar-^ žztMehjave a/Z „^ozMaz!z'^aez'je" v "cže/z sazrzž, zrzej taMjsjzzMa MaroJo-M. V tej stMerz se je poseMo oJ/oč-zavze/ Jr. /Mgo Afassž, /Z je MteJ yagz'zrz MzeMz/, Ja /oJo jzeseJe o stz-Mča treA MaroJov ter o prostora 7l/-Pc-/aJraa osta/e prazMe /raze, Jo//er "e /o prtš/o Jo „MolraMje /oM!aM//a-*-'je" Ma poJ/agž eMa/o^ravMost/ zM ^cJse^ojMega spoIfovaMja.
5 to agotovztvzjo se povsezM strz-"ja?Mo, saj szzzo taJž z Mase straztž že ^c<%rat opozarja/z, Ja /a/tarMa zzzMe-ijava MŽ potreMa /e pre^o zzzeje, ZMar-še pose^Mo ZMOtraj ZMeja Maše Je-7*oJa za ra/o „MorraMjo /orMa-MacZjo" je — /a/or pra*o//Mo ago-^^/ja Jy. 3P^ssž — potreMo, Ja /o-^a o/a MaroJa v Ježe/Z CMa/o^ravMa ^ Ja M zMeJ MjzzMa v/aJa/o zMeJse-^ojao spoštovaMje.
svojezM szMzs/a zzzazzzpa/zra sreJstva javaega o^vešcaMja ter jzzM zapove-Jaje, o eezM ZM /a/o szMejo poročati oz. Me szMejo poročati.
čsti tis^, /Z je v prizMera A/ZZ/ove Za/e ra/o gro/zo /rIZ/ ozirozMa ZMora/ kršiti Mače/o svo/zoJe rZ^/a, pa je v zvezi s sizMpozijezM v M ViJa graja/ ZMaJžars^o Je/egacijo ter jz s/ala/ Je-/iti waa/e o Me/Z svo/zoJi r/s/a. Z/i Me /z/ /Z/o /zo/je, če /zi se gospoJje pri te/z /isti/z potrŽza/z' Ma /astMa prsaf Z/z Me /zi /zi/o zMMOgo /<o/j /or/^rMo, če /zi taJi s svoje srraM/ prispeva/i /z „zzo-traaji /orMaMZ/ac/jZ", MazMreč s tezM, Ja /zz /zoMČMo CM/rar opasti/i teaJeM-ciozMo poročaaje ter preš/z / stvar-MezMa z*M o/zje/ztivMezzza o/zveščaMja ZoroIZe javMosti o Jejsrva, Ja živita v Ježe/i Jva MaroJa z*M Ja je iz zgo-JoviMe zMaMo ozezM/je MjztMe avto/zto-Me Mase/itve. PreJvsezM pa /zi zMora/i Mapraviti /oMec poJti/zavaMjezM, č/a je /zoj /oroI/Z/ 5/oveMcev za eMa/o-pravMost MaperjeM proti večizzs/zczrza MaroJa, ter jasao poaJariti, Ja ve-čiMs^ezzia MaroJa Mzčesar Me /zo oJ-vzeto, če /zoJo 5/oveMci Jo/zz7i svoje v astavi z'M Jržavai pogoJ/zi zajazM-čeae pravice.
PrepričaMz' szMO, Ja /zi ta/zo o/zve-ščaaje /zistveMo prispeva/o /z ZMeJse-/zojMCZMa spozMavaaja ia spoštovaaja ter ^ p/oJai ^a/tarai izzMeajavi ta^o ZMOtraj ^ot taji pre^o zaeja s^apae JoZMOVZMC.
Dne 7. in 8. septembra je bii v Giobasnici dvodnevni seminar Kiuba siovenskih študentov na Dunaju na temo ..Meotašiiem v Avstriji in Evropi". Ma sporedu so biii referati in diskusija. Seminar, ki je skoraj ie tradicionaien, je tokrat skufa) nakazati nova izhodiiča za reževanje manjšinskega probiema na Koroškem. Medtem ko so biti seminarji KSŠ v pretekiosti precej večerniški in orisovaini, je ie zadnji seminar v Biičovsu pred dvema ietoma postavi) nove smernice, takrat na pod-)agi ideoiogije tako imenovane ..nove ievice", zgrajene predvsem psihoioško (pojmi ..regresivna narodna zavest " in drugi o tem zgovorno pričajo). Lani zaradi ideoioške ati organizatorične šibkosti seminarja spioh ni bito, medtem ko je tetos ideoioška diskusija ie tako napredovata, da so se referenti truditi izhajati iz statišča znanstvenega sociatizma, marksizma-ieninizma.
Seminarja se je udeiežito okoli 50 interesentov, predvsem dunajskih študentov (siovenskih študentov iz Gradca in Saizburga sploh ni bilo). Pa tudi profesorjev in dijakov slovenske gimnazije v Celovcu skoraj ni bito; mogoče je bila to organizatorična pomanjkljivost KSŠ, če pa ne, potem to ravno ne govori v korist slovenske gimnazije.
V prvem referatu (..Nastanek in razvoj fašizma v Evropi, antifašistični boj delavskega razreda in evropskih narodov. Družbene korenine fašističnega vzpona") je Jože Messner poudaril, da so referati sad delovnih krožkov, ki so delovali v preteklem študijskem letu v KSŠ. To da je bilo važno predvsem zato, ker današnja šola v Avstriji ni dala in ne daje orisa prave zgo-
dovine fašizma oziroma fašizem sploh ne obravnava.
Jože Messner je podal splošen zgodovinski pregled nastanka fašizma in je v svojem referatu ugotovit, da obstoji nevarnost fašizma tako dolgo, dokler bo obstajal kapitalistični družbeni red. Podal je karakterizacijo kapitalizma in nakazal, kako prehaja neizogibno v imperializem zaradi svojih tendenc do monopolov in centralizacije kapitala. S tem <pa se spremeni tudi značaj države, ki neposredno posega v ta razvoj in postaja tako instrument kapitalistov. Politika se ne dela več v parlamentu, ampak vse važne sklepe sprejemajo izven parlamenta v raznih gremijih, kjer pa niso od ljudstva izvoljeni mandatarji marveč le najvišji za-
Da pa STMo o J fcga še ze/o Ja/eč, Mo /e tcoret/ČMo agofau/ja// Ma s/w-Poz/ja v 3f. V/Ja, MMrveč to Jož/v-'/HM!o preJvseTM v vsaMaM;/ praM. j^cJseZ-ojMo ZzrMCM/auo M/tara//? Jo-Ma ^ ^ pač tcž&o preJstav/jat/ v 'azraera/?, M OVP-FPO-jewM vcčZ-M ve/ZMvšM o/č/ac s/oucas^Z M/tar-orgaaZzacZjZ oJ/JoaZ Jvoraao za Mrea/tev, s katero ;e /e-ta Aotc/a ta-4/ aea!Š^o govorcč/a! soJcže/aaoa! PreJsfauZtZ M/tarao-prosvetMO Jcjav-^°tt s/oveas^ega Jc/a pre/Jva/stva ^apac JoraovZac. O ..aotraajZ ^oraa-^Z^acZ/Z" pa j c tcž&o govor/tZ taJZ M fzJašja, v Mtcrcra cc/otaZ t/s^ vc-cM&ega aaroJa oč/tMo Ma povc/jc oz. M sporazaraa caostavao zarao/čZ "os/ej aajvcčjo ^a/tarao-po/ZiZčao ara-McstacZjo v povoja/ zgoJov/a/ ^o-M^//y 5/ovcaccv — A/Z^/ovo Za/o aa ^SoJov/MiZJZ) t/e/).
, Ravao ta zapovcJaa/ aro/^ (Jraga-^ J pač a/ arogoče preJstav/jat/, Ja /Z/Z prav vs/ /ZstZ ta/o Jos/eJao MpZ /a g/a/Z za pr/rcJZtcv ^ 7000 °M/ova/cZ/j opozarja aa zc/o zaa-^/ae Za aevarae razarcrc, /Z v/aJajo M aas Ma Roroš/ear. Raže aaa!reč, M je aa Roroš/ew ae/Jo, /Z /a//o P°v$ear o/v/aJa javao aracaje; Me-^o, // /a?a arožaost Za a?oč, Ja v
Izlet v svet oblakov
Zorka Weiss razstavlja v Deželni galeriji
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je bila prejšnji teden v Deželni galeriji v Celovcu odprta razstava akademske slikarke Zorke Weiss. Otvoritve so se udeležili številni gostje, med njimi tudi celovški župan L. Guggenberger, jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej in konzul Branko Čop ter predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Franci Zwitter in dr. Joško Tischler. Zlasti pa so se zbrali mnogi znanci in prijatelji umetnice, ki se s to razstavo prvič predstavlja doma na Koroškem v takem obsegu in okviru, kot ga nudi Deželna galerija.
Razstava Zorke Weiss, ki jo je ob otvoritvi gostom na kratko predstavila voditeljica galerije dr. Lea Springschitz, nedvomno prinaša v sodobno koroško umetnost novo, svežo noto. S svojimi slikami (jajčna tempera) in risbami odpira pogled v svet, o katerem bi človek mislil, da je precej bolj enoličen — to je svet neba, zraka in predvsem oblakov. V upodobitvah Zorke Weiss postane ta svet nenavadno zanimiv, raznolik in pester. Oblaki nehajo biti samo fizikalna tvorba, viseča nekje na nebu nad nami; v najrazličnejših oblikah in barvnih odtenkih spregovorijo in v razločni govorici pripovedujejo o utrinkih, o situacijah in o dogodkih. Lahko bi rekli, da se jih umetnica poslužuje kot komu-
nikacijskega sredstva, ko daje zunanji izraz svojim občutkom in ko podoživlja vtise s svojega življenjskega potovanja.
Posamezna obdobja njenega umetniškega ustvarjanja so na razstavi sploh zelo izrazita. Izbor eksponatov sega od litografij, ki so nastale še za časa njenega študija na Dunaju (in so močno podobne stvaritvam, objavljenim leta 1969 kot ilustracije pesniške zbirke Andreja Kokota „Zemlja molči"), pa do novejših slik in risb, pri katerih so očitni vplivi bivanj umetnice na Finskem in v Italiji. Ravno ta neposredna konfrontacija pa posreduje izredno prepričljiv pogled na razvojno pot, ki jo je doslej prehodila Zorka Weiss v svojem umetniškem snovanju in zorenju.
Za mlado koroško slovensko umetnico, ki je zdaj zaposlena na Dunaju, pomeni ta razstava nedvomno lep uspeh, h kateremu ji iskreno čestitamo z najboljšimi željami za bodočnost.
Razstava v Deželni galeriji v Celovcu (Burggasse 8) ostane odprta še do konca tega meseca. Bralcem obisk razstave priporočamo, ker se vsekakor izplača — ne nazadnje tudi zaradi tega, ker pomeni srečanje z enim tistih doprinosov, ki jih koroški Slovenci prispevamo v zakladnico tako koroške kot tudi slovenske umetnosti.
stopniki največjih podjetij. V primeru Avstrije; velja to tudi za tako imenovano socialno partnerstvo. Če prihaja kapitalistični sistem v krizo, se kapitalisti potrudijo da bi si opomogli na hrbtih delavcev. Da pa so kos delavskemu in demokratičnemu gibanju ga morajo popolnoma uničiti. Ker jim to s sredstvi meščanske demokracije ni mogoče, potrebujejo fašizem. Fašizem torej ni malomeščansko gibanje (čeprav ima v časih krize največ simpatizerjev v malomeščanskih krogih), marveč je fašizem orodje finančnega kapitala v boju proti delavskemu gibanju.
V drugem delu referata je Vinko Wieser orisal zgodovino koroških Slovencev od plebiscita do leta 1938. Ugotovil je, da je socialdemokratska stranka že tedaj zavzela Slovencem škodljivo stališče, ko je agitirala za Avstrijo, medtem ko je KPA pozivala na bojkot plebiscita. Za slovenski poraz pri plebiscitu je bila odločilna socialdemokratska politika, ker jii je uspelo delavce pridobiti za Avstrijo, saj so bile sicer fronte jasne: slovenski kmet je glasova) za kraljevino SHS, meščanstvo pa za Avstrijo. Glede slovenske politike v prvi republiki je referent meniil, da je bila ozko klerikalna, saj je bila slovenska stranka vseskozi na strani Dollfussove diktature ter se je borila proti vsem levim idejam. Šele pozneje se je usmerila na liberalno stran ter je bit njen predstavnik dr. Petek.
Ker se Zdravko Velik zaradi počitniškega dela ni mogel udeležiti seminarja, je njegov referat prebral Gustav Brumnik. Tema je bila .Oris zgodovine Karntner Heimatdiensta. Prilagajanje nacistov novim razmeram, njihove funkcije in pozicije danes v koroških in avstrijskih strankah ter institucijah". Referat, ki je obetal, da bo zaradi svoje aktualnosti posebno zanimiv, je morda zaradi prenatančnega orisa zgodovine posameznih oseb nekoliko izgubil na brizanai. Referent je ugotovil, daje KHD že od začetka bil ustanovljen za gonjo proti Slovencem in da brez koroških Slovencev sploh obstati ne bi mogel. Današnja moč KHD po mnenju referenta ni toliko v številu članov, ampak v podpori, ki jo uživa od vseh meščanskih strank z izjemo KPA.
(D%//e M% 7. sir%M/J

tONE
SVETINA
HI -
194


!H, !i!i! .:
M.
Rili! iiiR3
TRETJA KNJIGA
;	Po betonskem tlaku so odmevali koraki straž, ki so šle
? ^Ttenjat posadko v bunkerju na križišču tik za hotelom. ' ^ajor Wolf, ki je stal pri oknu, se je zganil. Sij reflektor-" luči je zdrsnil po jeklu sivih čelad in mu zbudil občutek " Mrnosti in miru. Obrnil se je in se sprehodil po sobi.
Lotte si je z obema rokama podpirala glavo in kot ^ ^Očarana strmela vanj. List v stroju je bil napol popisan, M mizi pa je bila že kopica papirjev, strogo zaupnih po-^ ^či] za RSHA in za štab za uničevanje band. Nekajkrat je ^ mimo nje, potem se je ustavil za njenim hrbtom in se ^9ledal v njene dolge, pšenično rumene lase. Ne da bi j; .^i rekel, jo je nežno pobožal po njlih in še po licih. To ,	^ storil večkrat in jo vselej do bolesti vznemiril. Obrnila
<!	^ je in se vprašujoče zastrmela vanj.
