i s^KBs« prikorakali na cilj mladi prvi dan Takole so DVODNEVNI POHOD MLADIH PROSTOVOLJCEV Mladi se pripravljajo na obrambo domovine Komisija za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito in obujanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS Velenje je organizirala skupaj z občinskim štabom teritorialne obrambe v 1 soboto in nedeljo pohod za mladince prostovoljce - teritorialce. Ta dvodnevni pohod je sodil v sklop priprav mladih za obrambo naše samoupravne socialistične domovine ter nadalnje krepitve sodelovanja med odbori za splošni ljudski odpor in teritorialnimi enotami. Ob šestih zjutraj prvega dne so se mladi teritorialci zbrali na Titovem trgu v Velenju. Pravi pohod se je zanje začel šele v Zavodnjah, do koder so se pripeljali z avtobusom. Iz te partizanske vasice so krenili v dolgi koloni po poti, koder je hodila med zmagovitim pohodom leta 1944 14. udarna divizija. Prvi postanek so imeli pri Zlebniku nad Šentvidom, kjer so pred spomenikom štirinajsti" izvedli kratko spominsko svečanost ter položili venec k spomeniku in z eno-minutnim molkom počastili spomin na padle junake te divizije. Potem ko so se okrepčali s toplim čajem, so nadaljevali pohod proti Smrekovcu. Okrog štirinajste ure so prispeli na Napotki prekaljenega borca majoija Jožka Bojadjijevskega 21. maja 1976 - Leto XII. - Št. 19 ( 328) - cena 2 din PRIHODNJO SREDO BODO V VELENJU ZASEDALI VSI ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE Poročila in odloki Vsi trije zbori velenjske občinske skupščine se bodo v sredo, 26. maja sešli na skupno sejo. Na dnevnem redu imajo več poročil, sklepov, predlog odloka o spremembah odloka o določitvi števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine občine ter vprašanja delegatov. Po obravnavi zapisnika s prejšnje seje bodo delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela ter krajevnih skupnosti razpravljali in sklepali o poročilih občinskega sodišča Velenje, organa za kaznovanje prekrškov skupščine občine Velenje, postaje milice Velenje, občinskega javnega tožilstva in sodišča združenega dela Celje ter o ugotovitvah in stališčih izvršnega sveta občinske skupščine o posameznih področjih. Navedena poročila je namreč že obravnaval na eni izmed svojih sej velenjski izvršni svet ter v zvezi s tem sprejel določene ugotovitve ter stališča, ki jih skupaj s poročili daje v razpravo delegatom vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Naslednji splet poročil, o katerih bo tekla razprava na naslednji seji, zajema poročila o gibanju cen iz občinske nosti v občini Velenje v letu 1975, o osnovnih nostih dogovora izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in občinskih izvršnih svetov o izvajanju politike cen v Sloveniji v letošnjem letu ter o nalogah izvršnega sveta, organa za cene in tržne inšpekcije pri izvajanju dogovora o politiki cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976. Nadalje bodo delegati obravnavali in sklepali še o poročilu o končanih pripravah za začetek dela delovne organizacije Večnamenske dvorane Velenje v ustanavljanju, ki naj bi se v prihodnje imenovala Rdeča dvorana, glede na to, da se je to ime že uveljavilo med občani. Predlog odloka o spremembah odloka o določitvi števila delegatskih mest in pripravil izvršni svet z namenom, da bi omogočil sodelovanje v zboru združenega dela skupnostim, ki doslej v odloku niso bile zajete. Na koncu 18. seje družbenopolitičnega zbora, 17. seje zbora združenega dela ter 19. seje zbora krajevnih skupnosti bodo delegati sklepali še o predlogih komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine, pod točko razno pa bodo delegati seznanjeni z akcijo za izvedbo posojila za izgradnjo cest v Sloveniji v obdobju 1976 do 1980. 1 I I I I I I I I I I a 3 I 1 DANES ZVEČER V VELENJU LIKOVNA RAZSTAVA BRATSTVO IN ENOTNOST V galeriji kulturnega centra Velenje bo danes zvečer ob 19. uri v okviru petkovega kulturnega večera otvoritev likovne razstave „Bratstvo in enotnost". Razstava bo odprta do 27. maja. Od 6. do 16. julija 1975 je bila v počastitev tridesetletnice osvoboditve Jugoslavije in dneva vstaje srbskega naroda organizirana v vasi Dudovica pri Lazarevcu prva kolonija likovnih ustvarjalcev Jugoslavije pod naslovom „Bratstvo — enotnost 75". Pobudo za organizacijo te likovne kolonije je dal iniciativni odbor pregnancev 6. transporta, iz hvaležnosti prebivalcem Srbije za bratsko pomoč v času okupacije, ki sojo nudili Slovencem, pregnanim s strani okupatorja v letu 1941. S šestim transportom je bilo 24. junija 1941 pregnanih v občino Lazarevec 299 otrok in odraslih. Pregnanci iz Slovenije so tu našli bratsko pomoč. V likovni koloniji „Bratstvo in enotnost 75" je sodelovalo 34 slikarjev in kiparjev. Vsak udeleženec je za stalno likovno galerijo v Dudovici podaril dve likovni deli, nekateri pa celo več. Ta dela so razstavljena v galeriji „Bratstvo in enotnost" v šoli Mihailo Mladenovič - Selja v Dudovici. Pri organizaciji likovne kolonije so poleg iniciativnega odbora pregnancev sodelovali še likovna sekcija REKLIK Svobode — center Trbovlje, likovni klub in uprava DU Djuro Salaj ter KUD Jedinstvo, oba iz Beograda ter kolektiv osnovne šole Mihailo Mladenovič - Selja iz Dudovice. Dela za to razstavo je izbrala žirija, ki so jo sestavljali: Katarina Jovanovič, umetnostni zgodovinar, Vera Ristič, kustos Narodnega muzeja in Djordje Ilič, akademski slikar, vsi iz Beograda. Ob otvoritvi razstave bo KONCERT komornega orkestra, glasbene mladine Velenje, ki ga vodi dr. Rajko Fenc. Izvajali bodo dela Enila Juela — Frederiksena, Carla Nata-naela Berga in Edvarda Griega. Prireditev v velenjski galeriji je posvečena 35-letnici pregnanstva. Tradicijo bratstva in enotnosti, skovanega med slovenskimi pregnanci in njihovimi gostitelji v Srbiji v najtežjih dneh naše zgodovine organizirano nadaljujemo v izmenjavah vlaka bratstva in enotnosti. Tudi letošnje leto je organizacija SZDL organizirala vlak bratstva in enotnosti iz Srbije v času od 5. do 8. junija. Pokroviteljstvo likovne razstave bratstvo in enotnost" in za ostale prireditve je prevzela OK SZDL Velenje. Zadnja novica V požgani lakirnici zakurili peč VELENJE, 18. maja - Dopoldan so zakurili peč v lakirnici tovarne hladilnikov Gorenje, v kateri je 22. aprila letos ogenj v celoti uničil peč za žganje laka z gornilniki vred. Obnovitvena dela v lakirnici so bila opravljena v rekordnem času. Pričakujejo, da bo ta četrtek že stekla redna proizvodnja. Kramarico, kjer so se znova ustavili pred spomenikom štirih padlih borcev 14. divizije. Tišino je prekinila ena izmed -mladink z recitacijo Kajuhove „Slovenske pesmi" ter častni streli in koraki treh mladincev, ki so pred spomenik položili venec. Pred mladimi pohodniki je bila le še dobra ura hoje. Toda vedeli so, da zadnji del poti ne bo minil tako hitro in brezskrbno kot pot iz Zavodenj do Kramarice. Njihovi izvidnici se je namreč posrečilo izvedeti, da jih čaka nekje med Kramarico in Smrekovcem „možna sovražnikova" zaseda. In res! Na Zadnjih rakah pri Krama-rici je začelo ropotati. Po nekajminutnem boju so uspešno razbili zasedo in tako pokazali, da so že sedaj dobro pripravljeni na obrambo pridobitev naše socialistične revolucije. Spet so se zvrstili v dolgo kolono in krenili na zadnji del poti prvega dne. Na cilj — na kočo na Smrekovcu pa so kljub napornemu dnevu prikorakali s pesmijo na ustih. Naslednji dan pa je mlade čakal še orientacijski pohod. Med dvodnevnim pohodom so mladi poslušali tudi predavanja o vojaških veščinah, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter se seznanili z vlogo in položajem naše države v svetu. Sprejem in čestitke miličnikom za njihov praznik Ob 13. maju, dnevu organov javne varnosti je izvršni svet skupščine občine Velenje priredil sprejem za delavce postaje milice Velenje, na katerem je v imenu sveta čestital za praznik podpredsednik Lado Zako-šenek ter jim tudi v prihodnje zaželel, da bi bili prav tako uspešni pri svojem delu kot doslej. Obenem se je zavzel še za tesnejše sodelovanje med postajo milice ter organi skupščine in drugimi dejavniki v občini. Velenjskim miličnikom so za njihov praznik čestitali tudi pionirji z osnovne šole Gustav Šilih Velenje. Delegacija pioniijev z osnovne šole Gustav Šilih izreka čestitko miličnikom za praznik Teden dni po katastrofalnem potresu v Furlaniji je število žrtev porastlo na 965, brez strehe nad gjavo pa je kar 92.500 ljudi. Udarci, ki so sledili prvemu najmočnejšemu sunku, so povečali materialno škodo. To pa še vedno niso točne številke, še vedno namreč pogrešajo okoli 400 oseb. Sedaj je glavno, da priskrbijo stanovanja za preživele, ki so ostali brez strehe. Tragedija za prebivalce iz Furlanije pa se še vedno nadaljuje. - Na sliki: tudi mrtve so težko pokopali. Masovni pogrebi, skupni grobovi in splošna žalost so spremljali potres v Furlaniji. V SLOVENIJI PO POTRESU - Potres, ki je prizadel severno Italijo, je prizadel tudi zahodno Slovenijo, kjer je zrušenih precej stavb in drugih objektov. Potres 6,5 stopnje po Mercalijevi lestvici je 10. maja prizadel okolico Tolmina, kjer je povzročil rušenje stavb. Točno število zrušenih stavb še ni znano, lahko pa povemo, da jih je bilo v občini Tolmin in njeni okolici zrušenih okoli 4.500, brez strehe pa je trenutno približno 2.600 ljudi. Stanovalci so nameščeni v šotorih, ti pa so v dežju zelo neprimerni. Zravstveni delavci imajo veliko dela, zdaj cepijo prebivalce, da bi preprečili morebitne epidemije. Iz vseh krajev Jugoslavije prihaja pomoč v šotorih in medicinski opremi. Na sliki: vas Podbela v Breginjski dolini v občini Tolmin, ki je najbolj prizadeta, saj niti ena hiša ni več uporabna. Postavili so šotore v upanju, da se bo zemlja umirila. ZADNjE mri PO SVETU-.. • DRŽAVLJANSKA VOJNA SE NADALJUJE Kljub vsem prizadevanjem novega liberalnega predsednika Sarkisa, ki je prevzel krmilo države, se vojna v Libanonu nadaljuje in še celo stopnjuje. Tako je v začetku tega tedna v enem samem dnevu padlo več kot 150 ljudi, več sto pa jih je bilo ranjenih. Boji so se prenesli iz mesta tudi na podeželje, še posebej v gore, kjer se spopadajo desničarji in levičarji celo s tanki in težkim topništvom. V Bejrut je dopotoval libijski premier Džalud, ki naj bi posredoval v državljanski vojni, toda od njegovih prizadevanj si malokdo obeta kaj dosti. Bolj pomembna je Arafatova (vodja Palestinske osvobodilne organizacije) pot v Damask, kjer se je pogovarjal s sirskimi voditelji. Kljub vsemu pa za zdaj ni videti skorajšnjega konca vojne, ki požira to nekoč mirno in dobro se razvijajočo sredozemsko državo. • POPIT V BERLINU Delegacija ZKJ, ki jo vodi član predsedstva CK ZKJ Franc Popit, je dopotovala v Berlin, kjer se udeležuje kongresa enotne socialistične partije Nemčije. V Berlin so prispele tudi delegacije številnih drugih držav. Delegacijo KP SZ vodi Mi-hajlo Suslov, delegacijo KPČ Gustav Husak, delegacijo madžarske socialistične stranke pa njen predsednik Janoš Kadar. • GOST IZ TANZANIJE V Jugoslavijo je dopotoval na uradni in prijateljski obisk Rašidi Kavava, predsednik vlade in podpredsednik republike Tanzanije. K nam je prišel kot gost podpredsednika SFRJ Vidoja Zarkoviča. Pogovori, ki jih bo imel z jugoslovanskimi voditelji, bodo razen dvostranskih odnosov zajeli tudi pregled mednarodnih problemov in še posebej priprave na Co-lombo. Jugoslavija in Tanzanija že vrsto let izredno tesno sodelujeta, pri čemer pa so njuni politični odnosi daleč boljši od ekonomskih in izboljšanju slednjih bo v precejšnji meri posvečen tudi obisk gosta iz Tanzanije. • UNCTAD: SODELOVANJE Četrta konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj, UNCTAD je že prešla v svojo drugo polovico, pri čemer sicer še niso dosegli bistvenih sporazumov med predstavniki razvitih in nerazvitih, so pa vendarle marsikje uspeli zabeležiti precejšnjo stopnjo sodelovanja med enimi in drugimi. To je zlasti očitno, denimo, v pristanku nekaterih razvitih dežel (Švedske, na primer), da sodelujejo pri finansiranju -sklada zalog. Naloga tega sklada bo preprečiti prevelika nihanja cen surovin, ki so najpomembnejši vir dohodkov za večino dežel v razvoju. Članica tega sklada bo tudi Jugoslavija. Žal pa ni mogoče o takih vzpodbudnih novicah poročati tudi z drugih področij četrtega UNCTAD, denimo o problemu zadolževanja nerazvitih, prenosu tehnologije, delovanju večnacionalnih družb in drugem. Sicer pa tudi največji optimisti niso pričakovali, da bi že v Nairobiju dosegli sporazum o vseh teh težavah tretjega sveta: bolj kot to so trezni opazovalci pričakovali (in v tem se najbrž niso motih), da bo Nairobi še ena stopnička na poti k dokončnemu cilju... se pravi spremembi sedaj krivičnega in neustreznega mednarodnega ekonomskega sistema. • COLOMBO VSE BLIŽE Neuvrščene države se medtem čedalje bolj približujejo svojemu letos najpomembnejšemu sestanku -peti konferenci predsednikov držav in vlad neuvrščenih. Colombo, glavno mesto Sli Lanke, je že skoraj povsem nared za sprejem več kot 4000 delegatov, novinarjev, opazovalcev in gostov, ki se bodo mudili tam v drugi polovici avgusta. Države-udeleženke so se že sporazumele o delitvi stroškov za konferenco, pri čemer znaša delež Jugoslavije 670.000 dolarjev. Strokovnjaki nameščajo telefonske, teleks in druge komunikacijske naprave, urejajo prostore za sprejem in skrbijo za vse, kar sodi k dobri organizaciji tako pomembnega srečanja. Hkrati z organizacijskimi pa se seveda nadaljujejo tudi politične priprave: neuvrščeni izmenjujejo informacije, oblikujejo stališča in v medsebojnih stikih preverjajo elemente dnevnega reda pete konference neuvrščenih na vrhu. I t s 5 s * DOVOLJENJE - Posebna komisija zveznega izvršnega sveta je že dala soglasje za normalno obratovanje novega letališča pri Mariboru. 29. maja bo tudi slovesna otvoritev letališča. Tega dne bo pristalo prvo potniško letalo DC-9, ki bo priletelo iz Beograda. Ob tej priložnosti bo tudi velik le- REKLI SO TE DNI: talski miting. V prvi etapi predvidevajo v Mariboru redno zvezo z Beogradom, v poletnih mesecih pa še z dubrovniškim letališčem. BONI - Avto moto zveza Slovenije je v svojih poslovalnicah spet začela pro- .IN DOMOVINI JOSIP BROZ TITO: Balkan ni kako izolirano področje, marveč del Evrope in Sredozemlja. In vse tisto, kar je značilno za situacijo na kontinentu, je prisotno tudi na tem področju. Balkan je tudi izpostavljen omejitvam, ki so posledica blokovske politike, kar otežuje to, da bi prišle do polnega izraza specifičnosti in skupni interesi narodov na tem področju. Celotna aktivnost naše države pa je že dolgo let usmerjena k temu, da bi se takšno stanje popravilo in bi odstranili vse, kar ovira vsestransko in plodno sodelovanje. FRANC ŠETINC: Ko se spominjamo zaslug bojevnikov vseh etap naše revolucije, predvojnih komunistov, nosilcev spomenice in vseh, ki so zaorali prve brazde v polje nove družbe, še zdaleč ne mislimo, da je vse že postorjeno. Tudi za mlade generacije je ostalo dovolj dela, dovolj revolucionarnih preizkušenj. ALLI SHUKRIJA: Mladina mora začeti in biti velik boj za razumevanje in uresničevanje zakona o združenem delu. Odkrito smo povedali, da mora biti ta zakon razumljiv, da bi ga sprejeli. Saj sam po sebi ni tako preprost. Vsebuje veliko zapletenih formulacij, ki jih moramo pojasniti vsem delovnim ljudem in občanom. KONCEM MAJA BO PELJAL PRVI VLAK PO PROGI BEOGRAD - BAR — Koncem maja bo krenil prvi vlak po progi Beograd Bar in s tem bo poplačan trud velikega števila delavcev in strokovnjakov, ki so prispevali k izgradnji magistralne proge. Povezava Beograda in s tem vse osrednje Evrope s pristaniščem Bar je zelo velika pridobitev. Po skupnem delu preko sedemdesetih organizacij je bila proga dograjena koncem leta 1975. Proga je dolga 476 kilometrov, od tega 301 kilometer preko Srbije, 175 pa prek Črne Gore. Proga ima 254 predorov, najdaljši je dolg kar 6.170 metrov, najdaljši most pa meri 498,8 metra, konstrukcija je 230 metrov nad zemeljsko površino. Na sliki vidimo vlak z našimi in tujimi novinarji, ki so jim pokazali celo traso. Posnetek je iz Zlatibora. Komentar tedna Središčno vprašanje sedanjih in prihodnjih dni je zagotovo javna razprava, ki bo razčlenjevala osnutek zakona o združenem delu. O osnutku zakona smo v našem tedniku že pisali; prepričani smo, da bo v kratkem vsakdo seznanjen z njegovo vsebino - bodisi v krajevnih skupnostih, bodisi v organizacijah združenega dela. Z zakonom se še bolj širijo okviri možnosti, da bo dejansko vsak delovni človek samoupravno odločal o svojem dohodku, o tem, kako in s kom bo združeval sredstva za proizvodnjo, o razporejanju svojega dohodka itd. Priprave na javno razpravo so v polnem razmahu. Toda na nekaj kaže opozoriti že sedaj, v prepričanju, da tega ne bomo ponavljali ob sklenitvi javne razprave ,Marsikje so namreč že pripravili „bojni načrt" javne razprave, določili so nosilce posameznih nalog in roke, do katerih morajo biti opravljene posamezne naloge. Slišimo, da se je mora biti mehanizem javne razprave drugotnega pomena, da mora biti podrejen vsebini zakona. Zato bodo najverjetneje slabo uspele tiste razprave, ki se bodo zadovoljile s predavateljem, ki bo prišel „iz republike" in bo na bolj ali manj zgoščen Bojni načrt potrebno držati rokov strogo; rekli bi - brez trohice ironije - kot pijanec plota. Toda ,, In prav v tem Joda" tiči zajec preprosto zato, ker v sedanjem trenutku ne smemo pahniti v ospredje javne razprave le roke, nosilce in kaj vemo kaj še vse, pač pa vsebino zakona o združenem delu. To pa pomeni, da način posredoval zbranim delavcem ali krajanom temeljne značilnosti osnutka zakona o združenem delu. Ne trdimo, da takšna oblika ni dobra, je pa zagotovo nezadostna. Bistvena značilnost razprave mora biti namreč v tem, da bodo delovni ljudje in krajani videli v vseh določilih zakona tudi sebe in svoje odnose, v katere so dajati bencinske bone za potovanje v Italijo. Največja dovoljena količina bonov je za 200 litrov bencina letno. Za liter super bencina v Italiji je treba odšteti 6,70 dinarja, za liter »navadnega" pa 6,45 dinarja, kar pa je še vedno ceneje, kot če bi bencin kupovali v Italiji. Na AMZS zatrjujejo, da bodo še pred začetkom glavne turistične sezone dobili bone tudi za nakup bencina v Avstriji in ZR Nemčiji. STROJI - Poslovno združenje industrije poljedelskih strojev Jugoslavije je te dni ponudilo domačim in tujim kupcem 33 novih poljedelskih strojev in 5 novih orodij. Tako so naše tovarne naredile velik korak v izpopolnjevanju izbora proizvodov ter v zmanjšanju uvoza predvsem težkih ter drugih poljedelskih strojev. Med vključeni v šolah, tovarnah, krajevnih skupnostih. To pa bo možno le tako, da bodo razprave izhajale iz konkretnih problemov delovnih sredin, ves razpravljalski tok pa se mora končno strniti v vse tiste ugotovitve, ki so vezane na našo družbeno skupnost kot celoto. Skratka: razprava bo uspešna le v primerih, če bo izhajala iz povsem otipljivih problemov če bo izrabljena tudi za kritične in samokritične ugotovitve, kje pri nas še škriplje in zakaj je temu tako. Prepričani smo, da bo zvečine razprava tudi res taka, toda nobeno opozorilo ni odveč, posebej, ker nas poprejšnje izkušnje učijo, da so bile javne razprave kdaj pa kdaj tudi izrazito formalistične in zato tudi neustvarjalne. MILAN MEDEN drugim bodo pričeli s proizvodnjo velikih traktorjev, ki imajo 160, 170 ali celo 220 konjskih moči. CESTE - Do leta 1980 naj bi v Jugoslaviji zgradili in obnovili 1.300 kilometrov magistralnih cest in za to porabili 29 milijard dinarjev. Največ denarja bo šlo za najpomembnejše odseke avtomobilske ceste ..Bratstva in enotnosti". V BiH bodo zgradili in obnovili 233 kilometrov cest, na Hrvaškem 196, v Črni Gori 89, v Makedoniji 90, v Sloveniji 107, na Kosovem 76, v Vojvodini 212 in v ožji Srbiji 309 kilometrov cest. AKCIJA - Na cesti med Planino pri Sevnici in Dob-jem se je začela letošnja zvezna mladinska delovna akcija „Kozjansko 76". Za zdaj delata na tem gradbišču ljubljanska in celjska mladinska delovna brigada, do konca avgusta pa se bo na Kozjanskem zvrstilo okoli 800 brigadirjev v 18 brigadah, ki bodo razen ceste na Dobje, gradili še cesto na Kalobije, vodovod Preloge, posebne brigade pa bodo organizirale otroške vrtce, opravljale socialoške ankete, sanirale vodovode in podobno. i i t i t i i i i i i i i \ I i i ! i i < < i * i \ Dobro obveščeni občani-dobri samouprav -Ijavci Nekaj o garancijskih listih in uslugah servisov Kako smo podpisovali Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela smo 29. aprila 1976 slovesno podpisali družbena dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Velenje in o družbeni samozaščiti v občini Velenje. Oba dokumenta urejata področja, ki doslej še niso bila pravno urejena ali pa so bila pomanjkljivo urejena in sta zato zelo pomembna. Družbeni dogovor o kadrovski politiki je zapolnil vrzel, ki je bila med Zakonom o medsebojnem razmerju v združenem delu in splošnimi akti posameznih organizacij združenega dela. Podpisniki smo se zavezali, da bomo najkasneje v 6 mesecih sprejeli dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne načrte kadrov v organizacijah združenega dela, v skladu z načeli sprejetega dogovora. Po drugi strani pa smo se zavezali, da bomo najkasneje v enem letu po podpisu izdelali oziroma dopolnili akte o sistemizaciji delovnih mest v skladu z dogovorjenimi in sprejetimi merili ter načeli. Komisija za družbeni dogovor, ki jo bo imenoval zbor združenega dela občinske skupščine, bo neposredno sodelovala s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela v zvezi z eventualnimi dopolnitvami dogovora oziroma z drugimi vprašanji, ki se bodo pojavljala pri realizaciji dogovora. Besedilo obeh družbenih dogovorov bo objavljeno v prvem naslednjem Uradnem vestniku občine Velenje. Pri pregledu seznama podpisnikov, je bilo ugotovljeno, da nekateri obeh dogovorov še niso obravnavani, jih niso podpisali in tudi niso sporočili razlogov zakaj odlašajo s podpisom teh pomembnih dokumentov. Družbeni dogovor o kadrovski politiki je doslej podpisalo 110 podpisnikov, niso pa ga podpisali naslednji: TGO Gorenje Velenje - TOZD hladilna tehnika, TGO Gorenje Velenje -TOZD pralna tehnika, TGO Gorenje Velenje - TOZD maloprodaja in servis, TGO Gorenje Velenje - TOZD Chrommetal, TGO Gorenje Velenje - TOZD gostinska enota, TGO Gorenje Velenje - obrat LESNA Šoštanj, TGO Gorenje Velenje - Delovna skupnost skupnih služb, TGO Gorenje Velenje - TOZD zmrzovalniki, Služba družbenega knjigovodstva v SRS - podružnica Velenje, Občinska stanovanjska skupnost Velenje. Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti je od 146 podpisnikov podpisalo 135 pooblaščenih predstavnikov organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Družbenega dogovora doslej niso podpisali naslednji podpisniki: Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje — TOZD elektrostrojni obrati, Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje - TOZD plastika in zaščitna sredstva, TGO Gorenje Velenje - TOZD Maloprodaja in servis, TGO Gorenje Velenje - obrat LESNA Šoštanj, TGO Gorenje Velenje - Delovna skupnost skupnih služb, Služba družbenega knjigovodstva v SRS — podružnica Velenje, Občinska stanovanjska skupnost Velenje, Krajevna skupnost Skorno-Florjan, Krajevna skupnost Plešivec. Izvršni svet in družbenopolitične organizacije bodo ocenile situacijo, zakaj navedene organizacije oziroma skupnosti doslej niso podpisale enega ah drugega dokumenta, zlasti še, ker niso sporočile razlogov oz. pripomb, ki bi jih morda imele. Marjan Marinšek, dipl. prav. podpredsednik izvršnega sveta Vienne v Franciji TUDI LETOS IZMENJAVA MLADIH 14 dni v Franciji Želiš preživeti pestrih 14 dni v lepem mestecu v Franciji? Odloči se in pojdi z nami v Vienne samo za 100 starih tisočakov. Komisija za mednarodne odnose pri OK ZSMS Velenje spet pripravlja potovanje naših mladincev v Francijo, kjer bodo gostje francoske mladine. V 14 dneh vas bodo skušali seznaniti s kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi njihovega kraja, spoznali boste delovanje in utrip francoske mladine, obeta se tudi obilo zabave in novih stikov z mladimi. Na pot pojdemo 17. julija 1976, vrnili pa se bomo 31. julija 1976. Stanovali bomo pri družinah, kar je najboljša možnost za spoznavanje načina njihovega življenja. Jezik ni problem, ker bo poskrbljeno za prevajanje. V avgustu nam bodo mladi iz Francije obisk vrnili. Pridejo 31. julija in bodo pri nas do 14. avgusta 1976. Želimo si, da bi jih tudi mi namestili pri družinah in jim nudili čimveč sproščenih odnosov z mladino iz Velenja. Cena obiska v Francijo znaša 1.000,00 dinarjev; za tiste pa, ki bi sprejeli mladinca iz Francije na dom, pa je celoten obisk v Francijo zastonj! Prijavite se lahko pri predsedniku OO ZSMS vaše organizacije, ali na OK ZSMS Velenje (v prostorih sodišča III. nadstropje) do 10. julija 1976. NA SVIDENJE V FRANCIJI! OBISKALI SMO RŽENIČNIKOVO KMETIJO V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Gostoljubna kmetija V naših prodajalnah so v prodaji najrazličnejši izdelki, med njimi tudi trajnejši tehnični izdelki, za katere mora biti zagotovljeno servisno vzdrževanje in potrebni nadomestni deli. Taki izdelki morajo biti opremljeni tudi z garancijskimi listi in navodili glede uporabe in vzdrževanja. Garancijski list pomeni namreč poroštvo za pravilno delovanje proizvoda v garancijskem roku in obveznost poroka, da bo v garancijskem roku odstranil okvare, ki bi nastale Pri uporabi in da bo trpel stroške v zvezi z odstranitvijo pomanjkljivosti in okvar ter v zvezi s tem stroške s prevozom oziroma prenosom proizvoda. Kot običajen čas popravila za izdelek, ki je pod garancijo vzdrževanje, če v kraju, v ka-• terem je bil proizvod prodan, ni za to poskrbel se smatra čas 10 dni. V izjemnih primerih se lahko ta čas tudi podaljša, če popravila ni mogoče opraviti prej. Če traja popravilo v garancijskem roku več kot 10 dni, od dneva, ko je bila okvara prijavljena, se garancijski rok podaljša za toliko dni kolikor je trajalo popravilo. Če proizvod ni popravljen v devetdesetih dneh, ga je porok dolžan na kupčevo zahtevo nadomestiti z novim brezhibnim proizvodom ali vrniti kupcu plačani znesek. Organizacija združenega dela, ki je na drobno prodala proizvod, ki se daje v promet z garancijskim listom, mora na kupčevo zahtevo v garancijskem roku ob pogojih iz garancijskega lista poskrbeti, da se odstranijo okvare in pomanjkljivosti na proizvodu in za servisno vzdrževanje, če v kraju v katerem je bil proizvod prodan, ni za to poskrbel proizvajalec oziroma uvoznik prodanega predmeta. Garancijski roki so za različne izdelke različni in trajajo od 6 mesecev pa do dveh let. Iz tega je razvidno, da je Zakon o jugoslovanskih standardih zelo poskrbel za vzdrževanje in popravila izdelkov v času, ko so pod garancijo in v tem pogledu ustrezno zaščitil potrošnika. Dejstvo pa je, da sem nam aparati in naprave pokvarijo tudi, ko so izven garancijskega roka. Inšpekcija prejema namreč mnogo pripomb na delo servisov, predvsem ko gre za popravila izven garancijskega roka, kajti storitve oziroma po- pravila aparatov in naprav, ki so izven garancije, mora storitve oziroma popravila aparatov in naprav, ki so izven garancije mora uporabnik plačati sam. Pri tem je potrebno poudariti, da so storitve servisov neposredno pod družbeno kontrolo cen, to se pravi, da morajo biti cene uslug, ki jih servisi opravljajo, evidentirane pri organu za cene pristojne občine. Ceniki s temi cenami (praviloma so določene cene za dejansko porabljen čas popravila) morajo biti dostopni vsaki stranki oziroma naročniku usluge servisa, zato morajo biti izobešeni na vidnem mestu v sprejemnem prostoru servisa. Če se obračunavajo storitve po normativu del morajo biti le-ti neposredno dostopni naročniku del._ Biti morajo tudi razumljivi. Če ni normativ stalno na razpolago pa je nujno, da so izobešene cene najpogostejših del ali izpiski iz normativa. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da organ za cene Občine Velenje za oba velenjska servisa Gorenje in EI Niš ni evidentiral cenika z normativi ampak le cenik s cenami za dejansko porabljen čas popravila. Torej so usluge servisov lahko zaračunane glede na dejansko porabljen čas s prištetim pavšalom za stroške prevoza. Iz dokumentacije oziroma računa, ki jo dobi naročnik ob plačilu pa morata biti razvidni cena za uro in čas, porabljen za popravilo. Pri tem pa bi uporabnike servisnih uslug opozorili na določene nepravilnosti, ki jih je zasledila tržna inšpekcija pri poslovanju servisa Ei Niš glede na pritožbe strank. Stranka je namreč naročila popravilo dveh TV sprejemnikov. Serviser je sprejemnike popravil v času 55 minut. Ko pa je stranka dobila račun, je bila na njem označena poraba materiala in cena za material, ni pa bila označena poraba časa in cene za uro dela, ampak le zmnožek tega, torej račun za popravljeno delo, iz katerega je bilo ugotovljeno, da si je serviser zaračunal za delo 7 ur. Tako je torej serviser delo, ki ga je dejansko opravil v 55 minutah, raztegnil na 7 ur in tako je stranka plačala namesto 52,00 din -364,00 din. Glede na zgoraj omenjeno je važno, da se stranka, ki naroči servisno uslugo, zaveda, da mora biti izstavljen popoln račun, torej mora imeti označeno porabo materiala in ceno za material, porabo časa in ceno za uro popravila in da pri podpisu računa preveri, če dejansko porabljeni čas odgovarja zaračunanemu. Delo serviserjev je zelo težavno, saj je pretežno terensko in pri tem naletijo na različne . B m sprejeme s strani strank, zato je potrebno, daje odnos strank do serviserjev korekten, s tem, da se serviserji zavedajo, da so upravičeni zaračunavati le tisto delo, ki je dejansko opravljeno. Velenje, dne 30/4-1976 TRŽNI INŠPEKTOR MEZNER Marjeta dipl. ing. živ. tehn. Vera in Ivan Atelšek s sinovoma valce, ki bodo želeli preživeti del svojega oddiha pri njih. V ta namen bodo dobili tudi 150 tisoč dinarjev kredita. Če bo po sreči, bodo letos hišo spravili pod streho, drugo leto pa naj bi bila že sezidana, tako da bi čez dve leti že lahko sprejeli prve turiste. No. tudi danes pri Atelško-vih v Smihelu vsakega, ki zaide k njim, gostoljubno sprejmejo. V hiši so uredili lepo in veliko dnevno sobo, v kateri vsakemu postrežejo z okusno domačo salamo, kruhom in seveda s pijačo, je povedala gospodinja. — Kako pa zmorete vse to? Me je zatem zanimalo. „Pred leti smo sejali vse sorte," je spet povzel besedo Ivan Atelšek, „vendar smo kmalu prišli do spoznanja, da tako ne gre več naprej; da delamo le za sproti. Zato smo začeli preusmerjati kmetijo v pašno-kosni sistem. Najprej smo preuredili hlev, v katerem je zdaj prostora za 25 oziroma trideset glav, če upoštevamo še teličke." Seveda Rženičnikova pre- usmerjanja ne bi zmogla, če ne bi bila dobila kreditov od zgornje savinjske kmetijske zadruge, katere sta porabila tudi za nakup strojev. Tako se sedaj lahko pohvalijo z modernim hlevom, v katerem je 28 glav živine, traktorjem, obračalnikom, kosilnico, strojem za molzenje, skratka, delo je zdaj pri njih veliko lažje, kot je bilo pred leti, pa tudi več koristi imajo od kmetije. Lani so imeli v hlevu dvanajst krav (pridelujejo mleko in redijo plemenske telice), oddali pa so 41.800 litrov mleka. Letos pa računajo, da bo petnajst krav dalo okrog 47 tisoč litrov mleka. Kljub vseh mehanizaciji, ki jo imajo, pa gradnje nove hiše brez pomoči drugih delavcev ne bi zmogli, še zlasti če upoštevamo, da je Ivan tudi politično zelo delaven. Kot delegatu krajevne skupnosti, mu sestanki vzamejo kar precej časa, ki bi ga sicer porabil za delo doma. Je tudi član upravnega odbora zadružne enote Mozirje, dela v socialistični zvezi v kraju, pa še kaj bi lahko navedli, saj ga kot dobrega in marljivega krajana želijo imeti povsod. Bolj kot sestanki Ivana obremenjuje gradivo, za katerega meni, da je pogostokrat preobsežno in prezahtevno. „Čez dan nimam časa, da bi ga predelal, to lahko storim le ob večerih, ki pa so sedaj zelo kratki. Zjutraj pa je treba tudi že pred peto v hlev." Dodal je tudi, da se lahko mnoge stvari krajše in na preprost način povedo, kajti v tem primeru bi bilo za marsikaterega delegata na sestankih veliko lažje. Ko smo se prejšnji teden novinarji celjskega območja po novinarski konferenci s predstavniki mozirskega izvršnega sveta, zgornje savinjske kmetijske zadruge, gostinskega podjetja Turist Mozirje in celjskega Izletnika odpravili še na ogled kmetije Ivana in Vere Atelšek v Šmihelu 3, je ob prihodu kolega iz celjskega radia in Novega tednika Milan Božič dejal, da je pri njih takšen zrak, da bi ga jedel. In v hipu smo se spomnili, koliko izpušnih plinov in drugega onesnaženega zraka vdihavamo v mestih. Seveda je z Atelškove domačije tudi lep razgled, poleg čistega in svežega zraka pa se obiskovalec najbolj razveseli miru, ki ga moti le šelestenje listov visoke stare lipe, ki kot stražar bedi nad domačijo, ter šumenje okoliških gozdov. Tega sta se zavedala tudi Atelškova, ki sta še mlada kmetovalca, saj je Veri šele 31 let, Ivanu pa 38, ko sta začela razmišljati o kmečkem turizmu. - Zakaj? „Pravijo, da se ljudje začnejo ukvarjati s kmečkim turizmom, da se zaposlijo," je odvrnil Ivan. „Pri nas pa smo zaposleni do vrha glave." Rženičnikova kmetija, kot se pri njih pravi po domače, meri 12 hektarjev, približno trikrat toliko pa imajo še gozda. V hlevu stoji 28 glav živine. Pri hiši sta poleg njiju še dva sinova, ki obiskujeta še osnovno šolo, in oče, ki ima že 71 let. „Ljudje, ki prihajajo k nam, stalno govorijo, kako je tukaj lepo in sprašujejo, če oddajamo sobe, da bi preživeli dopust pri nas. Prav zaradi teh obiskov, še bolj pa na pobudo naše zadruge, smo sklenili, da bomo kljub delu uredili nekaj sob za turiste," je dopolnil vprašanje Ivan Atelšek. Njihova domačija je zelo stara, saj je nad vhodnimi vrati letnica 1864. Nekateri zidovi pa so še starejši. Zato sta se Ivan in Vera odločila za gradnjo nove hiše, v kateri bodo uredili šest sob za turiste oziroma obisko- OD TU IN TAM OD TU IN TAM • OD TU IN TAM • OD TU IN TAM • OD TU IN TAM • OD TU IN TAM • OD TU IN TAM • OD TU IN TAM • V BOLNIŠNICI TOPOLŠICA ZAČENJAJO POSPEŠENO RAZVIJATI NOVO, TRETJO DEJAVNOST, TO JE ODDELEK ZA REHABILITACIJO IN BALNEOLOGIJO:__ Jeseni prvi oskrbovanci Obnova in ureditev bolnišnice Topolšica je letos prednostna naloga na področju zdravstva v občini Velenje. Ta prizadevanja so materialno pod- Pomoč Velenjski in šoštanjski taborniki so se odločili, da bodo po svojih močeh pomagali prizadetemu prebivalstvu na Tolminskem. Kmalu po usodnem potresu se je skupina tabornikov odpravila na ogroženo področje in tam postavila precejšen del šotorov, ki jih je taborniška organizacija v občini Velenja dela na voljo prebivalcem Tolmina in okolice. Te šotore so naši taborniki tudi sami postavili in s tem zagotovili streho nad glavo več kot dvesto petdesetim ljudem. Vendar pa naloge, ki so si jo zastavili, s tem še ni bilo konec. Med svojim trodnevnim bivanjem na področju, ki ga je potres tako hudo prizadel, so pozabili na spanje in utrujenost ter z vsemi močmi pomagali povsod tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Vrnili so se nasmeja-hnih obrazov in z zavestjo, da so vsaj malo olajšali življenje tistim, ki so tako nenadoma ostali brez strehe nad glavo. T. DOLEJŠI prli tudi številni delovni kolektivi iz Šaleške doline, ki so se s sprejemom samoupravnega sporazuma odločili združiti brez obveznosti vračila sredstva iz skladov skupne porabe v višini vrnjenih prispevkov iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po znižanju prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje v letu 1975. Po izločitvi iz Splošne bolnišnice Celje in vključitvi v novo velenjsko sestavljeno organizacijo združenega dela zdravstvenih zavodov si v bolnišnici Topolšica prizadevajo, da bi čimprej nadoknadili zamujeno ter kar najhitreje dosegli želeno strokovno in organizacijsko raven obstoječih oddelkov, to je pljučnega in internega, ter začeli z razvojem nove, tretje, dejavnosti, to je oddelka za rehabilitacijo in balneologijo. Sprva so računali, da bodo v letošnjem letu večino denaija porabili za ureditvena dela na pljučnem in internem oddelku. Ker pa ugotavljajo zmanjšanje potreb po bolniških posteljah na pljučnem in internem oddelku, so dali ob neodložljivih delih na teh dveh oddelkih prednost akciji za ureditev in usposobitev prostorov za potrebe nove dejavnosti, to je rehabilitacije in balneologije. V perspektivnem razvoju bolnišnice Topolšica je namreč posebej poudaijen razvoj oddelka za rehabilitacijo in balneologijo. Znova namreč želijo izkoristiti tudi termalno vodo, ki zdaj odteka skorajda neizkoriščena, prav tako pa tudi druge kvalitetne naravne faktorje. Razvijati želijo predvsem preventivno rehabilitacijo, rehabilitacijo po težkih operacijah ter rehabilitacijo delovnih invalidov. Predstavnikom delovnih organizacij, občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij so zadnji petek, 14. maja, v bolnišnici Topolšica predstavili potek del oziroma prizadevanj za zagotovitev novih razvojnih možnosti tega zdravstvenega zavoda. Podrobno so jih seznanili s trenutnim položajem bolnišnice Topolšica in opozorili, da zaradi skrajšane ležalne dobe ni več toliko potreb po posteljah v pljučnem in internem oddelku, kot so sprva sicer računali. Zadnje analize namreč kažejo, da bosta za potrebe teh dveh oddelkov zadoščala objekta „Planika" in ,,Smrečina". Zato so deloma spremenili program del, ki jih financirajo iz združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela Šaleške doline. V programu so ostala nujna in neodložljiva dela na pljučnem . in internem oddelku, več sredstev, kot so sprva računali, pa so namenili za to, da bo omogočili čimprejšnji začetek razvijanja nove, tretje, dejavnosti, to je rehabilitacije in balneologije. Še naprej iščejo nove # Spodbuden sestanek hišnega sveta V velenjski občini je bilo že veliko primerov, daje izbruhnil požar v posamezni stanovanjski . zgradbi. Čeprav so stanovanjski objekti opremljeni z gasilskimi aparati (vsaj morali bi biti) pa največkrat stanovalci čakajo na gasilce, da bodo prišli gasit, ker pač sami ne znajo uporabljati Člani hišnega sveta stanovanjskega bloka na Koroški 3 v Šoštanju pa so v želji, da bi odpravili to neznanje, povabili v soboto 8. maja na njihov sestanek tudi člana gasilskega društva Šoštanj, ki jim je praktično pokazal, kako se s to napravo ravna. Prav bi bilo, da bi pobudi stanovalcev tega bloka v Šoštanju sledili še drugi .. (S. Kajba) izvire termalne vode, pripravljeni pa so tudi že načrti za razširitev bazena ter za preureditev oddelka „Vesna". Za potrebe te nove dejavnosti bo treba urediti še zgradbo bivše „ki-rurgije". Določili pa so tudi že območje, na katerem bodo razvijali to novo dejavnost. Sicer pa pričakujejo, da bo novi oddelek bolnišnice Topolšica za rehabilitacijo sprejel prve oskrbovance predvidoma že letošnjo jesen. Sicer pa bodo še v tem mesecu predali svojemu namenu v objektu „Planika" izpopolnjen rentgenski oddelek ter dvigalo, izpopolnili pa bodo še laboratorij. Novost v stanovanjski gradnji Čeprav se v svetu mimo že tradicionalne klasične gradnje stanovanjskih in drugih objektov hitro uveljavlja tudi industrijska gradnja, pri nas v tovrstnih hotenjih in akcijah še precej zaostajamo. Predlog velenjskega „Gorenja", „Consortiuma" iz Ljubljane in „Avtoradgona" iz Gornje Radgone za uvedbo industrijsko montažne celične gradnje stanovanjskih in drugih objektov pomeni resnično novost. V tovarni stanovanj bi izdelali stanovanjsko celico, skupina za montažo usposobljenih delavcev pa bi sestavila celotni objekt. Ker so tudi finalna dela povsem industrializirana, je mogoče pričakovati stabilnejše cene v gradbeništvu, še pomembnejše pa je, da industrijska montažna celična gradnja skrajša čas gradnje ter za okrog 25 odstotkov poceni gradnjo. Za primer: če so pri uporabi klasičnega načina gradili 80-stanovanjski blok 2 leti, bodo zdaj takšen objekt z industrijskim načinom zgradili samo v šestih mesecih. Napovedujejo, da bo že letos stekla poskusna proizvodnja stanovanjskih celic. Sprva naj bi izdelali letno okrog 2.000 stanovanj; tovarna bi zaposlovala 500 delavcev, okrog 50 pa bi jih bilo zaposlenih na montažnih delih. Kot računajo bi se tej prvi tovarni pridružile v naši republiki še najmanj 3 tovarne za proizvodnjo stanovanjskih celic, graditi jih pa nameravajo tudi v drugih republikah. Industrijsko montažno celično gradnjo bi lahko uporabljali tako za gradnjo stanovanjskih objektov, kot pri postavitvi industrijskih objektov, vrtcev in šol, trgovin in drugih objektov. Za to novost v stanovanjski in drugi gradnji, ki bo odpravila med drugim tudi prepočasna in predraga instalacijska in finalna dela, se zanimajo številne delovne organizacije. Računajo, da se bodo ,.Gorenju", „Consortiumu" in „Avtoradgoni" pri uresničevanju načela industrijske montažne celične gradnje med prvimi pridružili Emo Celje, Industrijsko montažno podjetje Ljubljana in drugi. FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PRI KS ZA MAREC 1976 Št. Skupaj za leto 1976 Za mesec poročanja Krajevne skupnosti zap. 100% 70% 30% 100% 70% 30% 1. Velenje center, levi breg 2894 823.692,00 576.584,35 247.107,65 265.767,60 186.037,30 79.730,30 2. Velenje center, desni breg 3040 865.246,60 605.672,60 259.574,00 279.175,35 195.422,75 83.752,60 3. Šmartno 752 214.034,65 149.824,25 64.210,40 69.059,15 48.341,40 20.717,75 4. Konovo 359 102.178,75 — — 32.968,40 — — 5. Šalek — Gorica 152 43.262,30 30.283,55 12.978,75 13.958,75 9.771,10 4.187,65 6. Stara vas 365 103.886,50 72.720,55 31.165,95 33.519,40 23.463,60 10.055,80 7. Staro Velenje 415 118.117,50 82.682,25 35.435,25 38.111,10 26.677,75 11.433,35 8. Pesje 535 152.272.05 106.590,45 45.681,60 49.131,20 34.391,85 14.739,35 9. Cirkovce 50 14.231,05 — — 4.591,70 - - 10. Plešivec 74 21.061,90 — -j 6.795,70 — - 11. Paka 183 52.085,55 _ — 16.805,60 — — 12. Šentilj 206 58.631,85 — — 18.917,80 — - 13. Škale 406 115.555,95 — — 37.284,60 - - 14. Bevče 70 19.923,45 — — 6.428,40 — — 15. Kavče—Podkraj 254 72.293,65 — — 23.325,85 - - 16. Šoštanj 1415 402.738,10 — — 129.945,10 — - 17. Bele vode 91 25.900,50 - — 8.356,90 — — 18. Skomo-Flrojan 247 70.301,30 — — 22.683,00 - - 19. Zavodnje 62 17.646,45 — — 5.693,70 — — 20. Ravne 280 79.693,75 — — 25.713,50 — — 21. Družmirje—Gaberke 385 109.578,95 — — 35.356,10 - - 22. Lokovica 175 49.808.60 — — 16.070,95 — — 23. Topolšica 451 128.363,80 — — 41.417,05 - - 24. Šmartno ob Paki 546 155.407,60 — — 50.144,95 — — 25. Gorenje 279 79.409,15 - - 25.621,70 — — Skupaj: 13686 3.895.321,95 1.624.358.00 696.153.60 1.256.843,55 524.105,75 224.616,80 Velenje, dne 10. maja 1976 ODDELEK ZA FINANCE # Godbeniki iz Sant Aegydiera navdušili V soboto je bil v kulturnem domu v Velenju koncert godbenikov iz avstrijskega mesta Sant Aegydiera. Avstrijski godbeniki so s tem obiskom vrnili obisk rudarski godbi iz Velenja, ki je bila pri njih pred dvema letoma ter kolektivu Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki poslovno sodeluje s tovarno jeklenih vrvi v tem mestu. Gledalci so z velikim navdušenjem pozdravili nastop godbenikov iz Sant Aegydiera in njihove skupine Sounders, še prav prisrčno pa so pozdravili gesto gostov, ki so na koncu zaprosili Ivana Marina st., nekdanjega kapelnika rudarske godbe, da pod njegovim dirigiranjem zaigrajo njegovo koračnico Pozdrav Velenju. Na sliki: Ivan Marin st. je po dolgih letih spet vzel v roke dirigentsko palico. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE Velenje Številka: 06-6/1976-1 Datum: 10/5-1976 Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/1974) SKLICUJEM 18. sejo družbenopolitičnega zbora 17. sejo zbora združenega dela in 19. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje, ki bo v sredo, dne 26. maja 1976 s pričetkom ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji dnevni red: 1. izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in obravnava poročil vseh treh zborov; 2. obravnava in sklepanje o poročilu o izvršitvi sklepov seje zborov z dne 31/3-1976 in o skrajšanih zapisnikih sej zborov z dne 5/3 in 31/3-1976; 3. Razprava in sklepanje o poročilih: a) Občinskega sodišča Velenje, b) Organa za kaznovanje prekrškov SO Velenje, c) Postaje milice Velenje, d) Občinskega javnega tožilstva Celje, e) Sodišča združenega dela Celje in o ugotovitvah in stališčih izvršnega sveta občinske skupščine o posameznih poročilih; 4. razprava in sklepanje a) o poročilu o gibanju cen iz občinske pristojnosti v občini Velenje v letu 1975, b) o osnovnih značilnosti dogovora IS Skupščine SRS in občinskih izvršnih svetov o izvajanju politike cen v SRS v letu 1976 in c) o nalogah IS, organa za cene in tržne inšpekcije pri izvajanju dogovora o politiki cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976; 5. predlog odloka o spremembah odloka o določitvi števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine občine Velenje; 6. razprava in sklepanje o poročilu o končanih pripravah za začetek dela delovne organizacije Večnamenska dvorana Velenje v ustanavljanju; 7. razprava in sklepanje o predlogih komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Velenje a) sklep o soglasju k postavitvi Marjana Marinška, dipl. pravnika za občinskega javnega tožilca v Velenju, b) sklep o soglasju k postavitvi Jožeta Požuna za namestnika občinskega javnega tožilca v Velenju, c) sklep o imenovanju Branka Dražnika za tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja, d) sklep o imenovanju koordinacijskega odbora za programe krajevnih skupnosti pri zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje, e) sklep o imenovanju delegata Janka Vovka v delavski svet delovne organizacije Rudarski šolski center Velenje, f) sklep o imenovanju delegata Milana Valenčaka v delavski svet TOZD pedagoška dejavnost RŠC Velenje, g) sklep o imenovanju delegata Franca Jrebšeta v delavski svet TOZD Elektrokovinarski obrati RŠC Velenje, h) sklep o imenovanju delegata Boža Vračka v programski svet OZD Kino Velenje, i) sklep o imenovanju delegata Huberta Mravljaka v delavski svet Splošne bolnice Slovenj Gradec, j) sklep o imenovanju delegata Draga Tratnika v svet Bolnice Topolšica, k) sklep o razrešitvi Lešnik Marije dolžnosti načelnice oddelka za družbene službe; 8. razprava in sklepanje o predlogu izvršnega sveta občinske skupščine o razrešitvi Marjana Marinška dolžnosti podpredsednika izvršnega sveta; 9. Vprašanja delegatov, 10. Razno, (informacija o akciji za izvedbo posojila za izgradnjo cest v SR SI oveniji v obdobju 1976 — 1980). PREDSEDNIK Nestl Zgank, s.r. ■lilS^ill^fcl Hodimo po njihovih stopinjah Dopisujemo si Sem učenka 8. c razreda na osnovni šoli Anton Aškerc. V klubu OZN sodelujem že dve leti. Zadolžena sem za dopisovanje z drugimi klubi OZN, odgovarjam pa tudi na pisma, ki jih naš klub sprejema. Najredneje si dopisujemo s klubovci OZN iz Renč. Pred kratkim smo od njih prejeli zelo zanimivo pismo. Prijatelji iz Renč so se nam zahvalili za gradivo, ki smo jim ga poslali. Tako kot mi, se tudi oni zelo radi spominjajo našega skupnega izleta v Vinico. Zelo veseli pa smo, da so po našem zgledu začeli uvajati v svojem krožku poročila ambasadorjev. Pisma, ki jih prejemamo od naših prijateljev iz drugih krajev, preberemo na sestanku in nato skupaj sestavimo odogovor. Tudi odgovor ob koncu glasno preberemo. LILIJ ANA CIZEJ 8. c Osn. šola iiton Aškerc Graška gora — gora jurišev Graška gora je gora jurišev. Tam so imeli partizani sedem hudih bojev. Tudi mi pionirji, smo se odpravili na Graško goro. Mi nismo> jurišali, kot nekdanji borci, mi smo hodili in tekali. Peli smo vesele in žalostne partizanske, pa tudi druge pesmi. Tako srno prišli na Graško goro. Na Gori jurišev stoji spomenik, nedlaleč stran pa kmetija. Pri spomeniku smo pripravili kratek kulturni program, nato pa smo posedli na mehko travo in pomalicali. Nato smo pobrali smeti in se odpravili proti Velenju. Pri jezeru nas je počakal avtobus in nas odpeljal do šole. NATALIJA OVNIČEK 4. d. Osn. šola Gustav Šilih PAŠKI GRAD Grad je bil zgrajen pred sedmimi stoletji. Prvi lastniki gradu so bih paški gospodje. Nato so se lastniki gradu menjavali. Zadmji je bil Josip Vinko Novak. Ta je dal sneti streho in tako jie začel grad propadati. Zdaj so sarrne razvaline. Vidi se še, kje so bila okna, line in vrata. Vidijo se ometane stene v sobanah. Zdaj raste tam drevje in grmovje. Na levi strani je prepad, na desni pa cesta. Blizu gradu je park, kjer so se sprehajale grajske dame. Okoli gradu so odpadki, ki kvarijo okolico. Če ne bi bilo tega, bi bil lahko grad lepa turistična točka. IRENA IRMAN 3. b Osn. šola Šmartno ob Paki Čistili smo okolje Zadnjo uro pouka smo šli pobirat papir. Obuli smo se in šh v vrsto. Na poti smo videli, da manjkata dva dečka. Namesto, da bi šla pobirat papir, sta ušla. Šli smo v Staro Velenje. Pričeli smo pobirati pri pekarni. Torbice sta pazila dva učenca. Pobirali smo papir, a ga nismo veliko našli. Ko smo ga pobrali, smo ga sesuli v kante. Potem smo šli po torbe in odšli vsak po svoje. Mitja in še nekaj drugih smo odšli po gozdni poti proti gradu. Pogledali smo, kje so imeli v starih časih ječe. Po tem pa smo šli tudi mi domov. MATJAŽ BAŠKOVIČ, 3. c Osn.šola Anton Aškerc Med vojno so se vsi zavedni Jugoslovani borili za eno samo stvar - svobodo. Borih so se do zadnjega diha. Po štirih letih boja so si priborili zlato svobodo. Zanjo je dalo mnogo mladih in starih svoja življenja. Srečni smo lahko, da živimo v svobodni domovini. Prav pa je, da se dandanes spominjamo padlih partizanov. Odločili smo se, da bomo tudi mi obiskali partizanske kraje. Med prvim smo obiskali Graško goro - goro jurišev in pa Žlebnikovo domačijo. Tja smo šli zato, da bi počastili spomin padlega partizanskega pesnika Karla Destovnika Ka-juha. Avtobus nas je pripeljal pod Sleme od tam pa smo nadaljevali pot peš. Hodili smo nekaj časa in že se je pred nami pokazala Žlebnikova domačija. Najprej smo si ogledali spomenik in okolje. Ogledali pa smo si tudi notranjost hiše. Počastili smo spomin padlega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Počasi smo se začeli spuščati. Tovarišica je rekla: „V kolono po eden, ker je pot zelo nevarna." Dolgo smo hodili preden smo prišli do vznožja. Ob neki hiši smo počakali na avtobus. Na avtobusu smo peli partizanske pesmi. Vsi smo bili veseli, ko smo zagledali Velenje. Vsi si želimo le eno: da bi povsod na svetu zavladal mir. ANDREJA MIRNIK, 4.d Osn. šola Gustava Šiliha Krvave sledi Očka mi je povedal, daje bil njegov ded pred vojno zelo napreden in zaveden Slovenec. Tako je učil tudi svoje sinove in hčere. Izbruhnila je vojna. Ustanovile so se prve partizanske čete, ki so bile slabo oborožene. Pri dedu je bil nekakšen zbiralni center za hrano, orožje in sanitetni material za partizane, ki so bili na tem območju. Nemci so izvedeli, da so partizani večkrat pri tej hiši. Ker ded ni hotel spraviti v nevarnost svoje družine in par- tizane, ie zgradil v gnoju bunker. Ko so »c partizani po neki akciji umikali, so se oglasili pri dedu, da so vzeli hrano in druge stvari, pustili pa so dva ranjenca, ker so jih zasledovali Nemci. Ded je skril ranjenca v bunker, pozabil pa je skriti krvave obveze. Da bi ukanil Nemce, si je odsekal prst in s tem rešil ranjenca. Nemci so bih prepričani, da so krvave obveze de-dove in so odšli. Simona Dolinšek 3. d Osn. šola Gustav Šilih Očiščevalna akcija Mladinci naše šole smo se dogovorili, da bomo očistili okolico šole. Razdelili smo se v tri skupine. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina je pometla asfaltirani del pred šolo, druga skupina pa je pobirala papir po travi. Dela je bilo precej, saj učenci naše šole pogosto mečemo papir na tla, namesto v koše, ki so pred šolo. Skupina, ki je pobirala papir, je z delom pohitela in bila hitro gotova. Tudi nekateri iz naše skupine so odšli domov in smo tako pometali le še trije. Ko smo z delom končali smo zadovoljni odšli domov, saj smo videli, da je akcija uspela. Takšne in podobne akcije bomo mladinci naše šole še organizirali, a mislim, da ne bi bile potrebne, če bi učenci pazili in metali odpadke v koše. LILIJANA CIZEJ 8.c Spominski pohod po poteh XIV. V petek, 13. februarja, je bil spominski pohod po poteh XIV. divizije za pionirje in mladince vseh osnovnih šol v Dragi mladi prijatelji! Sonce je vsak dan toplejše in vabi vas, vi pa se morate učiti, saj se bliža konec šolskega leta. Vaše počitnice pa bodo toliko lepše, kolikor bolj se boste sedaj potrudili, saj bodo z dobrim učnim uspehom, zelo zadovoljni vaši starši, še bolj pa boste veseli vi sami. Ob vsem tem pa nikar ne pozabite na nas, saj smo postali že zelo dobri prijatelji, torej nam še naprej pošiljate svoje prispevke! Lepo pozdravljeni! Naše okolje -naše ogledalo Prejšnji mesec je bil mesec očiščevalnih akcij. Po vsej Sloveniji je prebivalstvo čistilo svoje okolje. Naš zrak je umazan, enako je tudi z rekami. Čas je, da bi se to končalo. Če bomo naše mesto skrbno očistili, bo vsak, ki ga bo obiskal vedel, da v tem mestu živijo skrbni meščani. Le pogled na reko Pako, mu bo skalil obisk v Velenju. Vsi si bomo zelo prizadevali, da bo Velenje ostalo eno najlepših mest v Sloveniji. Naša mladina mora vestno čistiti svoje okolje. Le s tem bomo nekaj dosegli. Po vsem mestu so zelenice in nasadi, ki so jih pred leti uredili naši starši s prostovoljnim delom. Po ulicah ne smemo več odmetavati odpadkov. Ker je bilo mesto zgrajeno po vojni in je zelo moderno, mora urejeno tudi ostati. Živim v krajevni skupnosti Stara vas, kjer smo letos prvič praznovali svoj krajevni praznik. Tudi otroci smo se vključili v praznovanje, tako da smo očistili svoje okolje. BOJAN VOHAR 5.a Osn. šola Anton Aškerc Velenje Sandi Nežmak, 1. razred: Partizani so se borili za svobodo občini Velenje. Iz naše šole se je pohoda udeležilo 10 pionirjev in 10 mladincev. Zjutraj smo se zbrali pred šolo, nato pa smo se z avtobusom odpeljali v Šoštanj. Tam so nas pričakali člani zveze borcev in nam zaželeli srečen pohod. Komandant divizije je podal raport, mladinci pa so položili venec k spomeniku padlih borcev. Divizija je nato krenila proti Ravnam. Ob cesti, ki pelje v Ravne stoji spomenik NOB, prižgali smo svečke, nekdanji borec pa nas je seznanil z NOB v teh krajih. Po kratkem programu smo zavih na gozdno pot. Hodili smo po zasneženih gozdovih. bili smo čisto tiho, ker smo pričakovali napad. V ozki grapi smo zaslišali strele. Napad so pripravili vojaki teritorialne obrambe. Pri spomeniku v Ravnah smo imeli proslavo. Naš končni cilj pa je bila osnovna šola Ravne. Vaščanke so nam pripravile okusen pasulj, neki tovariš pa nam je igral na harmoniko. Po počitku smo krenili proti Gaberkam. Med potjo smo oddali darilo partizanski družini. Iz Gaberk nas je avtobus odpeljal domov. Želim, da bi bilo takih pohodov več. Na takih pohodih spoznamo našo revolucijo, naše borce in navezujemo stike z mladimi z drugih šol. ANICA PETEK, 8.c, Osn. šola Antona Aškerca Peter Turinek, osn. šola Karel Destovnik Kajuh: Odhod v šolo Ljubeča mati Res je! Bala se je in trepetala za moje življenje, ki je tako rekoč viselo na nitki. In kako se je vse to zgodilo? V zgodnjem januarskem jutru, ko se je že megla podila po hribih in ko je belina novo zapadlega snega jemala vid, smo se bratec, prijateljica in jaz šli drsat na ribnik. Ker je bi led tenak se je vdrl pod mojo težo in tako sem se nehote okopala. Tovariša sta me spravila iz vode in nato domov. Tam pa v posteljo in čaj, pa zdravila. Ležala sem v postelji, pokrita do vratu, z obkladki na glavi in termometrom med pazduho. Blodila sem, ko pa sem se prebudila, sem zagledala ljubečo mamo. O, kako mi je bilo hudo. Toliko krivic sem ji storila, rekla toliko neusmiljenih besed, ona pa kljub vsemu delu, ki ga imajo vse naše matere, sedi na postelji in s toplo roko menja obkladke in potrpežljivo čaka, da se bom zbudila iz blodenj. Sedela je dan, dva dni. .,. Ni imela časa, da bi spala. V obraz je bila vsa shujšana in bleda. Njen pomirjevalni glas je vplival name blagodejno. Njene oči so bile kot snop žarkov, ki jih pošilja sonce. Telo je premagalo bolezen. Spet sem bila zdrava in polna vragolij. Toda mati! Kaj naj dam njej? Tu ne pomaga noben denar, nobena zahvala. Naše matere delajo vse to zato, ker nas imajo rade. TATJANA KASTELIC, 6.e Osn. šola Gustava Šiliha NA SPREHODU Bili smo na gradu. Nabirali smo pomladanski žafran. Opazovali smo ljudi, ki so delali na vrtu. Na gradu je stara lokomotiva. Na njej smo se igrali. Potem smo šli domov. DARJA FILIPANClC 1. a Osn. šola Anton Aškerc NAŠ ROMAN 24 • HARRISON E. SALISBURY S tem je povedal vse. Vorošilov, njegov predhodnik, ni govoril z Moskvo. Brez besed je zapustil sobo. Odšel je v svoj urad in poklical glavne poveljnike: generala Novikova, Sviridova, Bolotnikova, Jevstignjejeva, polkovnika Kovaljeva in Bičevskega ter se z vsemi pozdravil. »Zbogom, tovariši!" jim je rekel. „Kličejo me v glavni štab ..." Za trenutek je utihnil in potem nadaljeval: „No, star sem že, pa že mora biti tako. To ni državljanska vojna. Treba se bo drugače boriti... Niti za trenutek ne smete podvomiti v našo zmago. Fašistične barabe bomo uničili prav tukaj... Le naj se jim cedijo sline po našem mestu, še prehitro se bodo utopili v lastni krvi." Še predno je minila ura, je bil s svojimi sodelavci na poti v Moskvo. Pričakoval ie, da ga bodo po prihodu ustrelili. To se je. običajno zgodilo z vsemi tistimi, ki jih je Stalin razrešil njihovih dolžnosti. Dimitrij V. Pavlov, predstavnik obrambnega ministrstva v Leningradu je takrat zapisal, da je bil Vorošilov pripravljen na vse. Njegovo junaštvo in predanost sta bila vredna spoštovanja. Nihče, pa niti Vorošilov, ni pomislil na to, da bi se še kdaj vrnil v Leningrad. Pavlov meni, da Vorošilov ni bil kriv za zmedo in strahote, ki jih je doživljal Leningrad v tistih poletnih in jesenskih mesecih, temveč, da je za vse to kriv nekdo drug. Odgovor na to bodo morali zgodovinarji še odkriti. 