^	, Njegove zelene oči so se veselo svetlikale kot sitemu
1 '9ru v džungelski travi. Bil je dobre volje. Stvari so mu ' ^Modoma zasijale v pravi podobi. Krizo je prebolel kot ( jMsnski prehlad. Nekaj nenadnih uspehov ga je razvedrilo ]i ^kor ribiča, ko zapelje s čolnom med jato rib.
^	). Ko je vrgel svoje misli na papir, se je tolažil: „Tam,
^	^ neha moja poštenost, sem lahko slep in hočem biti
^	L.^*' če se mi zdi to upravičeno in potrebno. Toda tam,
hočem nekaj dognati do dna, bom dognal pošteno ^ bom, strog, ozek, strašen in neusmiljen." Sam sebi je
zabičevat, da bo buden, celo spal bo z odprtimi očmi. Zdaj, ko se bliža ura obračuna, si ne more dovoliti ne slepote ne uspavanja.
Da si je uspel priboriti prednost v spopadu s šefom, se je imel zahvaliti neumnosti von Gorna in poročnika Harf-wicka, ki mu je o njem vse poročal. Poko), ki sta ga napravila v Rodovni, je seveda tudi primerno napihnil. Priložil je poročilo svojega agenta), ki je iz vrst odpora poročal centru, da sta oba zajeta vojaka pred požigom bila še živa in da o tem, da bodo požigati, ni bil nihče obveščen, ker se je enota umikala v povsem nasprotno stran nepreglednih gozdov. Na kraju samem si je naslednji dan ogledal ruševine in zoglenela trupla deklet, otrok in starcev.
Bedasto in nepošteno se mu je zdelo, da bi si neki stremuh koval stavo na račun nemočnih ljudi in klical maščevanje nad njegovo glavo.
Njegovo predvidevanje je bilo točno. Povečala se je dejavnost sabotažnih skupin, izvidniiki pa so poročali, da so zaselke začeli obkrožati vosovci.
Tonček mu je spet uničil nekaj tipalk.
Wolf je dobil tudi anonimno pismo:
nZločin v Radovni boste plačali s svojo glavo. Ne bomo odnehali prej, preden vas ne spravimo s sveta. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Čaka vas grozna smrt)"
Dobil je fudi vest, da se je zganil odred, ki jim namerava prirediti povračilni ukrep. Torej je konec miru v lepih oktobrskih dneh, ko prijemajo somi in ščuke. In kako neki bo do generalove ozdravitve pripravil novo kombinacijo za cilj,trojanski konj"?
Njegovo poročilo o vrhovni ,zvezi" o nesmotrnem trošenju sil je rodilo uspeh. Na veliko presenečenje polkovnika Persta je prišel iz Berlina ukor za poveljstvo in najavila se je komisiija. To je bil za vse njegove nasprotnike znak, da general ni edini njegov zaščitnik in zaveznik, da
ima nekoga, čigar roka seže še dlje in zagrabi še huje. Ta zaščitnik pa je bil neznan.
Nasprotnika je spehal v temo, on pa se sprehaja v svetlobi .. . Kadar je prešel iz obrambe v napad, je vključil vanj tudi speče sile, s strastjo preziranja. Uspeh mu je utrdil zamozavesf in moč. Spet se je bližal trenutek velikega lova, čas za zalaz, za pritajeni lov na tiste, ki se vlačijo po megli lin temi. O, privlekel jih bo na dan, potuhnjence, tja, kjer odmevajo streli lovcev! Spet so nastavljene pasti in dišeče vabe in trnki tam, kjer se ustavljajo velike ribe...
Kdor lovi tam, kjer ni rib, je nor, in tudi kdor spi, ne ulovii ribe. Trdno je bil prepričan, da se mu bo nekaj noči garanja — ob njem je hentano izmučil to ljubko deklico, ki jo že vse leto drži v strastni napetosti, ne da bi se je dotaknil kako drugače kot kreposten oficir in šef — dobro obrestovalo.
Dobro je vedel, da je osebna tajnica v boju z višjimi vedno šibka točka obrambe in morda tudi past. Lahko bi jo zlomil in jo podredil svoji volji. Zaman se je trudila s telesom in dušo, ni si mogla priboriti njegovega zanimanja. Sele ko mu je z neštetimi informacijami in nesebično vdanim delom dokazala, da ne mara in noče biti past, sta si postala bližja in celo prijateljska.
Nekega večera mu je s solznimi očmi priznala, da jo je polkovnik pod uradnim videzom molčečnosti snubil v boju proti njemu in ji celo vsiljeval svojo ljubezen.
Wolf je imel dovolj dokazov, da je dekle resnično zaljubljena vanj, celo preveč, da bi mu jo lahko kdo podtaknil. Usmeril jo je na dekleta, ki so jih videvali s von Gornom in polkovnikom. Že čez nekaj dnii mu je poročala, da v neki privatni vili prirejajo pojedine in zabave, ki se končujejo z orgijami To seveda ni bilo častno za mlada dekleta, še manj pa za vodilne ljudi v tako težavnem po-
SPD „Jepa-Baško jezero"
se je pobratito z OTD Rožna dotina v Ljubtjani
Povezava med stovenskimi društvi in organizacijami tu in onstran meje postaja čedaije bolj tesna in prijateljska, kar je povsem naravno, saj so vezi med matičnim narodom in slovensko narodno skupnostjo naravne in za slednjo življenjskega pomena.
Slovenska prosvetna zveza in včlanjena društva gojijo prijateljske vezi z matičnim narodom že vsa povojna leta. Tako obstoja med posameznimi društvi in organizacijami tu in onstran meje živahno sodelovanje predvsem na kulturnem področju. Moramo pa priznati, da se je v zadnjih letih ob močni protislovenski gonji na Koroškem zanimanje za življenje koroških Slovencev med pripadniki matičnega naroda še močno okrepilo. Naše kraje obiskujejo številni izletniki iz vseh predelov Slovenije. Predvsem pa je postalo živahno sodelovanje na kulturnem področju. Marsikatera društva so se pobratila in se letno med seboj obiskujejo. Ob tem je razumljivo, da nastajajo tudi osebna prijateljstva, kar je za poznavanje naših problemov potrebno.
Tudi Slovensko prosvetno društvo
.Jepa-Baško jezero" ima prijateljske stike z raznimi sosednjimi društvi v Sloveniji. Minulo nedeljo pa se je tričlanska delegacija omenjenega društva v spremstvu tajnika Slovenske prosvetne zveze mudila na Rožniku nad Ljubljano, kamor jih je povabilo Olepševalno turistično društvo Rožna dolina v Ljubljani. Omenjeno društvo je namreč praznovalo 70-letnico obstoja in je
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli vabi na uprizoritev veseloigre Freda Hirsta
ZMEŠNJAVA NAD ZMEŠNJAVO
v nedeljo 23. 9. 1973 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapii.
Gostuje: Amatersko gledališče Tržič.
Ljubitelji veselega razpoloženja ter zabave prisrčno vabijeni. Povabite tudi sorodnike, prijatelje in znance.
Odbor
Evropsko mesto Velikovec
nadaljuje politiko ,,zmage v nemški noči"
Še imamo v spominu dobro uspeli lanskoletni koncert pevskega zbora Jakob Peteiin-Galius" iz Ceiovca v dvorani Novega gradu v Velikovcu. Vsi navzoči so bili navdušeni nad prireditvijo katere namen je bii seznaniti nemško javnost in tujce v dežeii z dobrinami slovenske kulture. Takratni socialistični župan Hosp je govoril tudi v slovenskem jeziku, čeprav ga niti ne obviada. V svojem govoru je nagiasil potrebo po skupnih prizadevanjih, pri katerih na) bi ravno pesem igrala vlogo mostu, ki združuje in zbližuje obe narodnostni skupnosti na Koroškem.
Podoben koncert s podobnim namenom je Krščanska kulturna zveza hotela prirediti v Velikovcu tudi letos. Toda novi dVP-jevsk! župan Glanfschnig je prošnjo za dvorano gladko odklonil, češ da obstoja nevarnost, da bi prišio na koncertu do izgredov. Nato je KKZ znova zaprosita za lokal v upanju, da županov odklonilni odgovor še ni dokončen. Vendar odgovor je bil spet odklonilen. Na tretje pismo, ki ga je predsednik KKZ Lovro Kaseij naslovil na mestni svet občine Velikovec, je bil odgovor prav tako negativen. Kajti večina članov mestnega sveta — vsi pripadniki ljudske stranke In ..svobodnjaki" — je odkioniia prošnjo siovenske kuiturne organizacije, medtem ko so so-ciaiisti prošnjo podpri).
Tako je nova UVP-FPU-jevska večina v plebiscitnem mestu Veii-kovec — kateremu nekateri šaljivci pravijo tudi „evropsko mesto" — pokazala pravo lice. Tem ljudem res ni za to, da bi se gojilo koristno medsebojno sodeiovanje in razumevanje, marveč samo za koristi tistega „dela prebivaistva", ki tudi tako imenovano evropsko miselnost razume in prakticira v duhu nekdanje plebiscitne .zmage v nemški noči".
sktenito, da se bo ob tej pritožnosti pobratito z enim stovenskih društev v Rožni dotini na Koroškem, z namenom, da društvu pomaga pri njegovih prosvetnih prizadevanjih in da se med seboj čimbotj spoznajo.
Dr. Vatovec, ki je goste v imenu jubitejnega društva pozdravit, je med drugim dejat, da se člani OTD Rožna dotina močno zanimajo za probteme koroških Stovencev in da so se zaradi tega odtočiti za pobratenje z toškim društvom. Tudi podpredsednik Slovenskega prosvetnega društva .Jepa-Baško jezero" Janez Mik) je potem, ko so podpisati listino o pobratenju, na-gtasit zadovotjstvo nad pobudo o pobratenju in izrazit upanje, da bo med obema organizacijama prišto do ptodnega sodetovanja. Ob koncu svojih izvajanj pa je društvu čestitat k ugtednemu jubileju, ki ga je stavito.
V nadatjnjem razgovoru so sklenili, da bo OTD Rožna dotina v jeseni organizirato iztet na Koroško in obiskalo prosvetaše v Ločah.
Se!e
Pevsko društvo .Planina" v Se-tah je pretekto nedetjo organizirato za domače občinstvo koncert v farni dvorani v Setah. Pod imenom .Planina" detuje društvo 20 tet. Leta 1953 so se na pobudo sedanjega setskega župana H. Vetika združite pevske skupine občine. Organizirana pevska dejavnost v Setah pa sega 50 tet nazaj. Po drugi svetovni vojni, po težki borbi proti nacizmu se je zborovsko petje v Setah obnovilo in okrepito. Danes vodi selske pevce pevovodja Čertov.
Na nedetjski prireditvi je nasto-pito pet zborov oziroma pevskih skupin: mešani zbor, moški zbor, ženski zbor, moški kvintet ter ženski sekstet. Petje je poživita s svojim sodetovanjem domača fotktor-na skupina.
Na programu so bite predvsem koroške narodne in ponarodele pesmi, ki pripovedujejo o tjubezni med fantom in dekletom ter o tjubezni do domače zemtje. Zbori so pesmi dobro intonirati, težave pa so imeti s šumniki. Nekotiko ponesrečeno je zbor zapet .Tam kjer teče bistra Žila". Dobro bi bito, če bi si (otktorna skupina, ki je pri zadnjih pevskih točkah zaptesata, izmistila mato botjšo koreografijo. Ta je preotročja.
Planinski dan v Bovcu
Zastopniki planinskih društev Slovenije in zamejstva so se v soboto in nedeljo udeležili .Planinskega dneva 1973" v Bovcu. V soboto so bili na programu trije planinski pohodi pod vodstvom gorskih vodičev iz Bovca, zvečer pa je bil planinski ples. Naslednjega dne v nedeljo je bila v Bovcu na glavnem trgu osrednja proslava, pri kateri so sodelovale kulturno umetniške skupine in posamezni umetniki iz Bovca, Nove Gorice, Idrije in iz drugih delov Primorske ter folklorna skupina iz Rezije. V obeh dneh je bila v prostorih restavracije .Kanin" odprta razstava planinske fotografije v okviru fotokluba Planinske zveze Slovenije.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu sta zastopala dva planinca. Oba sta se udeležila pohoda na 1637 metrov visoki Svinjak vzhodno od Bovca. Na izbiro so bil trije cilji pohoda — na Prestreljenik (2499 m), Rombon (2208 m) in Svinjak. Na Prestreljenik se je povzpelo kar petsto planincev, nekateri so se podali na Rombon, nekaj nad dvajset pa jih je bilo na Svinjaku. Slednji je najbolj značilen vrh v okolici Bovca. Ima izrazito koničasto obliko, zato mu pravijo tudi slovenski Materhorn.
Vzpon na ta vrh je bii posebno doživetje, saj se z njega nudi lep razgled na sorazmerno široko in rodovitno bovško kotlino, katero obdaja kaninsko pogorje, Rombon, Svi-
njak, Javoršček itd. Čudovit pogled je tudi proti Višu, Montažu, Kameni' temu jezdecu ter celo proti s snegonj ^ in z ledeniki pokriti Hochalmspitzi ^ (3362 m) v Visokih Turah. Pogled na divje prepadni Jalovec je s Svinjaka še bolj poudarjen. Tik pod Prestreljenikom se iz višine 2200 n) blesti poslopje gorske postaje oziroma restavracije, do kamor pelje ena najdaljših žičnic v Evropi s 7.500 # dolžine. Ko bo žičnica začela obratovati — kar bo verjetno še letos —* bo to področje nad Bovcem eno naj* privlačnejših turističnih točk ne samo Slovenije, temveč tudi obeh sosednih dežel Koroške in Furlanije- julijska krajine.
Planinska zveza Slovenije je z izvedbo .Dneva planincev" v Bovca mnogo prispevala k temu, da so šte-
vilni planinci iz Slovenije in zamei*
dc
stva lahko spoznali ta čudoviti in do sedaj še skriti planinski biser ob bistri Soči. Vsi tisti, ki so ta kraj prvič videli, so bili prijetno presenečeni io ga bodo prav gotovo vsakemu priporočali. Bovec bo torej v bodoče celo leto zanimiv, saj bo poleti in pozimi razveseljeval planince in smučarje, zlasti slednje, Ker se bodo v kaninskem pogorju lahko smučali tja do poletja. Nedaleč od gorske postaje po bodo bovški planinci kmalu zgradik svojo gorsko postojanko, ker je staro po nesrečnem naključju pogorela.