900 DNI Pavlov se strinja s številnimi sovjetskimi pisci, ki so enega glavnih krivcev našli v nesposobnem in bedastem generalu Kulikovu. On naj bi zaustavil nemški prodor pri Mgi in jo osvobodil. Vse to se mu ni posrečilo. Kaže, da je b3a tega kriva njegova pomanjkljiva izobrazba, pa tudi okornost in birokracija: Pavlov in mnogi komentatorji menijo, da bi lahko še marsikaj rešil, v resnici pa je vse izgubil. Legenda o njegovi „odrešilni" štiriinpetdeseti armadi je živela v srcih ljudi še dolge tedne. Prebivalci mesta so še vedno upali, da se bo prebila skozi nemški obroč in jih rešila. Toda upali so zaman. Zadnje dni septembra so Kulika odooklicali, toda njegovih izgub ni mogel nihče nadoknaditi. S prihodom Žukova in s spremembami v poveljstvu se trenutno ni v mestu nič spremenilo. Mesto je bilo ogroženo, sovražnik je zasedel vasi na njegovih obronkih in se mestu še bolj približlal. UNIČIMO MESTO! Ljudje, ki so morali obraniti mesto, so razmišljali, kako naj bi to dosegli. V njihovih srcih je bil nemir in nemo vprašanje, kaj storiti. S podobnimi vprašanji se je v teh dneh mučil tudi Stalin. Iskali so odgovor, pri tem pa so jih vodili ražlični nagibi, želje in cilji. Zdanov je živel z mestom, njegova usoda je bila povezana z njim in zato se je moral boriti zanj. Bilo je njegovo mesto. Žukova so poslali v mesto v zadnjem trenutku, da bi nadaljeval tam, kjer so drugi odpovedali, da bi rešil, kar je bilo še mogoče rešiti. Sledil je ukazom in bil pripravljen žrtvovati vse in vsakogar. Svoj cilj je moral doseči. Potem ga bodo poslali drugam in spet bo moral popravljati napake drugih. Partijski sekretar Kuznjecov je bil kot Zdanov življenjsko povezan z mestom. Le s Stalinom je bilo drugače. Njegovi motivi niso bili nikoli jasni in čisti, hkrati pa so ga v Kremlju obdajali ljudje, ki so tudi v vojnem času sloveli predvsem po svojih bolnih ambicijah in intrigah. Nihče torej ni vedel, če*bodo Leningrad še lahko rešili. Vmes pa so bjii tudi takšni, ki so komaj čakali, da bi v mesto vkorakali N^mci. ^Nr^jih bilo na ulicah. Tam so bili fantje z vedri belil?, da bi prekrili ulične napise in hišne številke. Mesto se je že pripravljalo na ulične boje« Sovražnik naj bi se izgubil med širokimi in prostranimi avenijami in visokimi zgradbami, med prekopi in mostovi. Mfesto so razdelili na šest območij, obdauih s prekopi in mdstovi. Ustanovili so posebne štabe za notranjo obrambo, postavljali /o ulične barikade, ki niso hile samo iz lesa, tepiveč tudi/Iz betona, železnih tračnic ip jeklenih cevi, da bi z njijrti lahko zaustavili tanke in da se pri obstreljevanji ne bi z/ušile., Glavna obrambna črta mesta je bila krožna železnica. Druga obrambna črta pa je povezovala premogovne doke, Aleksejevko, Avk>vo, Slobodko, Aleksandrovskoje, vas Nikolajevo, postajp Farforovi, tovarno Volodarski in Lo-monosovo tovarn&r-^estni odbor za kanalizacijo je poskrbel za zvezo'med velikimi leningrajskimi kanali, Globoko pod mestom, pod pločniki in kanali, zaščitenimi pred bombardiranjem, so ljudje prenašali strelivo ter z okrepitvami pomagali ogroženim delom mesta. Mostove so pripravili za razstreliteV. Razstrelili naj bijih, čim bi se na ulicah pojavili Nemci. Vse to je vodil polkovnik Bičevski. Po mestu so ustanavljali nove udarne skupine, zdaj jih je bilo že 150. V vsaki je bilo po 600 ljudi. Imenovali so jih delavski bataljoni. Vsak bataljon je imel po osem strojničnih gnezd, več kot štirideset navadnih strojničnih postojank, deset protitankovskih položajev, dva topova in trinajst mož-narjev. Obramba je bila v rokah NKVD. Že prej je imela policija več delovnih bataljonov, zdaj pa je razen jetriikov in svojih posebnih delovnih brigad organizirala še ostalo prebivalstvo mesta. Zbrala je več kot 475.000 meščanov, tretjino vseh za delo sposobnih ljudi. Številke o njihovem delu so presenetljive. Septembra je delalo dnevno na utrdbah po 99.540 ljudi, oktobra jih je bilo že 113.300, naslednjega januarja, ko je smrt že neusmiljeno kosila, pa je na utrdbah še vedno delalo 12.000 meščanov. Vsakdo je pomagal po svojih močeh in sposobnostih. Vzidali so 17.000 strelnih lin, zgradili več kot 4000 bunkerjev in strelnih jarkov in postavili 270 km barikad. K delu so pritegnili tudi šolsko mladino. S področja Smolnega je prišlo več kot tisoč otrok, s področja Moskve pa 350. Zgradili so'več kot 760 km protitankovskih pregrad, v razdalji I 28.590 km so izkopali strelne jarke in postavili 670 km pregrad iz bodeče žice. Zgradili so čez 5000 bunkerjev iz lesa, zemlje in cementa. DOKLER DIHAŠ, M PAS, DOKLER UPAS, DIHAŠ. SO REKLI STARI LATINICI..'. VIOlS,TONČEK, NIKOLI ne smeS obupati j reSili na 3U BODO! VŽGI MOTOR..! Ena ženska za deset m Matriarhat dvajsetega stoletja Kabayai s svojimi otroki -Indijanke izdelujejo zelo lepe tkanine, možje pa morajo sami poskrbeti za sebe in se naučiti tudi krpati svojo obleko Dekle pripravljajo na svečanost osem dni. Umivajo jo, možje pa pripravljajo posebna glasbila. Dekle nalepotičijo, vrač poje pesmi, ženske pa pripovedujejo o življenju, rojstvu in smrti. Svečanosti trajajo tri dni. Dekletu odrežejo lase in s tem je postala žena in lahko rodi. Vse je odvisno samo od žene. Brez nje ne bi bilo življenja! Ko se ženska postara, prenesejo gospodarstvo na mlajše, ki še lahko rodijo. Tako gre iz pokolenja v pokolenje. To je matriarhat dvajsetega stoletja, torej oblika rodovne ureditve iz praskupnosti, v kateri je osnovna družbena enota materinski rod, gospostvo žensk! Starejše potem skrbijo za gospodinjstvo, zdravje otrok, šivajo, kuhajo. — O vsem odloča samo ženska? - Da! Vedno! Možje odločajo samo o lovu, kurjavi ii^ podobnem. Doma ne sme ničesar manjkati. Otroci se rodijo po božji volji. Vsak zakonski par želi imeti čimveč deklic, kajti ena ženska je vredna več kot deset moških. Ženske pripeljejo v dom nove moške, torej nove delavce. Več je žensk, več Ime ji je Kabayai. Je ena izmed Indijank Cunas, ki živijo na otokih San Blas v Karibskem morju nasproti Paname. Ustavili smo se pred njeno kolibo iz palmovega listja. Nekaj časa nas je začudeno opazovala, z roko zakrivala lice, popravljala živo rdečo ruto na glavi in nekaj govorila. Potem je spregovorila po špansko. Vprašala nas je, kaj želimo. Njen glas je visok, toda odločen. Odgovorili smo ji: — Kaj bi vi želeli? — Imate blaga ali kakšno hrano? — Ničesar nimamo. — Kaj potem želite od mene? Na otokih je okrog 2000 Indijancev. Okrog nas se jih je v hipu zbralo kakšnih dvajset. Vsi molčijo, za kolibo se slišijo samo glasovi prašičev, ki so jih pravkar nakrmili. Med nami je tudi fotograf. Ko so ga domačini zagledali, so se takoj razkropili, kajti ne dovolijo slikanja. Prepričani so, da bodo s fotografijo izgubili svojo dušo. To je trik, kajti v Panami smo videli številne razglednice z njihovimi portreti in slikami njihovih vasi. Poklicali smo Kabayai in jo vprašali, koliko ji moramo pla- Kabayai v svoji značilni pisani noši in okrasju čati za fotografijo. Odgovorila je, da se ne bo slikala. Predlagali smo ji, naj o tem spregovori njen mož. Takoj je odgovorila, da o tem odloča sama! Začeli smo razgovor o nakupu sadja in njihovih domačih izdelkov. Takoj je pristala. Na vprašanje, zakaj o tem ne razpravlja njen mož, je odgovorila: — O trgovini na otoku odločajo ženske, ne možje! je rekla resno in odločno. O tem smo že slišali, vendar smo se želeli prepričati med njimi. Njena VBLZKI LOV NAČETA MBSOIZNA - Si vedno dekleta izbiratej moža in ne obratno? - Seveda! Kaj tega nt, veste? - Pri nas je drugače. Razložite nam vaše običaje. - Moški, ki ga ženska iz-1 bere, pride v njeno hišo, tarif ostane do konca življenja. Vsi otroci pripadajo ženini družini' in ne moževi. Možje delajo ml polju, lovijo, obirajo kokosover orehe, skrbijo za živino in po f dobno. Ženske kuhajo, trgujejo« in skrbijo za otroke. Možje so t Otoček, na kakršnih živijo Indijanci Cunas hčerka je prinesla nekaj tkanin domače izdelave, njen mož pa je stal ob strani in se mirno smehljal. V razgovor se sploh ni vmešaval. Po končanem kupovanju smo nadaljevali razgovor. Vprašali smo jo: Gospa, zakaj ste ženske na otoku lepše in skrbnejše oblečene kot vaši možje? Mirno nas je gledala in ni odgovorila. Isto vprašanje smo zastavili njenemu možu, ki se je nanj samo nasmehnil. Nadaljujemo z vprašanji. Potem je spregovorila: - Ženska mora biti lepo oblečena, zlasti še dekleta, ki si izbirajo moža. dobri lovci in mornarji, so zelo leni. Delajo samo eno jutro lovijo ribe, gredo na kopno po vodo, obirajo kokosove orehe, četrto nabirajo in pripravljajo kurjavo, potem spremljajo žene pri opravkih na trgu. Popoldne pa počivajo. Zberejo se v kolibi za posvet in klepečejo, potem odidejo v pivnico, kjer pijejo nekakšno žganje in čakajo na večer, ko bodo odšli domov in počakali na žene, ki so na neki svečanosti, svadbi in podobnem. Kajti na otoku se zabavajo samo ženske! Posebna svečanost je ob prvi menstruaciji! HAHAHAHAHAHA ..! TVOdl L3UD3E SO SE TE NAVELIČALIPREPU-SeAdo te oceanu i res so priSRČNO L3UBILI SVOaHSA Se-FA/AMPAK VSAKE L3UBEZNI 3E ENKRAT KONEC, NA3INA SE BO PA iNOVA ZACEl_A..!Ht=rHE! OAD, POMA§A0 Ml V ČOLN..! f fcih je delavcev in premožnejši je dom! Zdaj upoštevamo pri že-nitvi tudi ljubezen. Ljudje naj se imajo radi in naj imajo čimveč otrok. - Ste ljubosumni na svojega moža? - Vse smo ljubosumne. Če odide mož z drugo žensko, izgubi ljubezen svoje žene. Žena ga potem nažene iz hiše in nihče ga več ne spoštuje. Človek nima več svojega doma. Oditi mora na kopno in živeti v tainošnjih gozdovih. Nihče ga noče več videti, ker je mož brez žene. KOMANDOSI BREZ BARETK Raketo, za katero je maršal dejal, da jo bodo gradili tri mesece, so njegovi tehniki zgradili v pičlih dveh tednih. Imela je prostor za pilota in krmilne naprave, s katerimi jo je bilo moč usmeriti natančno na cilj. Potem so se začeli poskusi. Rakete V 1 so normalno izstreljevali z betonske ploščadi, to, ki so jo izdelali Skorzenyjevi ljudje, pa so zgradili tako, da jo je bilo moč pripeti pod trup letala, ki jo je dvignilo 1500 metrov visoko. Na tej višini so V 1 spustili in trenutek kasneje so se prižgali raketni motorji, lu so pognali bombo z hitrostjo skoraj 700 kilometrov na uro. Bontoa je naredila tri kroge, potem pa se je usmerila proti zemlji. Pilot jo je varno vodil vse do nekaj metrov od pristajalne steze, potem pa je raketa nenadoma omahnila in se zabila v tla. Pilot je bil hudo ranjen in ko so nekaj dni kasneje poskusili še enkrat, se je poskus končal enako. Oba pilota sta sicer preživela nesrečo, bila pa sta preveč ranjena, da bi lahko govorila in pojasnila, kaj je bilo narobe. Vmešalo se je letalsko ministrstvo in prepovedalo nadaljnje poskuse. Hanna, ki je prisostvovala vsem poskusom, se je uprla. „Nikar se ne oziraj na prepoved, nadaljuj s poskusi," mu je vneto dopovedovala.,,Počakaj, bom jaz poletela." Skorzeny je kar otrpnil. ,.Ampak tega ti vendar ne morem dovoliti." Toda Hanna ga je prepričala, daje naposled privolil. (Sprva se je branil, da mu bodo zaradi nepokorščine odrezali glavo, na kar je Hanna prezirljivo dejala: „Ha ., .in zate so dejali, da si edini v Reichu, ki ima dovolj poguma, da se drzne postaviti nadrejenim po robu .,..!") Skorzeny je telefoniral komandantu letališča in mu sporočil, daje maršal dovolil, da nadaljuje s poskusi. Potem so dvignili novo V 1 k trupu močnega bombnika in letalo je poletelo. Hanna je sedela v tesni kabini in stiskala zobe. Natančno 1500 metrov visoko je prižgala raketne motorje in dvakrat skrbno zaokrožila, potem pa se pognala proti zemlji. Pristala je lahkotno in povsem zanesljivo. Skorzeny je prvi pritekel do nje in jo dvignil iz kabine ter poljubil. „Uspelo ti je!" ,,Seveda," je dejala prešerno, „saj je bilo otročje lahko. Tista dva, ki sta se ponesrečila pred menoj, sploh nista vedela, kako je treba pristajati s hitrimi letali. Če znaš, gre vse kot po maslu!" Po petih, šestih uspešnih poskusih je Skorzeny obiskal maršala in mu povedal, da so problem uspešno rešili. „Ta norost bi vas lahko drago stala," je dejal Milch, toda to je bilo tudi vse. Skorzenv je lahko začel z urjenjem pilotov-samomorilcev. Kmalu se je v posebnem taborišču v Friedenthalu zbralo okoli sto prostovoljcev, ki so si izbrali tragičen, toda slaven konec vojne / Približno trideset se jih je javilo iz vrst Skorzenyjevih komandosov (to so bili nekdanji piloti, ki so zaradi tega ali onega ra/loga zapustili letalstvo in se pridružili Posebnim silam), ostanek pa je prišel iz letalskih bojnih enot, ki so zaradi pomanjkanja ostala bodisi brez letal ali pa brez goriva. Ker nihče ni imel niti malo pojina o tem, kako je treba leteti s prirejeno V 1 raketo, so morali najprej izdelati primerno taktiko in jo potem med urjenjem še sproti dopolnjevati. „ • IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA Čeprav s težavo, so vendarle napredovali in naposled je bilo videti, da bo skupina zdaj, zdaj pripravljena za akcijo. Tedaj pa se je zgodilo tisto, česar se je Skorzeny že ves čas na tihem bal. Ker so pri urjenju porabili precej goriva, tega pa je bilo v Nemčiji vse manj in manj in so zadnje rezerve hranili za tiste lovske eskadrilje, ki so bile zadolžene za obrambo Reicha pred dnevnimi in nočnimi napadi zavezniških bombnikov, je v Fiedenthal prihajalo vse manj cistern z letalskim gorivom. Naposled so morali urjenje zmanjšati na najmanjše možno mero in čez nekaj tedno sploh opustiti. Zanan je bilo vse prigovarjanje, zaman so bile prošnje in moledovanja. Goriva preprosto ni bilo več in načrt, kije precej obetal, so morali opustiti. Parlament ob Temzi je ostal cel. Jeseni leta 1944 so skupino, ki se je urila za polete z raketami V 1, dokončno razpustili. Možje so sicer ostali v Skorzenyjevih enotah, toda od predvidenega načrta ni kmalu ostalo prav nič več. KONEC Ste že naročeni na tednik Naš čas? humor Brez besed ,4n če boste ponoči karkoli potrebovali, se ne bojte, da bi me motili, zvonec je tu." Križanka VODORAVNO: 1. izvir, jama, mlaka, 6. plesna in drsalna figura, popoln obrat na prstih ene noge, 8. nada, 9. kradljivec, 10. pustna šema, 13. zadruga v carski Rusiji, 14. borišče, 17. stražnik, organ javnega reda in varnosti, 19. pripovedne pesnitve, eposi, 20. avtomobilska oznaka za Pančevo, 21. rimski zgodovinopisen Publius Cornelius, 24. ime slavne francoske gledališke igralke Bernhardtove. NAVPIČNO: 1. upodabljajoči umetnik, plastik, 2. oranje, 3. tukaj, 4. aviatik, 5. v Srbiji in Vojvodini teritorij občinske oblasti, 6. velika rumenkasto rjava zver iz družine mačk, ameriški lev, 7. oče, 11. domač izraz za hlevček, 12. kraj na jugu otoka Zakinthos, zahodno od Peloponeza v Grčiji, 15. ošabnost, 16. grški junak pred Trojo, 17. glavni števnik, 18. pas, napustek, zidec, 22. znak za kemično prvino iridij, 23. znak za kemično prvino tantal. 