Ce/ovec in Dušanbe
navezaia pri/a (ei/sir e odnose
Pred dnevi je v koroško glavno mesto prispela delegacija mestnega sveta Dušanbeja, glavnega mesta socialistične republike Tadžikistana (Sovjetska zveza). Sprejem delegacije pod vodstvom župana Nazarova je bil v celovški mestni hiši, kjer je visoke goste pozdravil župan Leopold Guggenberger. Med navzočimi, ki so sprejeli tričlansko delegacijo iz Dušanbeja, je bil celotni mestni senat, bivši deželni glavar Ferdinand We-denig, zastopniki koroškega tiska ter številni drugi častni gostje.
Po posredovanju Avstrijsko-sovjet-skega društva sta bila pred letom dni oba celovška podžupana dr. Ro-mauch in Flucher gosta tadžikistan-skega glavnega mesta Dušanbeja. Ob tej priložnosti sta povabila gostitelje na protiobisk v koroško glavno mesto, kar se je tudi zgodilo.
Vodja tadžikistanske delegacije in župan glavnega mesta Dušanbeja Na-zarov je v svojih pozdravnih besedah med drugim naglasil, da bo vedno
stremel za tem, da se bodo prijateljski odnosi med obema glavnima me* J, stoma še bolj poglobili, posebej ^ ga veseli, da vladajo med Avstrija in Sovjetsko zvezo tako dobri odnosi-Nato sta najvišja predstavnika obeh glavnih mest podpisala prijateljsko pogodbo. Daljne mesto Dušanbe jo že osmo, s katerim je Celovec navezal partnerske stike. Nato so si skupno ogledali razstavo .Tadžikistan danes", ki bo odprta v mestni hiši do vključno 22. septembra.
Socialistična republika Tadžikistan je najbolj gorata republika Sovjetsko zveze. 93 odstotkov površine so gofO; med njimi precej vrhov nad 7000 metrov višine. Glavno mesto Dušanko ima 450.000 prebivalcev; do 1. 192? je bil ta kraj se navadna vas. 53 odstotkov prebivalcev je Tadžiko^' ostali so Uzbeki, Rusi, Kirgizi, Ta' tari, Ukrajinci, Kazahi, TurkmenC' Belorusi, Židi itd. Ta najjužnejša republika meji na Kitajsko in leži istem vzporedniku kot Grčija, Italija in Španija.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tof
iožaju. Njeni prijatetjici, šolski učiteljici, voditetjici mtadine, pa je bito to všeč in je vabita na zabave tudi Lotte.
Hote! se je dokopati še do točnejših podatkov, hkrati pa je že kovat načrt, kako jih bo tudi na tem področju javno razgatit, te strankine svetnike — na tihem jih je imenovat smrdeče hijene, ki še verujejo v čudežno zmago in se uspavajo s tem, da se zatekajo v svet užitkov in v pijanost ter pri tem pozabtjajo na svoje dotžnosti.
Tehtnica argumentov zoper poveljnika se je nagnila močno v prid Wot(u. tmet je dokaze, da so družine aretiranih godbenikov in gasitcev zbrale in postate na berlin-ske nastove njegovih prijateljev dva vagona jabotk, ki naj bi pomagata, da bi se vsaj nekaterim odprta vrata begunjske jetnišnice; vmes je bit tudi denar in tov na ztato.
O odkupninah, ki so dosezate vetikanske zneske in bite podkreptjene z ztatom — zanje so spustiti nekatere za osvoboditno gibanje pravzaprav nepomembne tjudi — pa je šete začet zbirati dokaze, ki so biti za zdaj še ovrgtjivi.
Ob teh rečeh, ki so bite za njegov obstoj življenjsko važne, pa je dobit iz tdrije vest, da je Ana bržkone ubita, stotnik Kniecke pa ranjen. Ta vest mu je skalita veselje: ne bo moget obračunati z Ano, ne bo ji mogel pokazati, da njegove besede niso dim v veter. Toda ob obitici vsega novega, ki se je zlivato nanj kot dež na razsušeno zemljo, mu to ni bito tragično. Če je umrta, tedaj ji res tahko vse oprosti, saj ne gre, da bi obsojati mrtve. Ostat mu bo tep, sveta) spomin nanjo — ituzija nečesa, kar je smrtnikom nedosegljivo. Skušat je zatreti čustva, ki bi ga kakorkoli iahko ovirata, in mistiti praktično. V tem potožaju, ko pazijo vsak njegov korak, bi mu bita ženska, pa naj bi z njo nameravat karkoli, v nadlego in morda celo v škodo. Niti sam ni bit namreč še na jasnem, kako bi se končato srečanje z njo, saj kadar čtovek resnično tjubi, so možni čudni preobrati, če tudi so brez vsakršne zveze s pametjo.
Nameravat se je odpeljati v tdrijo, ko je po posebnem kurirju dobit žeto važno in obširno poročito agenta Atfe. Poročat mu je o spremembah v korpusnem lin divizijskem štabu, da v nekaj dneh lahko pričakujejo napad 30. divizije na Hotederščico in nov sunek v Dotomite, da je pot-kovnik Lazar postat komandant korpusa, ker je Novtjan od-šet za načetnika štaba stovenske vojske, in da je potkov-nik Rudi kot perspektivna partijska osebnost ostal pri štabu korpusa. Napovedat je večjo pomoč Angtoamerikancev, ki da mečejo s padali v Cerkno orožje, municijo, obteko in velike količine razstreliva. Wolfa je še posebno razvese-tita vest o Pemčevih diverzantih. Sledit je podroben osebni opis Mihajta in njegove nove skupine, katere čtani so se pojavtjati na obalnem področju. Omenit je tudi Marka, Toma, Btiska in druge, ki so jih usmeriti na Gorenjsko.
Zat mu je bito, da je bit generat še botan. To poročito, izpopolnjeno še z drugimi podatki, je bito zanj izvrsten kapital, zakaj prikazovato je dokaj jasno sliko položaja, čeprav v ne preveč rožnati tuči za dokaj skrhano nemško moč.
Zbral se je in narekoval v stroj konec poročita generat-majorju, ki je vodit štab. Ztožit je dokumente, jih vtaknit v usnjeno mapo in vse skupaj zaktenit v blagajno.
Zjutraj se je odpetjat. 2e sredi dopotdneva je mora! biti s poročiti v štabu, na koordinacijski seji varnostnih in operativnih sit.
Tik pred odhodom ga je povetjnik poktical k sebi. Izjemoma je bit prijazen, nekam čudno so se mu svetile oči. Wo!f je čutit v njegovem gtasu nekaj nenavadnega. Zadržat ga je mato dlje kot po navadi. Skušat mu je toi-mačiti nekatera svoja stališča, po katerih bi kazalo zaostriti red in ne več detati v rokavicah. Major Wo!f ga je samo preiskujoče gtedat naravnost v oči in pritrjevat vsakemu drugemu stavku: .Da, gospod potkovnik."
Tudi to mu ni ušto, da se je med vrati samozadovotj"" nasmehnit in se še enkrat obrnit. Ta smehtjaj je spremo"' njegovo ogtato brado v četjusti morskega psa, ki zazijaj" in se stisnejo s krepkim zatogajem.
Mar res misli, da ga je že pogottnil, ko ga je gleda kot pokojnika? Prekteto se moti, ktada pruska, pa naj im" za bregom karkoli že.
Sedet je v avto in potožit težko usnjeno aktovko, a"' ktenjeno s ključavnico, pod sedež.
.Rieget, kako?" se je prijazno obrnit k šoferju.
.Nič posebnega, gospod major. Oba sva še čvrsta zdrava, na seznamu oboroženih sit."
.Ati ste pregtedati avtomobil?"
.Dvakrat, gospod major. Brezhiben je."
.Nekaj mi znotraj ni prav, tam v trebuhu, v bliŽ'" živčnega centra, čeprav nisem jedel nič takšnega, kar bi prijato žetodcu. Zapetjite avto pred vilo, kjer stanuje*"' Ga bova še enkrat pregtedata."
Šofer je kot po navadi, kadar je dobit kakšno nelog^' no povelje, zamrmrat .razumem" in ob prvem križišču vit nazaj.
.Avto, dragi Rieget, je nevralgična točka naju obe"' Vem, da me ne tjubite tako, da bi se z menoj vred P'"' setili v večna tovišča. Tu je še dovolj podgan, ki jim 1 treba porezati repe in zaviti vrat," je govorit major in p^ iskovat avtomobit z natančnostjo dobro plačanega me hanika.
.Dobro, da me moj sedmi čut nikoli ne vara ter d znam analizirati instinkt in ga okrepiti z napenjanjem m"^ ganov," je dejat major, kot bi govorit na grobu svojega dobrega prijatetja.	j
Pred izbutjene oči presenečenega šoferja je privtek" izpod avtomobita magnefno mino, ki je bila priteptjena " bencinski tank.
SPD „Drabosnjak" priredilo iziet v Siovenijo
Letos smo na Kosfanjah obnoviti lovensko prosvetno društvo .Drobnjak" in tako po dolgoletnem Mirovanju spet pričeti detovati. 2e ^ občnem zboru smo se dogovo-da bomo letos organizirali ne-°j prireditev. Naš sklep ni ostal ^ Pri besedah. Kot znano smo ie baj tednov po občnem zboru ^eli skioptično predavanje o luži-Srbih. Po uspehu te naše prve Reditve pa smo pričeli s pripra-našega društvenega izleta v
ženijo.
Zveza slovenskih izobražencev vabi na
OBČN! ZBOR
v petek M. 9. 1973 ob 20. "K v Deiavski zbornici v Celovcu {Arbeiterkammer) s sie-dečim dnevnim redom:
1- Univerzitetni profesor dr. Aieksander issatschenko predava o naiogah in ci-ijih visoke šoie za izobra-ievaine vede v Ceiovcu.
Z- Občni zbor:	dopoinitev
pravii, poročiio odbora, voiitev novega odbora, siučajnosti.
Za zvezo siovenskih izobražencev:
*Hr. Herman VeUk Dr. !oiko Tinchter
Podpredsednik	predsednik
Prof. !oie Wakoun)g
tajnik
V nedeljo 9. septembra je bilo tako daleč. 40-sedežni avtobus podjetja Sienčnik je bil skoraj premajhen, tako, da smo morali uporabiti še dodatne sedeže. Prav prijetno je bilo, ko smo videli, da nas bo vozil naš ožji rojak Miha Einspieler in je zato v avtobusu takoj zavladalo domače vzdušje. Pot nas je vodila najprej v Lipo, kjer je pristopilo še nekaj domačinov, zatem pa smo se preko nove avtoceste podali proti Ljubelju.
Lep sončen dan nas je spremljal vso pot. Naš cilj je bila Postojna, pred tem pa smo imeli priložnost občudovati lepe kraje Slovenije. Naš šoter Miha nam je med vožnjo razlagal zgodovinske zanimivosti predvsem iz minule vojne, ki je za slovenski narod pomenila največje trpljenje in tudi zmago nad fašizmom. Seveda smo med potjo prepevali slovenske pesmi in se večkrat tudi ustavili, da smo pogasili žejo. Povsod so nas hitro in dobro postregli. Tisti, ki so se prvič vozili po Sloveniji, so videli, da ni tako kot so jim to razlagali naši nasprotniki, češ, da je Slovenija oz. Jugoslavija zaostala dežela, da tam zatirajo malega človeka itd. Videli smo nasprotno, turizem je močno razvit, industrija razpredena po vseh večjih krajih. Prav je, da človek tudi sam kaj vidi in da ni odvisen od tistega, kar mu tolmačijo drugi. Ob takih razgovorih in prepevanju pesmi smo prispeli v Postojno. Ogledali smo si Postojnsko
jamo in občudovali lepote, ki jih je v tisočletjih oblikovala narava.
Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se vračali proti domu. Sicer smo se mislili vrniti preko Bleda in Podkorena, a čas je bil prekratek, zato smo sklenili, da bo naš prihodnji izlet vodil na Gorenjsko. Našemu društvenemu odboru, posebno po predsedniku Hanziju Lesjaku se zahvaljujemo za organizacijo izleta in se veselimo že prihodnjega.
Č/aw draltua
POPRAVEK
V zadnji številki se nam je pri objavi govora predsednika Zveze koroških partizanov Karla Prušnika-Gašperja na 2. tovariškem srečanju v Robežu pripetila napaka, ki je bistveno spremenila določeno izjavo govornika. Zadnji odstavek o-menjenega govora se mora pravilno glasiti:
Korošk! partizan) ne zahtevamo nobenih priviiegijev. Odtočno pa zahtevamo od zvezne viade, da nam pusti izročiti to, kar je naše, kar smo zasiuiiii kot borci za svobodo, tudi za osvoboditev Avstrije. Prav tako pa smo bivši partizani tudi vsa povojna ieta deiati za krepitev temeijev repubiike Avstrije in za utrjevanje demokracije; svariii smo obiasti pred novo se porajajočim fašizmom, da se te ta ni še botj razbohotit.
Onesnaženje vodovja
ogroža človekovo okolje
^ Morda ste že videli zemljevide, na ^erih so reke in potoki označeni v etičnih barvah. Te različne barve .odstavljajo biološko sliko kakovo-b' yode. Odgovorni izvedenci, ki se ,^'jo s tem vprašanjem, so tekoče de razdelili na štiri kakovostne .^pirte. Tako predstavljajo I. skupijo ciste vode, označene z modro bar-^ II. skupino, zmerno onesnaže-^ Vode z zeieno oznako — III. L°crto onesnažene vode z rumeno ter IV. skupino — posebno ^.Jcno onesnažene vode z rdečo bar-
j^a. vode I. skupine je značilno, da s ^ njih zelo malo hranilnih snovi, ^fadi tega so v njih slabi življenj-]], Pogoji. Vode II. skupine so že oliko onesnažene, kar pomeni, da v vodi dovolj hranilnih snovi, ki
dajo življenju v vodi, zlasti številnim ribam najboljše pogoje razvoja. V vodah III. skupine so življenjski pogoji že slabši; voda je tako onesnažena, da že primanjkuje kisika, kar seveda ogroža življenje rib v rekah. V vodah IV. kakovostne skupine pa je voda že tako onesnažena, da višje razvite živali in rastline ne morejo več obstojati, ker jim primanjkuje potrebnega kisika. Poleg omenjenih skupin so še slabše vode, ki pa so označene s črno barvo. To so zastrupljene vode, ki imajo zoprn duh in so sivo črne barve. Primere za te vode imamo tudi na Koroškem: potok Čajna pod Dobračem (svinčeni rudnik), del reke Krke južno od Mosteca (kemična industrija), del reke Kr-čice in reka Ziljica.
Čeprav odgovorni dejavniki za
ohranitev zdravega okolja že leta opozarjajo na neznosne razmere, ki vladajo v koroškem vodovju, se na tekočih vodah ni mnogo spremenilo. Saj bi se na jezerih tudi ne, če ne bi gostinci sami prišli do zaključka, da ob onesnaženih jezerih ne bi bilo več tujskega prometa in seveda tudi ne dohodkov. Prav to spoznanje je bilo povod, da so ob koroških jezerih začeli graditi kanalizacije, tako da rešijo jezera pred okuženjem in tujski promet pred gospodarskim polomom. Kako bodo rešili koroške tekoče vode pred nadaljnjim onesnaženjem, je pa drugo vprašanje, saj so v tem primeru prizadeti kvečjemu ribiči, ki pa niso tako „pomembni" v gospodarstvu. Industrija se ne meni mnogo za proteste in pridno spušča strupene odplake v potoke in reke. Zato obstoja upravičena nevarnost, da bodo na zemljevidih za biološko kakovost tekočih voda morali kmalu spet spremeniti oznake rek in potokov v prid črni barvi in v škodo modri.
Dvojezična vzgoja
najboijša pot do sporazumevanja med obema narodoma v dežeii
3o/a se je že pričel in Mrno ne^dj Jn; je se časa za prijdvo otro& % dvojezičnemu poa&a. OTc slovenski osrednji ^a/farao-^rosvcra/ organizaciji Krščanska Unitarna zveza in 3/ovens^a prosvetna zveza sta izdeiaii in razposiaii gospodinjstvom oziroma staršem na dvojezičnem ozcrn/ja pismo s siedečo vsebino.*
začetka novega šois&ega ieta Vas hočemo ponovno opozoriti na možnost prijave Vašega otroka & dvojezičnema poa^a, &a^or to predvideva manjšinski šoiski zakon. Prosimo Vas, da trezno preadarite vse prednosti znanja dvek jezikov že v najmiajšik /etik ter se nato posiažite svoje pravice. Mislimo, da nam ni treka posekej raz/agati koristi znanja dvek jezikov, ki se jik otrok iakko in kitro priači. Kajti to je znanstveno dognano in povsod po sveta se tradijo v to smer. Tako šo/anje priporočajo tadi najagiednejši pedagogi po vsem sveta.
Koroški S/ovenci imamo to možnost že doma, ko otroka ačimo svojega materinega jezika. Okolica in šo/a pa ga naačita dragega deže/nega jezika. Zato ima naš otrok pri vstopa v prvi razred najkoijše pogoje, da se v okek dežeinik jezikik izpopo/ni in se priači njane knjižne okiike. Če torej kočete svojema otroka dokro, potem ma ne jemljite te /epe možnosti, za katero ga kodo njegovi sošo/ci kasneje v živ/jenja zavida/i.
Dognano je, da otroka ačenje dvek jezikov v osnovni šo/i nikakor ne okremenjaje, nasprotno, njegovo miš/jenje s tem postane ko/j razgikano in ma pozneje o/ajša ačenje tretjega in četrtega jezika. To še posekej ve/ja za ačenje osta/ik s/ovanskik jezikov, ki postajajo iz /eta v /eto ko/j važni za mednarodne odnose.
Čeprav drži, da je s/ovenščina jezik razmeroma majknega naroda, je vendar za naše kraje v časa odprtik meja in dokrega sosedstva po/eg nemščine najpotreknejši jezik. .Svojega otroka /akko prijavite pri apravi šo/e v prvik desetik dnek po začetka šo/skega /eta.
Triporoči/a se je pridraži/ tadi pos/evodeči predsednik deže/nega šo/-skega sveta, deže/ni pos/anec /ose/ Cattenkranner, ki je med dragim napisa/.*
„/e kesser ein Mensck die Spracke kekerrsckt, am so kesser kann er sick mit anderen Menscken aaseinandersetzen and verstandigen and so aack /ar sick ein racMsc/jeMTcar^/gcs Dasein getvinnen and sickem. Der Mensck /ernt jedcnja/is die .Spracke seiner Matter. Mit der Matterspracke vackst er aaj and sie ist die .Spracke, die er am kesten kekerrscken wird, wenn sie aack seine Z?i/r/aMgss/;racZ'f in der $cka/c ist. Der rHaftersprac/?/:-cke DHferricZ?t ist eine anersetz/icke Tedingang jar die Gevinnang and E/c^craag eines rMCMSc/jcHTCart/Zge?! Daseins and vde dieses daker ein Men-sckenreckt. /edes po/itiscke Gemeinvesen, das das Keckt aaj Menscken-warde ernst nimmt, sorgt daker jar einen gaten mattersprack/icken Dn-terrickt in der Scka/e and darck die Scka/e.
Die Matterspracke ermog/ickt anmitte/kar jrei/ick nar y4aseinander-setzang and Versraad/gaMg, Zasammen/eken and Zaasammenarkeit mit Menscken der eigenen .Spracke. Zar notvendigen zlaseinandersetzang and Verstandigang, zam Zasammen/eken and Zasammenarkeiten mit Menscken einer anderen .Spracke ist es erjorder/ick, diese za kekerrscken. Es ist nake/iegend, daj? das die Spracke derjenigen ist, mit denen man im tag-/icken Eeken am meisten za tan kat. Tar die S/ovenen ist das die deatscHe Spracke. Tar sie ist es se//!srverstaw<///cA, aack diese Spracke er/ernen za wo//en. zlker aack dajar kommt dem mattersprack/icken Zdnterrickt groj?e Tedeatang za, vei/ die EeTcrrscTaag der Matterspracke die keste Voraas-setzang jar die Er/ernang einer Tremdspracke ist.
Okvok/ die im Ge/raags/tereicZ' des Minderkeiten-Scka/gesetzes jar Karnten gekotene Mog/ickkeit, den Dnterrickt aack in s/owfMČsc/7f r Spracke za erka/ten, reckt/ick versckieden keartei/t verden mag, kangt es kei a//en Mog/ic/^eifeM, die die Scka/e den Kindern kietet, immer aack von den E/tern ak, ok sie geaatzf werden. Die Entsckeidang der E/tern jar die Tei/nakme ikrer Kinder am Dnterrickt in ikrer s/oveniscken Matterspracke nimmt jar die Kinder die Eekensckancen wakr, die mit EeAerrsc/raag der Matterspracke verkanden sind, nam/ick den Sck/asse/ zar Getoinnang and ^/c/rcraag eines rMcnsc/<cawarr/;gca Daseins za erka/ten and za ge/?raa-cken. IVer aker seine Kinder deatscker Matterspracke zam ZTocEprac/agcM Unterrickt anme/det, kietet diesen die erveiterten Eekensckancen, die sick aas der Takigkeit der ^4aseinandersetzang and Verstandigang in einer Tremdspracke vor a//em dann ergeken, wenn es am das Zasammen/eken and Zasammenarkeiten im eigenen Eand gekt.
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
^ -Slabo cenile svoje in moje življenje, dragi Rieget. likar si ne ženile k srcu. Kako sle prebledeli! ... Sedite *3j za volan in peljite, kamor sva namenjena!'
Ko sta se odpeljala, je nadaljeval:
^ .To je najmodernejši peklenski stroj, naš izum. Spričo .j^jega nezavidljivega položaja sem se dal poučiti tudi o ^ hlovejših dosežkih v tej zahrbtni rušilni tehniki. Ziv je ... /*ko živahno tiktaka ura, kot srce lahkoatleta!" je rezko ^Ori] major in tiščal težko kovinsko škatlico k ušesu.
^ 'Neverjetno, gospod major! To mi je nekdo podtaknil, šel v garažo po avtomat,' se je izgovarjal šoter in ''snil z nogo na plin.
'Kar poženite do mostu!*
, Gume so cvilile, iz kota v kot ju je metalo, ko sta re-t) ^ serpentine. Ob lesenem mostu, ki je bil zgrajen tik ob '^šenem betonskem, je šoter ustavil.
^ Major je stegnil roko čez ograjo in z očmi sledil ko-predmetu, dokler ni pljusknil v valove zelene, reke. Odjeknila je silovita eksplozija in voda je ka-' 9ejzir brizgnila pod oboke.
^ ['čreva! Naj si policija razbija glavo, kje in zakaj je
^ Zaloputnit je vrata in se zavalil na zadnje sedeže, iz L^'dnosti rti več sedel na sprednjem, smrtnem sedežu ob (l v prednji sedež in ob straneh si je dal vgraditi je-ploščo, pa še avtomat je imel vedno pri sebi.
^ 'Da, Riegel, pazite na ljudi iz divizije Brandenburg in IkJ^e naše, o katerih sem vam že pravil. Prav ti so nama ^^aknili mino. Čez pol ure ali uro bi verjetno zoglenela pomenih v kakšnem obcestnem jarku ... Oni pa bi na-Poročilo in osmrtnico. Morda bi kateri spregovoril še
ganljivo besedo na najinem grobu. 'Gospod major", je spregovoril šoter, ki
—..................................................... je bil še
ves bled in so mu roke na volanu lahno trzale, ,saj
pazim na vsakogar. Nikomur več ne zaupam, oprostite mi, da sem spregledal. Namesto da bi jaz vas, rešujete vi mene."
„Drug drugega bova reševala," je dejal major in si prižgal cigaro. Zdaj, ko je napetost popustila, so tudi njemu orosile čelo znojne kapljice. .Kako pa je s sovražniki z one strani?"
.Šel sem na zvezo, kot ste mi naročili. Zelo so nezaupljivi in previdni. Zadovoljni so bili s podatki, ki ste mi jih dali, prav tako z naboji za pištolo. Dal sem jim malo, samo toliko, kolikor lahko brez suma da šoter."
.Kaj hočejo?" je suho in nestrpno vprašal Wolt, ki je vedel, da sta Nestor in Tonček vztrajna kot lovska psa.
.Vas hočejo, gospod major," je odgovoril šoter neprizadeto. .Mrtvega ali živega. Raje seveda živega!"
Majorju se je glas rahlo tresel: .Ali ste jim povedati, da sem edini v štabu, ki se zavzema, da vasi okoli jezera ne bi zravnali z zemljo in da ne bi uničevali njihovih družin?"
.Seveda, gospod major. O vas sem povedat vse najboljše."
.Pa ja ne toliko, da bi me lahko kooptirali v centralni komite?" se je Wolt skušal pošaliti.
.Skorajda," je odvrnit Riegel.
,Pa drugače? Kako kaj dekle?"
.Ni zadovoljna z menoj in ne jaz z njo. Pred tem je bilo vse mnogo lepše. Zdaj je nekaj leglo vmes, kar naju razdvaja. Misli, da je zastran mene zabredla v težave... jaz pa, da sem zavoljo nje..."
.Potolažite jo, dal vam bom možnost, da bo zadovoljna z vami. Prav tako bova ukrenila vse, da vosovci ne bodo izgubili upanja, da me dobijo, čeprav bova stvar odlagala v nedogled."
.Kot sva se dogovorila, sem se jim ponudil, da grem takoj v hosto. Odklonili so, češ da tu, kjer sem, mnogo več koristim in da mi vse to štejejo v dobro."
.Pazite, Riegel, da ne nasedete kakšni njihovi provokaciji ali izsiljevanju."
.Nikakor, gospod major. Preveč ste storili zame dobrega, da bi vas lahko izdal, ne glede na to, v kakšne okoliščine bi zašel in kakšen pritisk bi izvajali nad menoj."
Riegel je vozit naglo in divje. Tako sta bila zatopljena v pogovor, da se sploh nista ozirala na gore, gozdove in zaselke, ki so bežali mimo.
.Ali se bova ustavila v gostilni?" je vprašal kot navadno šofer, ko je zagledal pročelje velike hiše na klancu.
.Dobro, pa se ustaviva. Samo toliko, da popijeva pivo.
Šoter je v elegantnem loku zavil med kostanje in zavrl, da je pesek skominavo zaškripal pod gumami.
Major je šel v sobo za goste, šoter pa se je ustavit med vojaki v pivnici in naročil točajki, naj gospa postreže šefu.
.O, Helmut," je zavzdihnila Doris v belem predpasniku, sijočih oči in lic. ,$ čim ti lahko postrežem?"
.Mudi se nama. Zvrnila bi samo vrček pica, če imate sveže nastavljeno."
.Zate imamo vedno nastavljeno, Helmut, čeprav si zadnje čase tako redek gost," je dejalo očitajoče.
.Za to je več razlogov. Povedal ti jih bom zvečer, ko se bom malo dlje pomudil pri tebi."
Njene obilne prsi so vzvalovile in oči zažarele, da je postalo tudi njemu vroče spričo ognjene privlačnosti te zdrave in zmeraj po moškem hrepeneče ženske.
Odhitela je, pa se je brž vrnila s pivom in prisedlo. Nagnil je vrč in zlil polovico hladne tekočine v dušku vase. Potem jo je pobožal po roki, ki je gola ležala na mizi, in ji zaupljivo šepnil:
tgračke v poste!ji
R/^j 7*ctM&R ze Jcjer /er, pa Me M?ore za^pa^', če Me vzawc s jeRo; svojega weJvcJ^. 7'Mj; M!cJz:eJ ;e ^ar že ojerr; /et, vej je popac-R^M :M razfrgaM, toJa R%; fo Mjewa M?ar/ Rrez M;ega Me Miore zajpaa . . .
7*rZ/e;M; /MrčeR Me zajp: Rrez jv;'/eMe r^r/ce, R/ jo Rre^Ro jt/jRd v jvo;;R roč;ca^. Če jo wa-wa j/ačajMo za/ož:, /MrčeR joče ;M Me ruore za-jpa^:.
^;ZrZ/e;M^ Roža zajp; r^Ro, Ja o^ja^MC R/%zZ-M:co, je zv;je v R/oRčeR ;M zaJrew/je . . .
Af/aJeM Meje v pojfe/jo avto, RoM;ZčR<2, rJe-čo žogo . .. /grače JržZ objete Jo jatra.