1 2 } 4 5 t 7 1 •• •• 9 10 11 12 13 K T5 IS 17 18 19 \ • • 20 21 22 23 24 5V s I S ! t i I i 5 t f i \ s Ž * { 4 t * * / 5 S * ■4.1 IZ MALHE ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Velenje in razvoj turizma Velenje se prvič omenja leta 1250. Zaradi živahne trgovine je kmalu dobilo trške pravice. Prvotna naselbina je bila današnja Stara vas, ki se kot taka navaja od 1374, za razliko od ,,Nove vasi" t.j. Velenja, ki se je razvilo pod gradom. Prvi znani lastniki tega gradu so bili kunšperški ali velenjski gospodje. Le-ti se omenjajo od 1275. leta. Celo 15. in tudi 16. st. so bili lastniki gospodje liechensteinski. Pozneje se je vrstilo več lastnikov. Preden je grad prešel v državno lastnino, je bil last grofa Corroninija - Kronberga. Pod gradom je cerkev škapulinske Matere božje, ki je kot stara gotska cerkev prvič omenjena 1427 leta. Pozneje so jo prezidali v poznorenesančnem slogu. Zvonik iz 1. 1801 ima lepo baročno streho. Lep in bogat oltar pa je bil napravljen leta 1774. V Krajevnem leksikomu Dravske banovine (Ljubljana 1937) je Velenje opisano kot trg, pripadajoč trakratnemu srezu Slovenj Gradec. V tem času je bila v trgu žandarmerija in tudi zdravnik in pošta. Šola v Velenju je bila ustanovljena 1816 leta, v štiridesetih letih 20. st. pa je Velenje imelo še gasilski dom, hmeljarno, poleg tega pa še svoje pevsko društvo in strelsko družino. Zaradi ugodne prometne lege sc je prebivalstvo takrat ukvarjalo zlasti s trgovino in obrtjo, deloma pa tudi z lesno industrijo in poljedelstvom. Precej ljudi je seveda zaposloval rudnik premoga. Že ta star leksikon piše, da okolica Velenja nudi veliko možnosti za izlete v lepo okolico. Takrat so že obstajale markirane poti na Goro Oljko (3 ure hoda iz Velenja) in na Basališče (4 ure hoda). V samem trgu pa so imeli v gostilni nekaj tujskih sob (bolj natančnih podatkov leksikon ne navaja). Leta 1955 je Anton Sore pisal v Celjskem zborniku, da na področju Velenja in okolice še vedno obstajajo domače obrti, ki bi nedvomno privabile danes sodobnega turista. Nekateri ljudje v vaseh Zavodnje, Ravne, Bele vode in Plešivec naj bi se še 1. 1955 ukvarjali s tkalstvom in izdelovali brisače, prte, rjuhe, ki so slovele po lepoti in trpežnosti. Nekaj naj bi bilo takrat še pletenja košev, košar in metel, izdelovalcev cokel in usnjarjev. Danes sem prepričan, da teh kmetij z domačo obrtjo ne bomo več našli. Ima pa takšna obrt možnost, da spet oživi z razvojem kmečkega turizma. Pomembni za turizem so n.pr. sejmi in podobne prireditve. V Šaleški dolini se prvi sejmi omenjajo že v 14. st. To so bili seveda tedenski in letni sejmi krainarske in živinske narave, značilni za srednji vek. Sejmi so bili navadno na trgu pod gradom ali pa pri farni cerkvi. Sore piše, da so v Velenju izbrali za sejemski prostor Bizjakov travnik v bližini trga, pozneje pa travnik pri Kolodvorski restavraciji. Veliko živine so pripeljali v Velenje 1. maja in 24. avgusta, in sicer predvsem ovce. Za te sejme so se baje zanimali tudi Korošci in Hrvatje. Velik pomen za turizem imajo ceste. Šaleška dolina ima značaj prehodnosti oziroma je nekakšna zveza severnih pokrajin z osrednje -slovenskimi. V antiki se je glavna cesta ognila Šaleške doline in je potekala iz Celja preko Vitanja v Slovenj Gradec. Iz Velenja je vodila le stranska pot, ki je bila verjetno istovetna s srednjeveško potjo Velenje - Škale - Cirkovce - Plešivec - Šmiklavž - Podgorje. Cesto v soteski Pake pri Hudi luknji so vsekali šele leta 1823. Druga stara zvezna cesta pa naj bi vodila iz Savinjske doline čez Sotesko in Šentilj v Velenje. V stari Jugoslaviji so na to cesto navezali bližnjico Velenje - Poliela. V tem času so tudi modernizirali cesto Šoštanj*- Črna. Po vojni so zgradili cesto po dolinskem dnu od Sela do Skornega, ki je potekala na desni strani železnice. Železnica je bila speljana v Velenje leta 1891. Leta 1895 je že vozil vlak od Dravograda do Celja. Ceste so danes v velenjski občini solidno urejene, saj ima Velenje asfaltirano cestno povezavo s Celjem preko Vinske gore, s Slovenj Gradcem in Šoštanjem. Vendar promet tako hitro narašča, da bo slej ko prej treba, med drugim tudi v turistične namene, zlasti glavne cestne povezave Velenja še razširiti in modernizirati, saj je promet neprimerno večji kot n.pr. leta 1955, ko so na cesti Velenje - Šoštanj našteli v enem dnevu kar 68 motornih vozil, 399 koles in 101 voz z živino. Turizma v pravem pomenu torej pred 2. svetovno vojno ni bilo. Po vojni se je začel revolucionarni proces socializiranja proizvajalnih sredstev, kar je pomenilo opustitev tradicionalnega, konservativnega gospodarjenja. Do tega preloma je v Velenju prevladovalo kmetijstvo. V letih pred vojno je bilo na območju Velenja namreč 66 % kmečkega prebivalstva. Kako naj bi se torej kmetje ukvarjali s turizmom. Imeli so svojo gostilno, le redko se je morda kdo odločil za izlet na okoliške hribe. Bolj pogosto je bilo takrat romanje vernikov na Sveti Križ nad Šoštanjem. Cerkev in kapela na tem kraju sta iz leta 1840. Po vojni se je torej začela industrializacija, vzporedno s tem se je spreminjala tudi socialno-ekonomska struktura prebivalstva. V 30 letih se je občina Velenje razvila iz zaostalega kmetijskega območja v eno najbolj razvitih občin v Sloveniji (leta 1974) po narodnem dohodku na prebivalca na tretjem mestu med slovenskimi občinami). Danes je okoli 65% aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji in rudarstvu. Narastlo je tudi število prebivalcev. V samem Velenju je porastlo od 1656 v letu 1948 na okoli 22 000, leta 1976 (v tem podatku so všteti tudi bližnji okoliški zaselki). Po letu 1952 se je bolj razvila tudi trgovina, ki je dotlej le razdeljevala blago racionirane preskrbe. Razvijati so se začele tudi dejavnosti gostinstva in obrtništva, toda v zelo skromnih materialnih okvirih. Nasploh so /se začela večja vlaganja v negospodarske dejavnosti. V obdobju od leta 1945 do 1963 sta gostinstvo in turizem dosegla viden napredek. V tem času je bilo ustanovljeno v Velenju turistično društvo, ki je imelo leta 1958 35 članov. Sprva so bili včlanjeni v to društvo le gostinci, pozneje pa so bili člani društva tudi amaterji, ki so se z raznimi turističnimi akcijami ukvarjali prostovoljno. Pripravljali so programe za tradicionalne prireditve v Velenju, kot so pustni karneval, tombola in plesna prireditev. Turistično društvo naj bi tudi propagiralo svoje področje z izdajanjem prospektov, letakov in podobnim.' Vendar na tem področju ni bilo dovolj storjenega. Turistično društvo skrbi še za lepši izgled mesta skupno s Komunalno obrtnim centrom. S tem v zvezi je delovalo še Hortikulturno društvo, ki pa je zdaj že samostojno. Leta 1954 se je TD Velenje priključilo stalni turistični konferenci s sedežem v Celju. Ta se je še isto leto preimenovala v Celjsko turistično podzvezo, leta 1958 pa v Celjsko turistično zvezo. V to zvezo so se včlanile še ribiške, lovske organizacije in zdravilišča. Kakšen je bil napredek turizma v Velenju od leta 1939 pa do leta 1958, lahko vidimo iz podatkov o turističnih kapacitetah in ugotovimo, da se le-te v tem obdobju razen malo povečanega števila ležišč sploh niso spremenile. Precej pa se je povečalo število obiskovalcev in število nočitev in sicer število obiskovalcev za približno 11-krat, število nočitev pa za približno 5-krat. Bilo je torej očitno, da je v Velenju potrebno predvsem povečati prenočitvene zmogljivosti. Zato je bil leta 1961 zgrajen nov hotel „Paka" s 70 ležišči. Še isto leto so ob velenjskem jezeru uredili naselje s počitniškimi hišicami, kjer je bilo 20 ležišč. Tu je bila zgrajena še restavracija in urejeno kopališče. V tem času so neko stavbo preuredili v mladinski turistični dom in tako je z vsemi temi objekti Velenje res dobilo zelo ugodne pogoje za turzem. Leta 1969 je hotel zgradil prizidek s sodobno urejenim avtomatskim štiristeznim kegljiščem, ki pa ne ustreza normam za tekmovalni šport. Za ilustracijo, kako je napredoval turistični promet med leti 1958 in 1963, si poglejmo nekaj številk. Število turističnih ležišč se je povečalo od 29 na 160 (indeks 551), število gostov od 1811 na 8623 (indeks 478) in število nočitev od 2246 na 16911 (indeks 768). Povprečni indeks v turističnih krajih na celjskem območju je bil za isto obdobje za število gostov 181, za število nočitev pa 210. Iz teh indeksov se jasno vidi, kako je turizem v tem času v Velenju napredoval. Razumljivo pa je, da ni turista privabljal v Velenje samo nov hotel, tei.več med drugimi zanimivostmi tudi moderna urbanistična ut ditev mladega mesta, privlačen izgled in velik gospodarski nap ;dek. Močan je bil zlasti izletniški turizem. V tem času so se v V lenju gradili tudi kulturni objekti. Leta 1961 je bil zgrajen Kulturni dom, ki je po svoji funkcionalnosti in zunanjem videzu še vedno eden izmed najlepših primerov v Sloveniji. Leta 1971 so se prebivalci občine Velenje odločili za referendum za samoprispevek v višini 2 % od osebnega dohodka za obdobje 5 let. Iz tega fonda so začeli graditi celo vrsto družbeno pomembnih objektov, med drugim tudi objektov zelo važnih za turizem. Poleg šol, telovadnic in vrtcev so zgradili v teh zadnjih letih zimski in letni kopalni bazen in teniška igrišča. Ti objekti imajo lokacijo tik ob samem centru mesta. Ob stadionu pri velenjskem jezeru so zgradili garderobe za športnike in na atletski stezi položili umetno maso. Na pobočju za razvalino šaleškega gradu v Šaleku pa so uredili smučišče. Leta 1973 je bila zgrajena moderna avtobusna postaja v centru Velenja ob glavni, tudi novozgrajeni vpadnici iz celjske smeri. V istem poslopju je še krčma za čakajoče potnike in pa turistična poslovalnica ..Izletnika". Postavljena je bila tudi tritn steza. Iz sklada za negospodarske investicije na občini so bile v teh letih modernizirane tudi ceste, ki povezujejo kraje v občini sami. Najpomembnejše med njimi so naslednje: Šoštanj - Ravne, Velenje -Plešivec - Graška gora, Paka - Paški Kozjak, Šalek - Bevče, Velenje -Podkraj. Pred leti je bila modernizirana cesta Šoštanj - Penk -Šmartno ob Paki in zgrajena nova cesta na južni strani Šaleške doline med Velenjem in Šoštanjem. Da so res potrebne dobre ceste, nam dokazuje podatek, da je imelo 30097 prebivalcev velenjske občine leta 1973 kar 5597 osebnih avtomobilov, kar pomeni približno en avto na pet ljudi. Iz statističnih podatkov za turistični promet v obdobju od leta 1958 do danes opazimo predvsem veliko povečanje števila gostov in prenočitev od leta 1960 pa do 1962 (od 1 754 na 6515 gostov oziroma od 3224 na 11160 prenočitev). Glavne vzroke, da je temu tako, sem navedel že prej (nov hotel). Zanimivo je n.pr. to, da se je povečalo zlasti število tujih gostov (po letu 1961), kar nam govori o precej dobri propagandi Velenja tujih gostov, (po letu 1961) kar nam govori o precej dobri propagandi Velenja izven naših meja. Leta 1964 seje ta nagel razvoj ustavil in odtlej opazimo celo nazadovanje turističnega prometa I den od vzrokov temu je nedvomno gospodarska reforma, ki je leta 1965 zajela tudi Velenje in je marsikaterega gosta od drugod zadržala doma. Število gostov je bilo od leta 1969 do 1973 precej konstantno, deloma se je spreminjala le struktura samih gostov in to v prid domačih. (se nadaljuje) Privlačna postojanka Na fotografiji je gostilna Savinek v Belih vodah nad Šoštanjem. Njena lega je izredna, saj je od tam zelo lep razgled po Šaleški dolini, pa tudi proti Savinjski dolini. Je pa tudi pomembno križišče poti: ena vodi na Smrekovec (10 km), druga na Sleme (6 km), tretja v Moziije (13 km), nedaleč od gostilne se z mozirske ceste odcepi cesta na Sveti križ odkoder je enkraten razgled na Šaleško in Savinjsko dolino ter okoliške gore (Smrekovec, Peco, Ple-šivec ...), najpomembnejša je za Belovoščane cesta proti Šoštanju (11 km), kije več kot do polovice asfaltirana. Tudi vse prej naštete ceste so lepe makadamske, prevozne z avtomobilom. Omenimo naj še, da mimo gostilne poteka Šaleška transverzala in Transverzala kurirjev in vezistov NOV. Gostilna je last Marije in Jožeta Mazeja, ki imata tudi sodobno urejeno kmetijo. Za posestvo skrbi v glavnem Jože^ dom in gostilno pa prepušča ženi, ki je kljub dokončani prvi stopnji ekonomske fakultete raje ostala na deželi. In kaj vse lahko dobi gost pri Savineku? Če pride nenajavljen in nima časa čakati, da mu pripravi kaj toplega (treba je pač kuhati za vsakega gosta posebej), potem se bo pač moral „zadovoljiti" z domačim kruhom, savinjskim želodcem in domačimi klobasami. Savinjski želodec dobite vedno. K narezku pa sodi seveda tudi dobra kapljica, bodisi iz steklenice ali pa iz soda (vino kupujejo od sosedov). Če pa je gostov več in imajo časa dovolj, lahko naročijo pečenko ali pa kaj drugega, česar v mestu ne bodo dobili in prepričani so lahko, da bodo dobro postreženi in da jim bo teknilo. S prenočišči pa zaenkrat ne bo nič. Treba bi bilo namreč precej prenavljati (ravno sedaj končujejo novo lovsko sobo), za kar pa zaenkrat ni ne denarja in ne časa. Ko bodo otroci malo odrasli (imajo jih pet), takrat pa se bodo lotili tudi tega. Prenočišča bi bila res imenitna zadeva, saj je gostilna naravnost idealno izhodišče za krajše in daljše izlete v okolico. V.V. Traktor pred gostilno — pri Savineku si kmetijstvo in gostinstvo podajata roke. ■ !