7*a^o prtpoveJajejo Mtatere o jvojtR oiroc/R. 77aJo je, če tMorajo z M;;M:Z Ma potovaMje. Ro-/cg Jrage prt/jage potaje z otroRoM! taj; M;eJ-veJ, jvJeMa zattea . . . Roža pa pr; RuRZc/ Me M;ore zajpat;, Rer Mw;a j jeRo; jvoje R/az;M;ee.
/M Jtarj; je jprajajejo; Ro to grJe MavaJe? A/Z jwo otrobe razvaJ;/;? Ro to orroRoM! jRo-Jova/o^
katere wa/ce (ežRo g/eJajo, če vzaMte otroR j jeRo; v pojte/jo awazaMega MteJveJRa, jtr-gaMo caMj;co ;M poJo^Me jtvar;. A če M;a to vzaM;ejo, otroR joče ;M Me M;ore zajpat;.
čgračRa Jaje otroRa oRČKteR varMojt; ;M Mta ^reJjt^v/;^ pr;jate/ja v pojte/j;'. OJraj/t težRo razawewo, Ja je otroR z tgračRo pogovarja, jo /jaRRaje ;M oR Mjej RrezjRrRMo zajp;.
Č/oveR je JražaRMo R;tje ;M M; raJ jaM;. Ro-jeRMo eJtMČeR je čat; ojaMt/jeMega ;M zato pogosto vjew jvoj/Mt ;'gračaMt ;M preJrMetoM!, RZ j;R ;M;a raj, „vJ;'RMe ž;v/jeMje" w j;'R jeM;/je j jeRoj v pojte/jo. PrtjetMeje M;a je, če M:a Je/ajo v pojte/j; JražRo, Rot če jp; jatM.
Zato je Me vzMeMt;'rjajwo, četaJ; je tgračRa, R: jo otroR ;ew/;e v pojte/jo, awazaMa :M raz-trgaMa. Oper;?Mo jo, oč/jt/Mio ;M taRo je Rowo otroRa je Ro/j pr;R/;'ža/;.
VeJet; tMoraMto, Ja je otroR že ojeRMojt. Otroe; pa je M?eJ jeRoj razRRajejo, taJ; če jo eMaRe Jtarojt:. TaRo /aRRo že pr; ojeMtMteječ-MeM! JojeMČRa opaz;wo, Ja zajp; taRo, Ja JržZ v roRaR voga/ oJejtce a/; pa IRat/o, j Ratero Je je prej jpaMjctM ;gra/. č(o/;Ror otroR, toRRo MavaJ.
M:*j/;M!, Ja to M; razvajaMje, če MMjReM otroR vzawe j jeRoj v pojte/jo t;jto, Rar ;M;a raj. Če Jt;jRa R jeR; MteRRega MteJveJRa, M;a je top/o, pr/jetMo ;M varMo.
HaJo je, če otroR tgračRo ;zgaR;. PozMam otroRe, R; Ja/j čaja M;jo wog/; zajpat;, Rer je je ;'zgaR;7a Mj;'Rova pr;7jaR/jeMa tgračRa. NeRa-ter; otroe; preMejejo /jaRezcM Ma Jrago ;grač-Ro ;M jčajOMM pozaR;jo Ma ;'zgaRo. OtroRovo MavaJo, Ja jeM;/je v pojte/jo ;'grače, /aRRo otroRa M;;rMo paJt;'wo, jaj jo Ro MeRega JMe jaw opajt;/. V jvojeM; razvoja Ro Jojege/ v;jjo jtopMjo :M taJ; Mjegovo zaM;M;aMje je Ro pre-aJM:er;7o.
^tarj; je Roje, Ja je Me R; otroR z ZgračRo v pojte/j; raMt/ a/; Ja Me R; M:oge/ jpat/, če ;M;a v pojte/j; preveč /gračR.
TaRc jRrR; jo popo/MOM?a oJveč. OtroR Ro w;rMo jpa/, četaJ; ;M;a v pojte/j; po/Mo /grač. N; zJravega, veje/ega otrojtva Rrez /gre ;M Rrez ZgračR. ZaM;M;Zvo je, Ja je Morma/Mo te-/ejMo Za JajevMo razv/t otroR Majprej Maveže Ma Zgračo, je/e potem Ma ž/vega jo/gra/ea.
Oiajšajmo
Kuhanje na dva kraja daje gospodinji mnogo de!a. 2e sama priprava in potem še dvojno pomivanje posode vse deio podvoji. Ker pa morajo majhni otroci dobivati drugačno hrano kot odrasli, v nekaterih družinah je zopet nekdo, ki se mora hraniiti po predpisani dietni hrani, je pri takih primerih dobro premisliti, kako bi vse to delo poenostavila, ne da bi bilo komu v škodo.
V takih primerih si gospodinja pripravi jedilnike tako, da vnese vanje jedila, ki jih lahko jedo otroci in bolniki ter jih po potrebi ob koncu malo spremeni in dopolni še s kakšno drugo jedjo.
Zajtrk pripravi lahko običajno vsem enako, dočim je treba pri kosilu ali večerji malo več premisleka. Otrokom skuhamo kosilo, kii ga za odrasle še dopolnimo. Otrokom ne dajemo dosti mesa in tudi ne vsako meso. Med kuhanjem ne pridevamo ostrih začimb,
Poskusite!
KUNČJA OBARA
Potrebujemo: t iebuto, !0 dkg otjo, 5 dkg moke, 1 kHogram kunijega mesa doraMene iivatt, sot, 1 koren, 1 peteriitj, mato Mmonine tupine, Mep majarona, za noževo konico mužkatnega oreiika, ! do 4 krompirje in kis aii vino.
Drobno sosekijano čebuio prav maio prepražimo na oiju, dodamo na kose irezano meso in ga nahižro popečemo. Ko moka zarumeni, zaiijemo z vodo in posoiimo. Pridenemo na drobno zrezano zeienjavo in dišave. Ko je meso na poi mehko, viožimo v obaro na večje kose zrezan krompir. Proti koncu kuhanja obaro okisamo z vinom aii kisom. Po žeiji ji dodamo še paradižnik aii mezgo. Poteg serviramo široke rezance, razne žiičnike, krompirjev pire nii serviramo brez priioge.
BOSENSK) LONEC
Zanj potrebujemo: t kg ovčjega mesa, M dkg čebu-ie, 10 dkg masti, 4 dkg paradižnikove mezge, 1 žiič-ko siadke paprike, ! stroke česna, maio kumine, 1 kg zeija, soi, maio zmietega popra, zeien peteršiij in 1 di kisie smetane.
Meso zrežemo na deset kosov, čebuio sesekijamo in na maščobi svetio zarumenimo. Dodamo paradižnikovo mezgo, papriko, kumino, sesekijan česen in poi sesokijanega peteršiija. Maio pražimo, dodamo meso, priiijemo prav maio vode, posoiimo in dušimo, medtem zrežemo giavo zeija na 4 deie, iisti na) se drže kocena. Ko je moso na poi mehko, ziožimo nanj zeije tako, da je kocen spodaj. Priiijemo toiiko vode, da pokrije meso. Popopramo, posoiimo in dušimo pokrito, da se zeije zmehča. Jed no sme biti juhasta. V nizko servirno skiedo ziožimo meso in za vsak obrok kos zeija. Poiijemo s kisio smetano in potresemo z drugo poiovico sesokijanega peteršiija. Poieg ponudimo sian krompir.
Da M<? Ro Zgrača McvarMa ofroRoveMia zJrav-ja, Ma; jfarj;' pr/ MaRapa poM;/j/Z;o Ma to, Ja Ro otroR Zgračo MiorJa ;w;a/ v pojte/;o, ;o Mfje/ v ajta ;M poJoRMO. ZzRratZ M;ora;o Zgračo, R/ Ro za otroRa pr/MicrMa z zJrafjivcMega vZ-JZRa :M z v/JZRa Mjcgove ojcRMe varMOJt/.
si kuhanje
to lahko napravimo, ko smo že odvzeli količino za otroke ali bolnike. Če kuhamo za bolnika, se pri hrani oziramo predvsem nanj, da se ravnamo točno po zdravnikovih navodilih. Večerje naj bodo pripravljene tudi tako, sicer pa so tudi za zdravega človeka priporočljive skromne lahke večerje. Seveda je to pri vsaki družini drugače in gospodinja mora sama presoditi kaj je komu primerno. Delavcu-težaku ne moremo servirati po celodnevnem napornem delu tako večerjo kot na primer umskemu delavcu. Tudi otroku, ki se je lačen vrnil s športnega izleta ali celodnevnega smučanja, se bo prilegla močnejša hrana. V jedilnikih naj gospodinja upošteva vse take momente, da bo družina pravilno hranjena. Pri tem naj tudi pazi na to, da ne bo silila svojcev z jedjo, ki je ne marajo. Otroci se pogosto gotove jedi branijo in boljše je, da tako jed za nekaj časa črtamo z jedilnika. S tem ne podpiramo izbirčnost, ker jo bomo čez nekaj časa lahko zopet ponudite mogoče v drugačni obliki in bomo na tak način več dosegle. Tudi odrasli imajo včasih odpor proti nekateri jedi in ne bi bilo pametno, da bi gospodinja pri takih jedeh vztrajala ter povzročala s tem slabo voljo.
Ker bolniki, posebno oni po preboleli zla-tenci, ne smejo uživati hrane, pripravljene z
Drobni nasveti
ES Preden obujete nogavice, jih operite v mlačni vodi. Nogavice operite tudi po vsaki uporabi. Tanko nit iz nylo- E) na namreč umazanija zelo kvari.
Uvelega peteršilja ne dajte v vodo, temveč ga samo malo poškropite z njo, nato pa pokrijte s krožnikom. Sicer pa lahko denete uvelo zelenjavo v mrzlo vodo, v kateri ste raztopili žlico jedilne sode.
H Žarko olje lahko še uporabljate, !j če ga precedite skozi krpo, na katero ste naložili nekaj koščkov bukovega oglja. Nekatere žarko olje prevro in v vrelo pomočijo kos kruha, ki se navzame žarkega okusa.	t
H} Da si pri čiščenju pečice ne boste ' umazali rok, si jih prej zmočite in natrite z milom ter počakajte, da se milo na njih strdi.
H Motno ogledalo se bo znova lepo svetilo, če ga boste dobro podrgnili z alkoholom.
__________________________________________<
mastjo, je priporočljivo kuhanje na olju, k" je zdravo za vse. Tudi okus ni nič slabi' ker se s primernimi dišavami okus po o^ popolnoma odpravi. Pri takem kuhanju ^ gospodinja večkrat ostalim zdravim članC* servira jedli s slanino, da ne bi trpeli žara'*' pomanjkanja svinjske maščobe.
Za zdravje nog
Zdrave, negovane noge so zmerom lepe. Ali so malo predebele ali prevelike, ni tako važno. Lepo in prožno hojo ima lahko tista ženska, ki ima zdrave noge.
Predvsem mora gospodinja malo bolj čuvati svoje noge. Domač pregovor pravi: „Kdor nima v glavi, ima v petah!" In kolikokrat mora gospodinja zaradi raztresenosti ali pozabljivosti napraviti mnogo nepotrebnih korakov. Kadar gremo v mesto nakupovat, si že doma napišemo na listek vse, kar potrebujemo, da nam ne bo treba še v drugič ali tretjič z doma. Gospodinjsko delo si uredimo tako, da Čim bolj varujemo noge. Gospodinja! Ali si res prepričana, da bo perilo slabše zlikano, če ga sede zlikaš? Ali bo krompir manj okusen, če ga sede olupiš? Ali bo posoda manj čista, če jo sede umiješ? Ne, nikakor ne! Privadi se torej večino gospodinjskih del opravljati sede! Blagodejni učinek se
bo kmalu pokazal. Noge zvečer ne bodo več tako nabrekle, podplati te ne bodo več pekli, mišičevje v mečah in stegnih te ne bo več tako bolelo.
Bolnim in občutljivim nogam privoščimo primerno nego. Vsak večer si jih umijmo. O-kopljimo jih najprej v topli vodi, potem jih vtaknimo še za dve minuti v mrzlo ali vsaj ohlajeno vodo. Izvrstni dodatki k nožni kopeli so: kis, sol (morska ali živinska), boraks, odcedek hrastove skorje ali kamiličnega čaja. V drogerijah dobimo tudi razne tablete, ki prav tako poživljajo. Po kopeli si noge dobro obrišimo s frotirko ali pa z raskavo platneno brisačo. Potlej jih natri-mo z alkoholom. Masirajmo jih od spodaj navzgor do kolen. Ko ležemo, jih podložimo z blazino, tako da ležijo za kakih 20 cm više, kakor drugo telo.
Ženska, ki jo bolijo noge, pa ne ve zakaj, naj gre k zdravniku, najbolje k ortopedu.
Morda ima ploščato nogo 3 kako drugo napako, ki se ' odpraviti s primernim v!o kom. Galošk in snežk ne stU mo imeti ves dan na nogah, k ne propuščajo zraka. Noga spoti, nabrekne in se hitro ' trudi. Potne noge zdravimo kopelmi, ki jim dodamo ob' kisa. Razen tega si večkrat trimo noge s špiritom in "j sujmo med prste riževe m0' ali pa navadnega otroške! pudra. Noge si moramo v ^ primeru vsak dan po dvald' okopati, nogavice pa vsak d" menjati.
Ženska, ki nosi pravilno ' butev, ne premajhno in ne veliko, in ki ne izpostavlja prevelikemu naporu, ima zO* rom zdrave noge in prožno b' jo. Obtiščanci in kurja oČe' so samo posledica nepravo' obutve.	,
Poklicne žene, ki morajo ^ ti ves dan na nogah, na pri"*' natakarice, prodajalke, stentke itd., naj po dvakrat' dan menjajo obutev.
——-----------------------------------------------------------------— ___—— _____________________________________________________________'
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA_____^
,Ne veš, kaliko mislim nale. Toda gonijo me kol psa ..
,Lažeš, Helmut. Dovolj imaš žensk, pa si pozabil name!"
.Ne, nale nikoli! Še v sanjah se ml prikazuješ, saj veš, kakšna ... Premisli, zvečer se bova pogovorila. Obveščajo me, da se ljubiš s partizani in da mi v vaši hišli pripravljale pasi. Moža razumem, da se še enkrat podaja v to nerazumno tveganje, a tebe nikakor."
.Helmut!" Oči so ji ugasnile. ,Ne žali me in ne sumniči. Če ti poročajo, so to laži, podle in umazane, kot je vse to življenje okoli nas. Ne verjemi ljudem, ki nama obema želijo smrt."
.Vesel bi bil, če ne bi bilo treba verjeti," je dejal in se dvignil.
Ker sta tako naglo odšla, ju je spremila do vhoda. Žalostna in razočarana je zrla za avtomobilom, ki se je zavil v oblak prahu in izginil čez reko proti mestu.
16
Posvetovanje je bilo kratko. Ob podatkih agenta Alte so osupnili vsi v operativnem štabu. Niti najmanj niso biii navdušeni, da bi po zlomu kakšne belogardistične postojanke imeli opraviti s partizanskimi divizijami v predmestjih Ljubljane.
Analiza osvobodilnega gibanja, ki jo je podal major Wolf, je zadovoljila in celo navdušila vse prisotne. Bili so si edini, da so njegove zamisli pravilne in da je treba takoj ukrepati.
Wol( je bil zadovoljen, da so že pripravljeno oten-zivo, kli naj bi se začela šele čez teden dni, sklenili začeti takoj in preprečiti razsulo z obrambo, ki naj bi bila oster najaad na osvobojeno ozemlje.
Ko je odhajal iz stavbe poleg nebotičnika, kjer se je v prostorih nekdanje banke nastanil štab, so zvonili vsi telefoni v hiši. V vseh postojankah Dolomitov je bila stroga pripravljenost, čeprav so brigade šele odšle. Operativne enote pa so dobivale povelja .premik že naslednji dan".
Prepričan je bil, da general, poveljnik SS, ne bi tako naglo ukrepal. Poznal jih je. Hoteli so izrabiti njegovo odsotnost in s kakšno pomembno akcijo opozoriti višje nase. Ob njem so bili tako in tako vsi v senci in so še vedno hlepeli so prostoru na soncu.
Vse, kar se je napravilo imenitnega, je šlo na njegov rovaš; vse, kar se je ponesrečilo, pa na njihovega. O tem je razmišljal Wo!f, ko je sredi sončnega dne stopal po pločniku med vrvežem proti hotelu, kjer je imel naročeno kosilo.
Mina mu je zavrta tek. Kosil je z muko, laže bi se bil napil. Misli so se mu kar naprej sukale okoli generala. Le-ta mu je bil pisal iz lazareta za esesovce in Visoke strankine funkcionarje. Tam da jih negujejo kot dojenčke in zdravijo, kot se spodobi ljudem, ki jih potrebuje negotovi položaj. Iz njegovega zajedljivega tona je razbral, da se mu zdravje boljša, zakaj že spet je grozil in zmerja), kar mu je bilo v krvi. Na koncu pa je naročil, naj ne pozabi pogledati za ljudmti, ki so bili tako prijazni, da so mu zabelili hrano z bakterijami in 9° spravili v horizontalo prav takrat, ko se je pripravljal, da vsem sovražnikom rajha zada odločilni udarec.
Na poveljstvu je bilo vse prepojeno z generalovim duhom. Ko je Wolf prebiral pismo, je vedel, da mora nekaj napraviti. Tako je sklenil obiskati generalovo pevko. Po prvem obisku pri njej so ga navdajali čudni občutki tesnobe, radovednosti in zavisti. Ko sta se bila po vljudnostnem zaslišanju poslovila, so njene oči govorile, da bi se še rada srečala z njim. K njej ga je vleklo nekaj, kar bi
sam imenoval prezir nevarnosti. Vse nevarno, čeprav ja, navadno tudi privlači. Morda ga tudi bežno sreče"! s smrtjo v škatlici s tiktakajočo mino žene k privlačni ^ znani ženski, čeprav jima je skupno samo to, da vsak P, svoje poznata človeka, ki obema s smehljajem na re^' ustnicah kroji usodo.
Precej pozno popoldne se je nenapovedan odprav' njej. Že ko se je vzpenjal po stopnicah v prvo nadsfroPj.. kjer je stanovala, ga je spremljal njen zvonki glas. Ve"*, je Verdijevo Triviato. Pred vrati je postal lin poslušal, " kler niso izzveneli zadnji drhteči zvoki. Rad je imel gtes v operi pa se je navadno dolgočasit, ker se mu je to no draženje čustev upiralo.	^
Močno je bila presenečena, ko je vstopil. V temnih očeh je zaznal začudenje in skoraj tesnobo, ko ^ je podala roko, in vznemirjenje, ko mu je ponudila st°k ,) Prosil je, naj mu oprosti, če jo je zmotil pri vaj'-bi omili) svoj nekoliko nenavadni vdor v stanovanje, I' smehljaje se poskušal podvoriti:
.Čudovito pojete! Nekaj časa sem vas ponižno šal pred vrati, preden sem si drznil vdreti v vaše sve
tiŠ^'
Morda je to smešno za človeka mojega kova. Kar rodno mii je ... Ženska umetnica mi je vedno zbujala sP štovanje in skoraj rahel strah."
.Strah!? Koga neki se boje vaše vrste ljudje? Vas se boje vsi," mu je vrnila laskanje, se mu nasmehni!*" odšla po pijačo.

Medtem ko jo je čakal, si je ogledoval prostor.
Ijen je bil kot prizorišče v operi — tančice, rože, preprog staro pohištvo, odišavljeno z rožno vodo in z nekim P^, sebnim vonjem, kakršnega izžareva življenja žejna, ^ bodna ženska, ki dobro ve, kaj hoče.
(D^/;c ^rZRoJMjZc)
štev. 37 (1625) — 7
september 1973
"M.J!	U u ^ Lb H A U
z ietošnjega potovanja naših maturantov
. Letošnje maturitetno potovanje po Maviji v času od 20. do 31. av-je bito najdaljše in predvsem . 7* najzanimivejše od vseh poprejš-bilo je zares čudovito, j potovanje' so brezhibno organizi-' direktor geografskega inštituta J"'janske univerze tov. dr. Vladi-[ ^ Klemenčič in njegova sodelavca tl f ^vo Furtan in Tone Gosar. Pod . .bnim vodstvom teh mednarodno ^	strokovnjakov na geograf-
etnografskem, sociološkem in Moyinskem področju ekskurzija ni : tekala samo v edinstvenem vzduš-^ M ^'mveč je posredovala slehernemu )!j' ^'ežencu ob živem stiku z narodi i", Jugoslavije in ob neposrednem oi< ^ eanju z niihovim življenjem ogro-iJ n,^ ^pogled v zgodovinski ter eko-. **tsko-socialoško-etnični ter kul-razvoj te napredne dežele, tekočih, znanstveno zasnova-komentarjev med potjo je vsak
ekskurzije dobil pregleden zem-Jugoslavije z zaznamovano
at. ,J° potovanja ter zelo izčrpen in Runi v vodič skozi '
K ? ob Ur
J'
°b poti. V
pokraji aki „po
ne m me-postojanki"
nalogo vodiča domač univerzi-p - profesor — geograf, najboljši
y smo se ustavili, je dodatno pre-
<....................
tt ^^valec krajevnih razmer. Še za )e poskrbelo naše „modro vodij k;
'mo .
, 'ntkom ustanov, kt k tople sprejeme,
L Jnje lahko oddolžili s pnmermm l^nim darilom.
^°t nas je vodila preko Ljubljane, d Y,ega mesta, Beograda in Skopja
akor smo ga šaljivo imenova-se profesorjem in pred-
so
za
nam pri-spomin na
.. .^v. Nauma na skrajnem jugu Ju-itJRvije, da omenim le glavne po-URnke. Sv. Naum z neprecenljivo s-Jurno-zgodovinsko dragocenostjo <ite tnna Monastir leži ob Ohrid-)),!** jezeru, čudovitem, še povsem ? .iztaknjenem biseru na jugoslovan-''albansko-grški meji.
. povsod, še posebno prisrčno pa v ^	In Prizrenu, so nas bratsko
visoki predstavniki republi-. m krajevnih političnih organi-'J In kulturnih ustanov. Tako nam Primer v Skopju, po potresu 1963 popolnoma obnovljeni so-Mj!' metropoli SR Makedonije, iz-^ p. J toplo, bratsko dobrodošlico H Predsednik SZDL Lazarevski, (Jjtern ko nam je univ. prof. dr. Ivanovski v svojem izredno m izčrpnem predavanju Z^oval pregledno sliko zgodovin-razvoja tega razgibanega pre-^ Sprejema so se udeležili med
i)Z"m tudi predstavniki socialistič-
zveze
^J^Veze, mestne konference ^veze Unistov, mestne skupščine, mladi-ttJ.Radalje predstavniki inštituta za Ito'?1^uo zgodovino, predsednik *ton Je za meddržavne odnose, za-tčt 'L* osnovne turške šole Tefius Tj. ^natelj gimnazije „Josip Broz ^ ekonomskega učilišča „Boris
j,t pedagoške gimnazije „ Ščit* hi} Starko". Ob sproščenem kok-it^' ^1 je sledil uradnemu delu spre-Pt.j' ^ je razvila živahna razprava ^vsem o domačih problemih ter o LjRnju manjšinskega vprašanja v ^slaviji.
mZ^sod, kjer sta se ustavila Sienč-^ velebus in bus (katerima so roke maturanta prilepile na ttjjnašo „vizitko"), smo z začude-
ugotovili, kako podrobno PtQ . vprašanjih obveščeni tudi D. domačini — še posebej m
so o

pre-
lomačini — še posebej mladiki so nas spontano obstopili.
t Z. sem pred desetimi leti potoval prvimi maturanti po skoraj 4 '.Vendar zaradi potresne katastro-t{) ^ajšani poti (sicer v obratni smete^? ta primer v Prizrenu, slikovi-*n zelo kontrastnem mestu na 'J j Kosmeta z močno razgibanim 'hj^vinskim razvojem in pestro najrazličnejših narodnosti ^tci, Makedonci, Grki, Srbi,
Turki, Bolgari, Romuni itd.), vedeli za koroške Slovence le poedini starejši ljudje.
Tokrat smo zlasti tudi od mladine zvedeli podrobnosti jugoslovanske rešitve manjšinskega vprašanja. Vse narodnosti so enakopravne. V avtonomni pokrajini Kosovo-Metohija so zastopane v vseh političnih gremijih. V šolstvu so obvezni državni jezik, materinščina ter vsaj en jezik sosedne narodnostne skupine. Tako se na primer Aibantc in Makedonec lahko brez težav zmenita tako v albanščini kot v makedonščini.
Opazil sem, s kakšno dinamiko so v kratkem obdobju desetih let napredovali kraji in kako so se razgibali dokaj dolgo pretežno nepismeni narodi v vsakem oziru. Predvsem pa so maturanti in profesorji ob živem stiku s prebivalstvom spoznali, da je SFR Jugoslaviji uspelo uresničiti geslo o bratstvu in edinstvu, da so jugoslovanski narodi in narodnosti dejansko enakopravni in da so manjšinski problemi za vse zelo zadovoljivo rešeni.
Za naš mali slovenski narod na Koroškem, ki živi pod neprestanim germanizatorskim pritiskom močnih, manjšini sovražnih nacionalističnih, fašistično nastrojenih velenemških krogov, je to spoznanje posebno dragoceno. Na svoje oči in ušesa smo se prepričali, da so načrtno in redno strupeno proti naši matični državi usmerjeni članki v listih teh krogov gola laž in nevoščljivost. Dovolj argumentov smo lahko zbrali na na-
DVOJEZUMOST
)e dottedno uve)jav))ena povsod, kjet M-vo narodnostno skupnost!
šem potovanju, da bomo take izpade zoper Jugoslavijo znali sproti zavračati ter pričati o resnično demokratičnem ustroju „diktatorične" SFRJ, medtem ko v naši tako „demokratič-ni" republiki Avstriji manjšinsko vprašanje še zdaleka ni zadovoljivo rešeno.
2e 18 let čakamo koroški Slovenci, da bi Avstrija izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela v členu 7 državne pogodbe napram koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom. Na tej državni pogodbi temelji svoboda in neodvisnost druge avstrijske republike. Pogodba je z medsebojnimi uradnimi podpisi potrjen dogovor med partnerji. SFR Jugoslavija je kot sopodpisnica partner te pogodbe. S svojim podpisom je pristopila k avstrijski državni pogodbi ter priznala meje iz leta 1937. Kljub temu trdijo nacionalistični, tudi v najvišjih političnih forumih zasidrani krogi, da stremi Jugoslavija na svojem severu za spremembo meja.
Treba bo tem krogom nedvoumno pojasniti, da ima partner možnost odstopiti od pogodbe, če se drugi partner prevzetih obveznosti ne drži. Z mariborskim .Večerom" lahko izjavimo, da gre pri državni pogodbi v bistvu za diktat Avstriji, katerega je le-ta dolžna izpolnjevati! In le ob strogi izpolnitvi vseh členov bo mogla pogodba obveljati. Kdo torej ogroža avstrijsko mejo na jugu? Tisti, ki se drži dogovora ali oni, ki ga le površno ali sploh ne izpolnjuje?
Napredna slovenska mladina ne bo dopuščala, da bomo koroški Slovenci enakopravni samo pri plačevanju davkov. Odločena je boriti se, če potrebno, z izčrpanjem vseh demokratičnih sredstev za popolno uveljavitev svojih pravic. Znala bo mobilizirati v ta namen tudi bratske narode Jugoslavije ter vse napredne sile sveta.
Kot avstrijski državljani si želimo normalnega vzdušja in normalnih stikov s sosedi v deželi. Druga „Irska" bi prizadejala naši lepi Koroški in vsej Avstriji nepopravljivo škodo. Zato sem prepričan, da bodo avstrijske oblasti spregledale, da so s svojo dosedanjo manjšinsko politiko v slepi ulici; prepričan sem, da se bodo v avstrijskem javnem življenju končno le uveljavili trezni, demokratični nazori, ki bodo v vprašanju narodnostnih manjšin zagotovili rešitve, kakršne smo imeli priložnost spoznati na tem našem potovanju. Tega si iskreno želimo.