■■ j belilo za strojno in ročno pranje perborat special h belinka tovarna kemičnih izdelkov Pred občinskim praznikom Mislinjske doline Delovni ljudje in občani Mislinjske doline bodo tudi letos kar najbolj svečano proslavili občinski praznik. Prireditve se bodo vrstile v dneh od 30. maja do 6. junija, poseben poudarek pa bodo namenili pri tem uveljavljanju družbene samozaščite, civilne zaščite in splošne ljudske obrambe. V soboto, 5. junija, bodo v Slovenj Gradcu prisrčno pozdravili prebivalce Gornjega Milanovca, ki bodo prispeli v Mislinjsko dolino v okviru „Karavane bratstva in enotnosti", zadnji dan slavja, 6. junija, pa bo po Slovenj Gradcu sprevod enot civilne zaščite ter svečana seja vseh zborov delegatske Skupščine občine Slovenj Gradec. O programu prireditev in pripravah na slavje bomo obširneje pisali v prihodnji številki. Obiskali gimnazijce Člani Šaleškega študentskega kluba vsako leto obiščemo maturante velenjske gimnazije. Tako smo tudi letos v začetku maja pripravili obisk na gimnaziji, katerega smo izkoristili za seznanitev maturantov z možnostmi študija na visokošolskih zavodih v Ljubljani in Mariboru. Predstavnik vsake fakultete je maturantom predstavil potek in način študija, seznanil pa jih je tudi s težavami, na katere bodo bodoči „bruci" naleteli. Poleg tega smo spregovorili tudi o možnosti bivanja v študentskih domovih in štipendiranju. Predsednik kluba je na kratko opisal program in delo našega kluba ter povabil dijake, da že sedaj sodelujejo v naših akcijah. Po tem uradnem delu obiska pa je sledilo še športno srečanje z dijaki in profesorji v odbojki. Obe tekmi sta bili zelo zanimivi, moram pa povedati, da profesorji nikakor niso klonili, ampak so ekipo našega kluba gladko premagali. S takimi obiski bomo študentje tudi v prihodnjih letih poskušali kar najbolje seznaniti dijake s študijem in jih pritegniti k delu v Šaleškem študentskem klubu MELITA VOVK Mladinski aktiv Gaberke je zelo aktiven. Tudi v zimskem času niso mirovali. Organizirali so plesne vaje, ki jih je zelo uspešno vodil Janko Lukman. Kaj so se naučili, so pokazali prejšnjo soboto v plesnem venčku. Mladi Gaberčani pa znajo krepko prijeti tudi za delo. V Gaberkah ni delovne akcije, v kateri ne bi sodelovali. Pomagali so pri odstranjevanju pogorišča Stropnikove domačije, sodelovali pa so tudi pri drugih delih. Z veliko voljo pa se bodo lotili tudi dela pri domu družbenopolitičnih organizacij. Zelja vseh krajanov je, da bi ga dogradili do letošnjega kulturnega praznika in opremili zgornje prostore. Želijo, da bi v spodnjih prostorih uredilo trgovino kakšno trgovsko podjetje. Na sliki: Ob zaključku plesnih vaj so pokazali, kaj so se naučili (L. Ojsteršek) Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA ŽALEC Združile prijelno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in ji lako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov. SCHIEDEL odprli kamin v dveh izvedbah, je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov. Posebno izdelan temelj izholjšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski deli so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena. Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. PROIZVAJAMO. PRODAJAMO. MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA, Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu tel št (063) 722—027. " ' v ' Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialo^ .<•.. ''• __ r hotel paka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje o 'o M priporoča, da si odgledate nov barski spored v nočnem baru hotela »PAKA«. Igra poljski kvartet »DOMINANTA«. V restavraciji »JEZERO« igra kvartet »CARMEN« vsak dan razen ob torkih. Mini golf posluje od 14. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. V ponedeljek je mini golf zaprt. Pridite tudi vi na partijo mini golfa! MINERVA - ŽALEC Zabukovica POLIETILENSKE CEVI IN USTREZNI SPOJNI ELEMENTI ZA: « TLAČNE CEVOVODE I DRENA20 I HlSNO KANALIZACIJO I KANALIZACIJO MINERVA — ŽALEC Zabukovica Tovarna za predelavo plastike in kovin. - I IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVEN > V MISLINJSKI DOLINI NA ZAČETKU JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUZENEM DELU Oceniti sedanje razmere V občini Slovenj Gradec bo vodila in usmerjala javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu Komisija za samoupravljanje pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenj Gradec s sodelovanjem Komisije za spremljanje ustave pri Občinski konferenci SZDLJSlovenj Gradec. Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec je imenovalo tudi 29-članski aktiv za vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. V petek, 7. maja, je pripravilo Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec posvetovanje s predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz Mislinjske doline, na katerem so jih seznanili s programom javne razprave ter s pomenom in vsebino osnutka zakona o združenem delu. Na letališču v Turiški vasi pa je bil v četrtek, 13. maja, seminar za vse člane aktiva, ki bo vodil javno razpravo. Te dni se bodo sestali tudi vodje delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter za zbore občinske skupščine, govorili pa bodo o vključevanju delegacij ter skupščin samoupravnih in- • O aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja Sekretariat Medobčinskega sveta Zveze komunistov za Koroško je pripravil s sodelovanjem Komisije Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter za stike z drugimi komunističnimi partijami razgovor o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja. Razgovor, ki je bil v Slovenj Gradcu 19. maja, je vodil Radko Močiv-nik, predsednik komisije Pred- PO KOROŠKI UREJANJE PREŽIHOVEGA SPOMINSKEGA DOMA Lovro Kuhar - PreShov Voranc, vsestranski družbenopolitični in kulturni delavec, je bil prvi predsednik Ljudske prosvete Slovenije, ki je nadaljevala s tradicijami delavskega kulturnega in prosvetnega gibanja. Zato je Predsedstvo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije na začetku tega leta imenovalo poseben odbor za ureditev Prežihovega spominskega doma. Odbor Prežihovega sklada, ki mu predseduje Miloš Mikeln, je na svoji prvi seji 16. aprila na Ravnah na Koroškem sklenil, da se letos začne z urejanjem Prežihovega spominskega doma. Pričakovati je mogoče, da bo preurejena Prežihova bajta na ogled za prve obiskovalce že ob koncu prihodnjega (1977) leta. Hkrati z urejanjem Prežihovega spominskega doma na Preškem vrhu 13 bo tekla tudi akcija za postavitev spomenika Lovru Kuharju v Kotljah. Predstavniki Odbora Prežihovega sklada so tudi sporočili, da smo med akcijo za zbiranje sredstev za ureditev Prežihove bajte doslejszbrali v Sloveniji 250.000 dinarjev. NEZADOVOLJNI ZARADI OBUPNEGA STANJA CESTNEGA Z~ZA PRF.VALJE - ČRNA NA KOROŠKEM Predsedstvo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ravne na Koroškem je poslalo odprto pismo Republiški skupnosti za ceste SR Slovenije, v katerem opozarja na neprimerno cestno povezano Mežiške doline, posebej pa na stanje ceste od Prevalj do Črne na Koroškem, po kateri je promet močno oviran in vožnja po njej nevarna. O neprimerni cestni povezanosti in razmerah na cestnem odseku Prevalje - Črna na Koroškem so razpravljali na sejah krajevnih konferenc SZDL in na sejah zborov občinske skupščine. Razprave, ugotovitve in zahteve je povzelo Predsedstvo Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem. Od Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije zahteva takojšen odgovor o programu urejanja omenjenega odseka ceste. sedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter za stike z drugimi komunističnimi partijami. • PRECEJ ZAPOSLENIH BREZ KONČANE OSNOVNE ŠOLE V Slovenj Gradcu so nedavno tega zbrali podatke o zaposlenih, ki nimajo končane osnovne šole. Vseh zaposlenih je v Mislinjski dolini 4.859, osnovno šolo pa ni končalo 1.643 delavcev oziroma skoraj 34 % vseh zaposlenih. Najvišji odstotek zaposlenih, ki nimajo končane osnovne šole, imajo v tovarni Gorenje - Fecro (64 %), v Tovarni usnja Slovenj Gradec (59 %) in v Tovarni oblazinjenega pohištva „Nova oprema" Slovenj Gradec (57 %). # Seja organizacijskega odbora »Mir 75 — 30 OZN« V sredo, 19. maja, je bila v dvorani nove Umetnostne galerije v Slovenj Gradcu seja organizacijskega odbora „Mir 75 - 30 OZN", na kateri so govorili o predlogu za ustanovitev „Gaja svobode in miru" ter o nekaterih tekočih zadevah sekretariata. Obnovljen hotel Pohorje Danes bodo v Slovenj Gradcu predali svojemu namenu obnovljene in preurejene prostore hotela „Pohoije" na Glavnem trgu. To bo zagotovo pomembna pridobitev za turistično gospodarstvo Mislinjske doline, ki je rezultat vključitve Gostinskega podjetja „Pohoije" k ljubljanskemu Kompasu. teresnih skupnosti v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec pa je pripravilo tudi posvetovanje predstavnikov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. V Mislinjski dolini je sprejeto načelo, da morajo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni organizaciji pripraviti oceno dosedanjega razvoja in stanja samoupravnih odnosov ter družbenoekonomskega položaja. Ta ocena mora biti osnova za poglobljeno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, da bi lahko že med razpravo začeli z akcijo za odpravo slabosti iz dosedanje samoupravne prakse. Sicer pa bodo v občini Slovenj Gradec javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu povezali z obravnavo predloga o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Seja zborov občinske skupščine Predsednik družbenopolitičnega zbora Oto Štraser, predsednik zbora združenega dela Maks Jordan in predsednik zbora krajevnih skupnosti Franc Vaupot so sklicali 12. sejo zborov Skupščine občine Slovenj Gradec. Družbenopolitični zbor se bo sešel 26. maja, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta imela skupno sejo 27. maja 1976. Predlog dnevnega reda za seje zborov Skupščine občine Slovenj Gradec pa je naslednji: 1. Pregled sklepov in odobritev zapisnika 11. seje 2. Obravnava gospodarskih rezultatov občini. Slovenj Gradec za leto 1975 3. Potrditev zaključnega računa prispevkov in davkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 4. Potrditev zaključnih računov: komunalnega sklada, cestnega sklada, sklada za financiranje negospodarske dejavnosti, sklada za pospeševanje kmetijstva, sklada za financiranje civilne zaščite in teritorialne obrambe ter gasilskega sklada 5. Obravnava in sprejetje odloka o zaključnem računu proračuna občine Slovenj Gradec za leto 1975 6. Obravnava in sprejetje odloka o amortizaciji stanovanjskih hiš v občini Slovenj Gradec 7. Obravnava in sprejetje odloka o hišnem redu na območju občine Slovenj Gradec 8. Obravnava in sprejetje odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za zgraditev magistralnega plinovoda Socialistične republike Slovenije 9. Sklep o podelitvi občinske nagrade za leto 1976 10. Obravnava in sprejetje sklepa o ustanovitvi oddelka medobčinskih inšpekcijskih služb v Dravogradu 11. Delegatska vprašanja Zbor združenega dela bo izvolil delegata za zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije v skupini delegatov za gospodarsko področje in v skupini za prosvetno-kul-turno področje. • 17. JUNIJA BO ODPOTOVALA V FIESO PRVA SKUPINA OTROK IZ MISLINJSKE DOLINE Počitnice za 300 otrok Pred časom smo že poročali, da je Občinska skupnost socialnega skrbstva Slovenj Gradec predlagala sprejem posebnega družbenega dogovora za zagotovitev dela denarja za počitniško letovanje otrok iz Mislinjske doline v letošnjem letu. Ker je mogoče pričakovati, da bodo prav vsi podpisali družbeni dogovor, je Občinska skupnost socialnega Medobčinske inšpekcijske službe Akcija za oblikovanje skupnih medobčinskih inšpekcijskih služb za štiri občine koroške regije prehaja v zaključno fazo. Skupščine občin sklepajo o podpisu družbenega dogovora o ustanovitvi medobčinskih inšpekcijskih služb, združenih v samostojni oddelek za medobčinske inšpekcije službe s sedežem v Dravogradu. Oddelek bo imel status samostojnega medobčinskega upravnega organa s samostojnim finančnim in delovnim načrtom in bo pričel z delom 1. julija 1976. Oddelek za medobčinske inšpekcijske službe bo v prvi fazi zaposloval 23 delavcev, stroške pa si bodo občine razdelile takole: Dravograd 12,20%, Radlje ob Dravi 25,81 %, Ravne na Koroškem 34,82 % in Slovenj Gradec 27,17%. varstva Slovenj Gradec že pripravila vse potrebno za letošnje počitniško letovanje otrok. Otroci iz Mislinjske doline bodo letovali v Fiesi v 6 izmenah. V prvi izmeni, ki bo trajala od 17. junija do 1. julija bodo predšolski otroci ter, če bo prostor, tudi otroci iz prvih razredov osnovne šole. Druga izmena bo v Fiesi od 1. julija do 15. julija, tretja od 15. julija do 29. julija, četrta od 29. julija do 12. avgusta, zadnja, peta, izmena pa od 12. avgusta do 26. avgusta. V vsaki izmena bo letovalo po 60 otrok. Stroški letovanja v Fiesi znašajo letos 1.350 dinaijev, za prevoz pa bo treba odšteti 100 dinaijev Odvisno od dohodka na družinskega člana bo treba plačati za letovanje največ 900 dinaijev, v poprečju pa računajo, da bo znašal prispevek staršev za