Nemškonacionalnim skrajnežem, na čelu KHD, bo nujno treba odkopati vodo v politični areni. Bratom po krvi in po rodu, ki so se dali zaslepiti, pa ponujamo bratsko roko, kot so si jo podali na primer Srbi, Makedonci, Šiptarji, Turki, Romi in drugi v avtonomni pokrajini Kosovo. Raznim Stukovnikom, Pustom in drugim nestrpnežem s slovenskimi priimki bi svetovali, da bi začeli razmišljati o svojem izvoru, da bi šli in se na lastne oče prepričali o razmerah in rešitvah na dvojezičnih in večjezičnih področjih Jugoslavije. Morda bi potem spoznali nesmisel svoje strupene gonje proti lastnemu rodu. Če takega preobrata v mišljenju neelastični starejši res ne zmorejo več, od mladine, ki je vse bolj omikana, to pričakujemo.
Potovanje maturantov in profesorjev slovenske gimnazije je potekalo naprej preko Dubrovnika in Splita po prelepem jugoslovanskem Primorju. Ta del potovanja je bil namenjen predvsem rekreaciji in zabavi. Zadnji postojanki na tej poučni ekskurziji sta bili Postojna z ogledom čarobne Postojnske jame ter Ljubljana, kjer so nam priredili visoki predstavniki političnih in kulturnih ustanov slavnostni poslovilni sprejem. Tod se je ekskurzija uradno zaključila z govorom podpredsednika Winklerja ter z zahvalnimi besedami zastopnikov maturantov in profesorjev.
Ob zaključku smem trditi, da je potovanje krepilo v vseh udeležencih spoznanje, da koroški Slovenci ne živimo osamljeni na otoku, ki ga skušajo razne neprijateljske struje obdajajočega nas nemškega morja prej ali slej pogoltniti, temveč da imamo široko zaledje in zaslombo pri bratskih narodih Jugoslavije. To nam bo krepilo revolucionarnega duha, ki je izza dobe druge svetovne vojne zopet zaživel v vrstah naše mlade inteligence.
Pa tudi dejstvo, da naletimo na vedno širše razumevanje demokratičnih sil v lastni deželi in v svetu v smislu znanega koroškega umetnika Scharfa, da imenujem le enega predstavnika teh sil, nam budi nado v lepšo, skupno bodočnost narodov sosedov v deželi. V takih spoznanjih vidim bistveni smisel naših vsakoletnih potovanj.
Mitan Kvpper


Za Karavankam: je svet —
Mam svet — so sinja jezera in polja, in narod čndovit kor cvet —
Tam narod čndovit je, dro/
Zavest ima in v krv: moč.
Značaj in volja krepka, silna gorita v njem kot plamen vroč.
Moči voljne mn v sren vro/
/t glej, ta narod je preklet.. .1 Tnj rod mn krade zemlje ped.
O, tnj karkar mn tlači dnšo predolgi/? sedemnajst že let/
Za Karavankam: je svet, tam narod čndovit je, dro/
Moči voljne mn v sren vro, tnj rod mn krade zemlje ped —
O, dolgik sedemnajst že let ta narod je preklet. ../
Lad Grbec
)))!))))!!)!!)))!)!)!!!!)!!!)!)))))))!)!!!!!)!))!!!))!))))))!)))))))!))!!))))))!)!!))!))))))))!))))!!!)!!)))!!!!!)))))))))!)!)))))))!))!!!!)!))))«!
Seminar siovenskih visokošoicev...
(Nadaljevanje s 3. strani/
Največje zanimanje pa je nedvomno vzbudil zadnji referat Mirka Messnerja na femo .Neofaši-zem — vzroki in oblike njegovega nastajanja. Kakšno vlogo igrajo pri tem meščanske stranke. Koroška jesen 1972. Ali imamo na Koroškem in v Avstriji opraviti s tašističnim gibanjem? Socialna osnova šovinizma". V začetku je referent navedel tri faktorje, ki ugodno vplivajo na neofašistično gibanje, In sicer: 1. da je (ašizem v številnih državah na oblasti oziroma da obstaja v mnogih državah močno fašistično gibanje; 2. ekonomski faktorji (centralizacija kapitala, spojitev države z monopoli, poslabšanje položaja malomeščanstva; 3. podvig demokratičnega in delavskega gibanja, ki mu meščanski parlamentarizem ni več kos. Vendar tašizem danes ne more več nastopati kot pred 30 leti, ker se je razmerje sil med kapitalističnim in socialističnim svetom (s katerim je referent očitno menil države varšavskega pakta) spremenilo v prid socialistov. Tako je neo-tašizem prisiljen prilagoditi se današnji stvarnosti, je dejal referent, medtem ko je kršenje demokratičnih pravic ljudstva, ki je imperializmu imanentno, označil kot (aši-zacijo državnega aparata.
V svojem predavanju je Mirko Messner ugotovil, da so v Avstriji še posebno dani pogoji, ki ugodno vplivajo na novo fašistično gibanje. Tako je bila denacitikaoija po vojni v Avstriji zelo skromna; nasprotno so se vse meščanske stranke razen KPA potegovale za nem-škonacionalne volivce. Pri tem se je izkazala tudi socialdemokratska stranka, ki je — kakor je menil referent — ravno v manjšinskem vprašanju vedno sodelovala z reakcionarnimi in nemškonacionalni-mi silami (primer: odprava dvojezičnega šolstva, zadržanje ob napadih na dvojezične napise, komisija za krajevne napise itd.). .Socialdemokracija veže delavce ideološko na meščansko državo, jih depolitizira in tako poveča akcijski radij šovinistov. Tako ima SPO največjo krivdo pri šovinistični gonji lanske jeseni, ker se noče zoperstaviti krogom KHD, katerega manifestacije nosijo očitno neofašistične tendence."
Diskusija se je razvila predvsem v smer ocenitve KPA, če izvzame-
mo diskusijski prispevek učitelja Hudla, ki je govoril o protislovenski gonji v avstrijski vojski. Jože Messner je govoril o solidarnostnem odboru za pravice koroških Slovencev, v katerega je vključenih nad 20 organizacij. (Njegova kritika na račun pasivnosti osrednjih slovenskih organizacij do tega odbora je bila zavrnjena z ugotovitvijo, da te organizacije prvotno sploh niso bile vabljene k sodelovanju, marveč so se jih pobudniki spomnili očitno šele tedaj, ko so videli, da drugod nimajo zaželenega odziva — op. ured.). Medtem ko je referent menil, da je KPA edina prava zaveznica koroških Slovencev, pa je Vinko Wieser ugotovil, da je KPA že davno opustila stališča marksizma-leninizma ter se aranžirala z meščansko državo. Sicer ji je priznal, da si prizadeva za izpolnitev člena 7 državne pogodbe, vendar po njegovem mnenju tudi KPA manjšinskega vprašanja noče in ne more rešiti na revolucionaren način, ker se — kakor v vseh odločitvah — tudi v manjšinskem vprašanju postavlja na temelje meščanske države ter goji iluzijo v njo. Tako se tudi njena politika omejuje na rotenje, zahteve in prošnje, naj država končno uvidi svoje dolžnosti itd., samo nekoliko okrašeno z revolucionarnimi (razami (pa tudi teh je vedno manj). Zato je po njegovem mnenju treba osnovati novo komunistično partijo, ki bo dejansko delovala na osnovi znanstvenega socializma, marksizma-leninizma.
Obiskovalci seminarja so si lahko ogledati razstavo .Sodobni problemi koroških Slovencev", ki je s pomočjo geografskih kart, podatkov o ljudskih štetjih in o prijavah k dvojezičnemu šolstvu ter slikovnega gradiva v obeh dežeinih jezikih posredovala zanimiv pregled dejanskega stanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Razstava, ki je skrbno urejena, bo kmalu prenešena tudi v Celovec.
Zborovanje študentov se je zaključilo s proslavo 50-letnice ustanovitve Kluba slovenskih študentov na Dunaju, na kateri je predsednik KSŠ Berti Wutte lahko pozdravil števiine častne goste. Na sporedu je bil tudi odrski nastop .Ekstremist Matija Gubec", nato pa je sledil ples, ki je trajal dolgo v noč.
Ffanc) Zw)M*r m).
ŠPORTNI VESTNIK
#	VtSOKA ZMAGA NAD VOJAŠKtM MOŠTVOM
V	4. kolu 2. nogometnega D razreda je Slovenski atletski klub imel v gosteh nogometno moštvo Heeressportverein iz Celovca ter je nasprotnika prepričljivo premagal 8:0 (4:0). Po raztrganem začetku so slovenski nogometaši prevzeli pobudo in jo obdržali do konca prvenstvene tekme. Domače moštvo je imelo izrazito premoč, vendar o igri sami ne moremo trditi, da je bila lepa. Slovensk atletski klub se je prilagodil slabi igri nasprotnika, tako da se ni treba čuditi, da ni padlo več zadetkov. Poleg nemarnosti domačih igralcev, ki bi lahko slavili dvo-številno zmago, pa je treba upoštevati tudi to, da srednji napadalec Jože Fera zdravstveno ni bil povsem v redu in je zapravil izrazite priložnosti.
Moštvo Slovenskega atletskega kluba je proti HSV nastopilo nekoliko spremenjeno. Prvič je namreč nastopil kot centralni krilec Lampichler, ki je svojo nalogo opravil v splošno zadovoljstvo, Oraže pa se je umaknil na mesto desnega branilca. Zdelo se je, da je bila obrambna vrsta s Hribarjem, Lampichlerjem in Oražejem učinkovitejša od prejšnjih.
Nogometaši Heeressporta so skušali ne-zmogljivost izenačiti s pretrdo igro. Proti koncu igre je sodnik moral predčasno poslati v slačilnico dva igralca gostov, zaradi zmerjanja slovenskih nogometašev pa so gostje želi mnogo ^rumenih" opominov. Gostje so napravili vtis nešportnega in nediscipliniranega moštva.
Kljub temu, da vlada med nogometaši Slovenskega atletskega kluba prehodna kriza, smo lahko zadovoljni z obilnim številom zadetkov. V lestvici 2. D razreda se je SAK na ta način nekoliko poboljšal. S sedmega mesta se je sedaj povzpel na 4. mesto s 6 točkami in razmerjem golov 16:6. Prvi je še vedno Steuerberg 8, 18:4 pred Launsdorfom 8, 14:5 in Wolfnitzom 7, 8:0.
V	nedeljo 16. septembra bo moštvo Slovenskega atletskega kluba gostovalo v Gut-taringu, kamor se bodo navijači lahko peljali tudi z avtobusom.
#	!ZVRSTEM ROKOMET V CELOVCU
V	nedeljo so se končale v Celovcu letošnje 2. rokometne igre za karavanški pokal. Rokometnega turnirja so se udeležile rokometne ekipe Slovenije, Furlanije-Julij-ske krajine in Koroške. Posamezne rokometne igre so prikazale moderen rokomet, ki so ga predvsem demonstrirali rokometaši TVD Partizan iz Tržiča, ki tekmujejo v slovenski rokometni ligi in zasedajo tam po treh kolih odlično 3. mesto. Pa tudi domači dve moštvi iz Celovca SVVW Bau-Egger in FTV Pago iz Borovelj sta nekajkrat nakazali poteze k dobremu rokometu. Prvo mesto mednarodnega rokometnega turnirja treh dežel je odneslo moštvo Partizana iz Tržiča z 8 točkami pred FTV Pago 5 in SVVW Bau-Egger 4. Četrto mesto je osvojilo moštvo ACLI iz Trsta z dvema točkama pred SCF-FordSintschnigl. Rezultati zanimivega rokometnega turnirja so se glasili takole:
Partizan — SCF Ford Sintschnig 17:7; FTV Pago — Partizan 14:15; SCF Ford Sintschnig — ACLI 12:12; SCF Ford Sintschnig — FTV Pago 8:14; FTV Pago — ACLI 9:9; SVVW — Partizan 12:14; SVVW — SCF Ford Sintschnig 14:9; SWW — FTV Pago 6:9; Partizan — ACLI 19:7 in SVVW — ACLI 4:3.
V	zadnji igri med SVVW Bau-Egger in ACLI iz Trsta ie pršlo do predčasnega zaključka tekme, ker se je razvil splošen pretep, ki ga je izzval celovški rokometaš.
#	PRVOLIGAŠ! NAPREDOVAL!
V	šestem kolu avstrijske nacionalne lige sta oba koroška zastopnika točkovala. Novinec WSG/VSV iz Beljaka je remiziral 0:0 v Bregenzu proti novincu Vorwerku in nadaljeval prvovrstno serijo neodločenih iger. Pri tej igri se je znova izkazal odlični sarajevski vratar Muftič, ki velja za najboljšega vratarja avstrijskih prvoligašev. Drugi zastopnik Koroške, Austria iz Celovca, je prvič žel poln uspeh in doma premagal moštvo z Eisenstadta 4:1. V lestvici zaseda WSG/VSV osmo mesto s 6 točkami, Austria iz Celovca pa 12. mesto s 5 točkami.
Težavno si pripisuje točke tudi Olimpija iz Ljubljane, slovenski prvoligaš v I. jugoslovanski zvezni ligi. V četrtem jesenskem kolu je Olimpija remizirala v Ljubljani z vodečim Čelikom iz Zenice 1:1 in zaseda s 4 točkami 10. mesto. Zanimivo je dejstvo, da se kakor v Avstriji tudi v Jugoslaviji novi prvoligaši odlično držjo. Proleter iz Zre-njanina, ki je v kvalifikacijskih igrah za I. zvezno ligo eliminiral NK Maribor, zaseda z istim številom točk (6) kakor prvi Hajduk drugo mesto. Avstrijski novinci WSG/ VSV, Vorwerk s Predarlskega in Simme-ring se uvrščajo po vrsti od 8. do 10. mesta v lestvici nacionalne lige.
RADiO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 4.50 — 9.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	1? 00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
SOBOTA, 15. ?.: 5.05 Za tiste, k! zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.45 Veselo in dobre volje — 14.00 Zabavni koncert — 15.50 Iz mape želja naših prijateljev ljudske glasbe — 17.10 Pester sobotni popoldan — 18.00 Deželni razgledi — 18.55 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice predarlskih skladateljev
—	19.50 Note in beiežke — 20.10 Veiika giasbena parada — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 14. 9.: 4.10 Igra na orgle — 8 15 Oddaja Heinza Conradsa — 9.00 V gosteh: Dieter Borsche
—	10.50 Radijska igra — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 14.00 ..Tingeltan-gel", igra — 17.05 Koncert ljudskih pesmi — 18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 17. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.05 Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 9.00 Razno Iz Gradiščanske — 9.50 Vesele note mojstrov — 11.05 Ljudska glasba Iz štajerske — 15.50 Knjižni kotiček —
14.50	Smehljajoča vsakdanjost — 14.15 Za ženo —
17.10	Kaj radi slišimo... — 17.54 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note In beležke — 20.10,.Radijska revija Dunajske revije" —
21.50	Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 18. 9. 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Ljudska oddaja — 10.00 Glasbeni avtogrami — 11.05 Ljudska pesem in glasba iz alpske dežele — 15.50 Ljudske pesmi — 15.00 Ljudska glasba iz Štajerske —
17.10	Avstrijci o Avstriji — 17.54 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert iz studia Celovec —
22.10	šport.
SREDA. 19. 9.: 5 05 Za tiste, k! zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja meiodija — 4.50 Giasbeni mozaik —
9.00	šaljive pesmi In gtasba na klarinet iz Avstrije
—	9.50 Vesele note mojstrov — 11.05 Ljudska glasba iz Štajerske — 15.50 Zborovska glasba — 15.00 Iz naše mape gostov — 14.50 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.54 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi - 19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note In beležko — 20.10 ..Tingel-tangel" igra — 21.10 Zabavna godba — 21.50 Zvezne dežele poročajo —22.10 šport.
ČETRTEK, 28. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Giasbeni mozaik — 9.00 Ljudska glasba iz Salzkammerguta — 9.50 Vesele note mojstrov — 11.05 Ljudska glasba Iz alpske dežele —
15.50	Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Novosti
—	redkost) — posebnosti — 14.50 Za otroke — 17.10 Kviz gre na potovanje — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note In beiežke
—	20.10 štajersko in po koroško — 21.00 Iz graškega glasbenega življenja — 22.10 šport.
PETEK, 21. 9.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja meiodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
9.50	Klavirska glasba — 10.00„če slišim ciganske gosli" — 11.05 Ljudska glasba iz štajerske — 15.50 Ljudska glasba — 14.45 Iz štajerske literature — 15.00 Groški umetniki — 14.45 Pojoča mladina — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.54 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Moja najljubša melodija — 19.50 Note in beležke — 20.50 Otto Pflanzi
—	portret solnogradčana Iz Zgornje Avstrije — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, IS. 9.00 Od pesm! do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, IS. 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
PONEDEUEK, 17. 9.: 13.45 informacije — Koroška literarna panorama.
TOREK, 18. 9.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 informacije — športni mozaik — Otroci, posiušajte! SREDA, 19. 9.: 13.45 informacije — Simfonični koncert
—	Stava vojvodine Kranjske.
ČETRTEK, 20. 9.: 13.45 informacije — Zena, druiina, dom.
PETEK, 21. 9.: 13.45 informacije — Hudomušne pesm! in poskočna giasba.
RAD!0 LJUBLJANA
Poročita: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.50	Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 4.00 Jutranja kronika — 4.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti — 15.15 Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 14.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 15. 9.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.55 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 11.20 Z nami doma in po svetu — 12.10 Melodijeza opoldan —15.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 14.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in solistko Ireno Kohont — 17.10 Glasbena medigra — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Urad za najdene skladbe — 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 V soboto zvečer —
21.00	Zabavna radijska igra: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta — 21.59 Majhni ansambli zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence —
25.05	S pesmijo In plesom v novi teden.
NEDELJA, 14. 9.: 4.50 Danes za vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 iščemo popevke poletja — 10.05 Še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi boja in dela — 10.45 Voščila —
15.15	Zabavna glasba — 15.50 Z domačimi ansambli
—	14.05 S slovenskimi ansambli in orkestri zabavne glasbe — 15.05 Popularne operne melodije — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra — „Jok in škripanje z zobmi" — 19.15 Glasbene razglednice — 20 00 V nedeljo zvečer — 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.40 Vedre note — 25.15 Nočni coctaii.
PONEDELJEK, 17. 9.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pojemo In igramo za vas, otroci I — 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.50 Voščila
—	18.40 Zvoki in barve orkestra in zbora Ray Conniff
—	17.10 Zveneča imena — 18.15 Piholne godbe na koncertnem odru — 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka
—	20.00 Operni koncert — 21.50 Zvočne kaskade —
22.15	Zaplešite z nami — 25.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 18. 9.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.55 Z našimi simfoniki v svetu glasbe — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 12.40 Slovenske narodne — 15.15 Zabavna glasba — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Poje tenorist Giuseppe Di Ste-fono — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje! — 18.45 Tipke in godala — 19.15 Z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Lahka giasba slovenskih avtorjev —
20.50	Radijska igra ..Albertov most" — 21.51 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke — 25.15 časi v zrcalu glasbe.
SREDA, 19. 9.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Mladinski zbori pri nas in po svetu —
Tudi gorski reševatci
SE POSLUŽUJEJO PR!DOB!TEV MODERNE TEHN!KE
Številne nesreče v gorah so povod, planinske postojanke vedno bolj opretB' ljajo s telefoni in brezžičnimi UKV po* stajami. Od skupno 450 planinskih po* ' stojank avstrijskega in nemškega planin* skega društva v Avstriji je trenutno o; premljenih s telefoni 45, zbrežičnitB' postajami 30 in z najsodobnejšim brez* žičnim telefonom 2 planinski postojanki' Obe omenjeni planinski organizaciji st3 sklenili, da bosta v naslednjih petih h' tih opremili še mnogo visokoležečih p!a* ninskih koč s telekomunikacijskimi na* pravami, katerih vrednost bo znašala okrog 15 milijonov šilingov.
S to akcijo hočeta izenačiti prednost; ki jo imajo do sedaj planinske organi zacije Švice, Francije in Italije. V sled njih državah so s finančno pomočjo df žave in dežel opremili okrog dve tretjin} planinskih postojank z najsodobnejšimi telekomunikacijami, ki koristno služijo Z številnih gorskih nesrečah.
Tudi v Slovenji se ukvarjajo s podob' nimi vprašanji. Načelnik komisije go?' ske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije Albin Vengust je pred nedav* nim izjavil, da bodo še letos uredili pet gorskih postojank z radijskimi oddaini' ki. Drugo leto pa nameravajo z UK^ oddajniki opremiti še več planinskih do* mov, tako da bo v prihodnje povezavi} med kočami in gorskimi reševalci še bol) hitra in učinkovita.
10.15	..čudne so te čarovnije — 11.20 Z nami dol"* na poti — 12.10 Melodije za opoldan — 15.15 Z"*' na glasba — 14.10 Poje kvintet Anton Neffat — ^ Voščila — 15.40 Majhen recital violinista Pavla ^ barja — 17.10 Operni koncert — 18.20 Listi iz pop burna — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ko"' Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.00 lepe melodije — 22.15 Revija popevk — 25.15 f!* zvoki.
ČETRTEK, 28. 9.: 4.50 Beseda na današnji dan Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9-^ partitur operetnih melodij — 11.20 Z nami doma !" poti — 12.10 Melodije za opoldan — 15.15 Zah"! giasba — 14.10 Popoldne za mladi svet — 1540 poldanskl orkestralni intermezzo — 17.10 Končaj željah posiušalcev — 18.15 S Plesnim orkestrom Ljubljana — 18.50 Mejniki v zgodovini — 19.15 Z' samblom Jožeta Kampiča — 20.00 četrtkov veča)" mačih pesmi In napevov — 21.00 Literarni več"'. 21.40 Glasbeni nokturno — 25.00 V gosteh pri radijskih postajah — 25.50 Za ljubitelje jazza.
PETEK, 21. 9.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena tineja — 9.55 Glasovi v ritmu — 10.15 Po talini]!") teh — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 ^ dlje za opoldan — 12.40 Z domačimi ansami^
15.15	Zabavna glasba — 14.10 Ljudska glasba d'"! narodov — 14.50 Voščila — 15.40 Drobne skladb" rola Pahorja — 14.40 Popoladnskl sestanek z strom Robert Farnon — 17.10 Naši renomlrani v Mozartovih koncertnih delih — 18.15 ..Signali" — pagandna oddaja — 19.15 Z ansamblom Jožeta Pika — 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literatu'^
20.50	„Top-pops 15" — 21.15 Oddaja o morju i" morščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov dom' — 25.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
.....................................................imun...immiimmimmmmmmimimiimmmmmtmmimmmmmimmimiiiiimii...immmmmmimmm)......

	AVSTRtJA 1
	SOBOTA, IS. 9.: 14.50 Za otroke — 14.55 Za družino — 18.25 Otrokom za
iahko noč — 18.50 Novo v kulturi —
18.55	Dober večer želi Heinz Conrads — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki — 20.04 šport — 20.15 Napačni časopisni oglas, veseloigra — 21.55 šport
—	22.25 čas v siiki — 22.50 Vihar nad Teksasom.
NEDELJA, 14. 9.: 14.50 Za otroke — 14.40 Za miadino
—	17.05 Pustolovski film — 17.50 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Benetke — 18.50 Oddaja „Kdo ve več?" — 19.50 čas v sliki — 19.40 šport
—	20.15 Slavnostne igre 1975 v Bregenzu — 21.55 šport in čas v sliki.
PONEDELJEK, 17. 9. 18 00 Teletest — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Stan Laurei in Oliver Hardy —
19.00	Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda —
19.50	čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport —
20.15	Jason King — 21.20 Ob boksah — 22.20 čas v sliki.
TOREK, 18. 9.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tiroiske
—	19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Svet knjige —
21.10	Kruh prejšnjih let — 22.40 čas v sliki.
SREDA, 19. 9.: 11.00 Spored za delavce — 14.50 Za otroke — 17.10 Risati — slikati — oblikovati — 17.55 Za družino — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v sliki.
ČETRTEK, 20. 9.: 18.00 italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki In kulturne novost! — 20.04 šport — 20.15 Amerikanec v Parizu — 22.10 čas v sliki.
PETEK, 21. 9.: 11.00 Kruh prejšnjih iet — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.50 Pater Brown — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kutturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Komisar — 21.20 Cena biagostanja — 22.20 čas v sliki — 22.25 Filmska komedija.
		AVSTRtJA 2
K		NEDELJA, 14. 9.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.50 Panorama — 19.50 čas v
sliki — 19.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja — 20.15 V lastni zadevi — 21.45 čas v sliki.
PONEDELJEK, 17. 9.: 18.50 Pester denar iz vsega sveta — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Skrivnosti morja — 21.05 Pariz umetnikov — 21.40 Te-lereprlze.
TOREK, 18. 9.: 18.50 Avstrijska carina — 19.00 Morska biologija — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Glasba razvedri — 21.05 Sosedje — 22.15 Te-iereprlze.
SREDA, 19. 9.: 18.50 šah proti smrti po elektriki —
19.00	Igranje — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti
—	20.00 Pregled sporeda — 20.04 Šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Mož v kačji koži — 22.10 Tetereprize.
ČETRTEK, 20. 9.: 18.50 Mesto dela zgodovino — 19.00
Pevci laži — 19.50 čas v slik) In kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Brez nagobčnika — 21.15 Odprl se mi je nov svet — 21.40 Telereprize.
PETEK, 21. 9.: 18.50 O čemer moramo vedeti — 18.45 Uvod v elektroniko — 19.50 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Originalni film: Kitdres — 22.00 Teie-reprize.
		TV JUGOSLAViJA
H		SOBOTA, IS. 9.: 9.55 šolska oddaja — 14.20 Atletika Flnska:SZ — NDR — 18.55
Obzornik — 18.50 Guliver — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zlata roža Portoroža — 21.05 Glasbena oddaja — 21.50 Skrivnosti morja — 22.20 Starinarja — 22.50 Kažipot — 25.10 Po-ročiia.
NEDEUA, 16. 9.: 8.50 Skrivnosti morja — 9.40 Z an-samblom Milana Križana — 10.10 Kmetijska oddaja —
10.55	Mozaik — 11.00 Otroška matineja — 11.55 Poročila — 12.00 Kažipot — 18.15 Poročila — 18.20 Pet tisoč
prstov dr. T — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — ^ Dnevnik — 21.20 Baletna oddaja — 21.55 Športni P gled — 22.05 Poročila.
PONEDELJEK, 17. 9.: 9.05 Odprta univerza — 9.5U ska oddaja — 14.45 Madžarski pregled — 17.45 j kec in Pikec — 18.15 Obzornik — 18.50 Enciklop""*) živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — , Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.55 ), meo in Julija konec novembra — 22.00 Kulturne ° gonale — 22.45 Poročila.
TOREK, 18. 9.: 9.55 šoiska oddaja — 17.15 Madž"''j pregled — 17.40 Eva in Eva — 18.10 Obzornik—^ Vsako leto v septembru — 18.55 Mozaik — 19.00 na nega: Mastna koža — 19.20 Od Grmeča do Di"*)
—	19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevn!^
20.55	Pogovor o samoupravnih interesnih skupil
—	21.25 Pogled za kulise — 22.10 Poročila.
SREDA, 19. 9.: 8.20 šolska oddaja — 14.45 Ma^j
skl pregled — 17.50 Mačkon in njegov trop — ^ -
Obzornik — 18.50 Na sedmi stezi —	....-
in družba — 19.15 Mozaik — 19.20 Kaj hočemo — ^
18.50 Arhite^
Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.55 Guevara — 21.55 Glasbeni nokturno — 21.45 P" čila — 21.50 Rezervirano za šport.	,
ČETRTEK, 20. 9.: 9.55 šolska oddaja — 14.45 Mo<% ski pregled — 17.25 Iz slovenske književnosti — / Obzornik — 18.50 Tišina, na sporedu je nemi <!!"* /
18.55	Viharni vrh — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcb^j
20.00	Dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih —*
četrtkovi razgledi — 21.50 E. Zola: Germlnal Poročila.
PETEK, 21. 9.: 9.50 šolska oddaja — 14.45 Ma pregled — 17.45 Pisani svet — 18.15 Obzornik -	,,
Moj sistem — 18.55 Pet minut za boljši ]ezlk—*\

Mozaik — 19.05 Kratek fiim in naš ekran sanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.55 kladnlce svetovne književnosti — 22.15 XXI. sto" — 22.40 Poročila.

izdajateij, zaioinik in iastnik: Zveza siovenskih ^ nizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in ^ ya: 9021 Kiagenfurt — Ceiovec, Gasometergass^^ te). 32-5-50 — Tiska: Zaioiniška in tiskarska z o. j. Drava, Ceiovec — Borovtje.