počitniško letovanje otrok v Fiesi, s prevozom vred, okrog 570 dinarjev. PISE: BORUT KORUN 1 Na obisku pri Hefaistu Pred vrati Sicilije Stali smo na krovu velikega trajekta in vdihovali sveži morski zrak in opazovali bližajočo se Sicilijo, ki se je kopala v jutranjem soncu. Vzdolž njene obale se je raztezala Messina in kmalu za mestom so se dvigovali strmi vrhovi. Gladina morja je bila popolnoma mirna. Nobeni tokovi ali vrtinci niso dajali vedeti, da plujemo čez ožino, ki je nekoč pomorščakom vzbujala toliko strahu. Za nami je bila dolga nočna vožnja čez ves Apeninski polotok. Dan smo dočakali v Villa San Giovanni, v ,.prstih" italijanskega „škornja". Vsi otrdeli in zaspani smo se skušali poživiti s skodelico hrane na postaji. Od morja je pihal hladen veter in vzdigoval rahlo megleno tančico nad vodo. Treba je bilo pohiteti, saj smo vedeli, da bo vlak vsak čas zapeljal proti trajektu. Po dolgotrajnem premikanju smo se končno zapeljali v trebuh velike ladje. S skupino živahnih Siciljancev, naših sopotnikov že od Neaplja, smo se takoj odpravili na krov. Tu nas je pozdravilo sonce Bili smo trije, Nada, Marko in jaz. Na skrajni jug Italije nas je vleklo predvsem zaradi dveh še delujočih vulkanov Etne in Strombolija. Na tri tisoč tristo metrov visoko Etno me je vezalo veselo doživetje. Pred leti so mene in mojo sopotnico po njenih žrelih iskali karabinjerji. Medtem ko sva se midva sprehajala pod kraterjem, iz katerega se je vsakih nekaj minut po močni eksploziji sredi temnega dimnega oblaka vsula prava toča vulkanskih bomb, je naju skupina policistov lovila po pobočjih drugega kraterja, iz katerega se je dvigoval ogromen oblak pare, dima in plinov, viden še desetine kilometrov daleč. Tja so jih privedli psi, ki so sledili najinim stopinjam, ki sva jih trudoma vtiskovala v razmočena tla prejšnje popoldne. Mrak naju je zalotil že ob robu kraterja in zato se v hotel, ki je ležal tisoč štiristo metrov nižje nisva mogla, pa tudi ne hotela vrniti. Prenočila sva v eni od treh popolnoma praznih stavb, blizu vrha. Ker se nisva vrnila, so ljudje v hotelu sprožili preplah in tako se je naslednje jutro skupina devetih policistov s psi zapeljala z džipom na vrh. Pri iskanju jim je pomagala še posadka helikopterja, ki je obletaval kraterje. Ne vem, kdo je bil ob srečanju bolj presenečen. Midva, ker sva ugotovila, da naju iščejo ali oni, ko so videli, da sva živa in zdrava in sploh ne potrebujeva pomoči. No, vsekakor midva ne bi bila prvi žrtvi med radovedneži, ki jih vleče na vrh Etne in Strombolija. Vrhovi gora so postajali večji in večji. Tam nekje za njimi se je skrivala Etna, še mnogo višja in mogočnejša. Upal sem, da si jo bomo tokrat lahko brez zapletljajev ogledali. Bližali smo se obali in treba se je bilo vrniti na vlak. To pa ni bilo tako enostavno, kajti šele sedaj smo ugotovili, koliko hodnikov in stopnišč vodi v drobovje ladje. Pridružili smo se Siciljancem iz našega oddelka, ki so se očitno bolje spoznali v tem plavajočem labirintu in res smo se kmalu znašli pred našim vagonom. Sicilija nas je pozdravila še vsa v cvetju. Vlak je drvel tik ob obali. Na naši levi se je sončilo mirno morje, na desni strani pa so se strmo dvigovala pobočja gora, nekje gola in skalnata, drugje pa porasla s H -iMH||| in ISlIlšIl JgL i K , * - • : : v ' f vV s Vulkan Etna sredozemskim zimzelenim grmičevjem, kaktusi in redkimi od vetrov skrivenečnimi drevesi. Koncem novembra se nam je ta eksotična pokrajina, vsa kopajoča se v soncu in z mirnim morjem ob vznožju gora zazdela kot pravi dar. Ko smo se po kaki uri vožnje približali Catanii, so se gore umaknile proti notranjosti. Na njihovem mestu je narahlo valovila ljubka pokrajina, polna živo zelenih pomarančevcev, ki niso skrivali svojih obilnih rumenih plodov. Tu in tam se je dvigovala med njimi visoka palma in okrog hiš so bili vrtovi polni cvetja. Končno smo zagledali še Etno. Med modrino neba in temno-zeleno barvo oranžnih gajev se je dvigala ogromna, sama s snežnim vrhom in perjanico iz oblakov, ki so prihajali iz žrel na vrhu. Pokrajina je švigala mimo našega okna, Etna pa je ostajala v daljavi, nepremična in dostojanstvena. Nekaj kilometrov pred Catanio smo zagledali v morju nekaj ogromnih bazaltnih blokov, lahko bi rekli že kar majhnih otočkov, imenovanih Kiklopovi otoki. Po starodavni pripovedki naj bi bile to skale, ki jih je kiklop vrgel za bežečo Odisejevo ladjo, potem ko ga je ta s skupino tovarišev oslepil in mu ušel iz votline. Trinacria, kot seje zaradi trikotne oblike nekoč po grško reklo Siciliji, je bila namreč otok kiklopa Polifema in po ožini med Scilo in Karibdo je bilo to že drugo srečanje z mesti davnih pustolovščin prebrisanega junaka Odiseja. Očitno so nemirno morje okrog najjužnejšega dela Italije, nepoznane dežele s sovražnimi prebivalci in vulkani s svojimi izbruhi, potresi in večnim ognjem burili domišljijo prvih grških pomorščakov in dajali obilo snovi potujočim pesnikom. To se je dogajalo pred dobrimi tremi tisočletji. Prvim pustolovcem, kot je bil Odisej, so v daljne dežele na zahodu sledili trgovci in vojščaki. Grki so na Siciliji in v južni Italiji ustanavljali mesta, zidali templje, se borili s Kartažani in Etruščani in končno podlegli naraščajoči moči Rima. Takrat je Sicilija postala italijanska. Spomini na preteklost pa niso ostali le zapisani v knjigah. Tudi Liparski ali Eolski otoki so verjetno bili ena izmed postaj desetletnega Odisejevega potovanja po Sredozemlju. Eol je bil grški bog vetra in kakor Polifem tudi sin 1'ozejdona, boga morja. Stromboli in Vulkano sta s svojimi izbruhi in žarečo lavo, tekočo proti morju, bila grškim pomorščakom naravni svetilnik in kažipot po Tirenskem morju. Bila sta kot ustvarjena za to, da so v njiju videli z bojno domišljijo obdarjeni Grki delavnico Helaista, boga ognja in kovačev. ' Catania je bila prazna in pusta kot vsa večja mesta ob nedeljah. Veter je nosil pravkar odpadlo listje, ki se je kopičilo pod drevesi v bližini postaje in vrtinčil prah in smeti z nepočiščenih, praznih ulic. (se nadaljuje) Islelnik CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA Vabimo in nudimo: 29. 5. in 1. 6. vas vabimo v GRČIJO, letalski prevoz (3 dni), cena 2.750 din. Skozi vse leto organiziramo potovanja v SOVJETSKO ZVEZO. Nudimo programe in sprejemamo naročila za: JAT — ZRAČNI MOST ATLAS — ZAGREB JUGOTOURS — LJUBLJANA ALPE ADRIA — LJUBLJANA INEX — LJUBLJANA PUTNIK — LJUBLJANA Lahko si rezervirate in kupite avionske in železniške vozovnice. PRIPOROČA SE IZLETNIK! KOC VELENJE n. sub. 0. TOZD MODNI SALON VELENJE. Koroška 46 a razpisuje prosta učna mesta in štipendije za leto 1976/77: a) Učna mesta 1 krojača za moške obleke 1 krojača za ženske obleke 1 šiviljo za ženske obleke b) Štipendije 1 konfekcijski tehnik 1 konfekcijski modelar — oblikovalec Na razpis se lahko prijavijo kandidati z dokončano osemletko. Prošnje pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. KOMUNALNO OBRTNI CENTER Velenje, Koroška 40 TOZD KOMUNALA objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še posebni pogoji: — dokončana srednja šola komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — poklicna trgovska šola s 5 let delovnih izkušenj. Podrobnejše informacije prejmejo kandidati v tajništvu delovne organizacije. DELOVNA ORGANIZACIJA GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« VELENJE prodaja po sklepu DS na licitaciji tovorni avtomobil COMBIIMV 1600 nosilnost 1 tono, letnik 1971, vožen, za izklicno ceno 20.000 din. Licitacija bo na dvorišču hotela »PAKA«, dne 25. 5. 1976 ob 10. uri za družbeni sektor, ali eno uro kasneje za zasebni sektor. Varščina za udeležbo na licitaciji je 10e-'o izklicne ccne. Vozilo si lahko ogledate na dan licitacijc od 9. do 10. ure. KOC VELENJE n. sub. 0. TOZD MODNI SALON VELENJE. Koroška 46 a prireja leča] za manekene Vabimo dekleta in fante, da se priglasijo na ta tečaj. V upoštev pridejo dekleta stara do 25 let, telesne višine 165 cm in fantje iste strosti, telesne višine 178 cm. Tečaj bo trajal en teden in bo organiziran pod strokovnim vodstvom v prostorih Modnega salona Velenje. Kandidati, ki bodo tečaj uspešno opravili, bodo imeli možnost honorarne zaposlitve v Modnem salonu Velenje. Prijave za udeležbo na tečaju lahko vložite v tajništvu Modnega salona ali se pismeno prijavite na gornji naslov, vse v roku 15 dni od objave tega oglasa. RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT - VELENJE Kadrovsko-socialni sektor — oddelek za izobraževanje razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije: I. Na visokih šolah: — rudarska fakulteta, 2 štipendiji — elektro fakulteta, 3 štipendije — strojna fakulteta, 3 štipendije — strojna fakulteta — tehnološka smer, 1 štipendija — ekonomska fakulteta, 1 štipendija — pravna fakulteta, 1 štipendija — fakulteta za sociologijo, 1 štipendija — politične vede in novinarstvo, 2 štipendiji II. Na višjih šolah: — višja šola za organizacijo dela, 2 štipendiji — varilni inženir 1. stopnje, 1 štipendija III. Na sredn jih šolah: — strojna smer, 12 štipendij — metalurška smer, 1 štipendija — elektro smer — jaki tok, 8 štipendij — varilni tehnik, 1 štipendija — upravno-administrativna šola, 1 štipendija IV. Potrebe po učencih v gospodarstvu: 1. zidar — 4 štipendije 2. mizar, 3 štipendije 3. avtomehanik, 3 štipendije 4. elektrikar — jaki tok, 15 štipendij 5. ključavničar, 28 štipendij 6. tesar, 4 štipendije 7. klepar, 3 štipendije 8. strugar, 4 štipendije 9. rezkalec, 4 štipendije 10. elektro-inštalater, 3 štipendije 11. vodovodni instalater, 2 štipendiji 12. instalater centralne kurjave, 4 štipendije 13. orodjar, 1 štipendija 14. kalil«, 1 štipendija Kandidati naj oddajo vloge na obrazcu DZS 1,65 do I. 8. 1976. K vlogi priložite fotokopijo spričevala zadnje šole. Prijave sprejema kadrovska služba REK--., Velenje Rudarska 6 (soba 32). ELEKTRONSKA INDUSTRIJA Tehnični servis Velenle, Foltova 2 Objava prostih delovnih mest: 5 RTV MEHANIKOV Pogoji: Končana poklicna šola za RTV mehanike ali tehnična šola elektrostroke šibki tok z 2 letno prakso. Kandidati bodo opravljali dela v servisu in na terenu — velenje, Celje Rok za prijavo je 15 dni od objave. Prijave sprejema tehnični servis Velenje, Foitova 2. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE, n. sub. odg. TOZD Pedagoška dejavnost, n. sub. odg. Na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavski svet razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Učitelja slovenskega jezika Pogoj: profesor 2. Učitelja družboslovnih predmetov (STM)Pogoj: profesor 3. Učitelja predmeta obrambe in zaščite Pogoj: učitelj po zakonu o srednjem šolstvu 4. Učitelja elektrotehničnih predmetov, jaki tok (dva izvršitelja) Pogoj: dipl. ing. ali ing. elektrotehnike jaki tok 5. Učitelja matematike in fizike Pogoj: profesor 6. Učitelja elektrotehničnih predmetov šibki tok Pogoj: dipl. ing. elektrotehnike šibki tok 7. Učitelja strojniških predmetov (dva izvršitelja) Pogoj: dipl. ing. strojništva ali predmetni učitelj tehnologije 8. Pedagoga Pogoj: profesor pedagogike 9. Psihologa Pogoj: prof. psihologije ali dipl. psiholog 10. Vzgojitelja (dva izvršitelja) Pogoj: višja izobrazba. Ostali pogoji: — da ni bil kaznovan oz. obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo ali protipravnega prisvajanja premoženja; — da s svojo celotno poklicno družbeno-politično dejavnost zagotavlja uresničevanje vzgojno-izobraže-valnih smotrov samoupravne socialistične družbe; — da je zdravstveno sposoben za opravljanje predvidenega delovnega mesta; — poskusno delo traja 3 mesece. Razpisni rok traja 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj vložijo vloge v roku 15 dni po objavi razpisa priporočeno po pošti na naslov Rudarski šolski center Velenje, Prežiho-va 3 Kadrovsko-socialna služba pod oznako »prijava na razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v roku 15 dni po objavi razpisa. Svet Vzgojnovarstvenega zavida VELENJE razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJA Pogoj: Končana srednja ekonomska šola, 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Rok prijave 8 dni na svet Vzgojnovarstvenega zavoda Velenje. » Komunalno obrtni center Velenje, Koroška 46 razpisuje prosta učna mesta za šolsko leto 1976/77 in vabi k sodelovanju: 1. TOZD Komunala 2 avtomehanika 1 parkovnega vrtnarja 2. tozd storitve 2 frizerja za moške in ženske 2 čevljarja Možnost za vpis imajo samo kandidati z dokončano osemletko in zdravniškim spričevalom o zdravstveni sposobnosti za izučitev iskanega poklica. Prošnje pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. Tudi dekleta so zelo prizadevna na treningih KOŠARKA Dober začetek Elektre Košarkarji Elektre iz Šoštanja so zabeležili že drugo zmago v regionalni košarkarski ligi -vzhod. V drugem kolu so premagali košarkarje Konusa iz Slovenskih Konjic z rezultatom 89:76 (45:40). Največ košev so dosegli Breznik 31, Polovšek 21 in Jerič 20. V drugi slovenski ligi - ženske so košarkarice Elektre premagale igralke iz Poljčan z visokim rezultatom 70:18. Mladinci Elektre pa so izgubili srečanje s Kovinotehno iz Celja z rezultatom 90:72. REDNI KINO VELENJE 21.5. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriška barvna krimi-nalka DILLINGER, režija: John Milius. Igrata Warren Oates, Ben Johnson 22.5. - sobota ob 17.30 in 19.30, ameriški pustolovski film OPERACIJA HONGKONG, režija: Henrry Levin. Igrata: Fre Williamson, Teresa Graves 23.5. - nedelja ob 17.30 in 19.30, ameriški pustolovski film OPERACIJA HONGKONG 24.5. - ponedeljek ob 17.30, ameriški barvni fflm HOLLY-WOODSKl FRIZER, režija: Hal Ashby. Igrata: Warren Beatty, Julie Christie 25.5. - torek ob 17.30 in 19.30, italijansko-španska barvna kriminalka IN NA KRAJU NE OSTANE N1HCE, režija: Peter Kolinson 26.5. - sreda ob 17.30 in 19.30, italijansko-španska barvna kriminalka IN NA KRAJU NE OSTANE NIHČE 27.5. - četrtek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni westem BILLY DVA KLOBUKA, režija: Ted Koncheff. Igrata: Gregory Peck, Desi Arnaz 28.5. - petek ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni western BILLY DVA KLOBUKA 29.5. - sobota ob 17.30 in 19.30, italijanska barvna kriminalka TRIJE NEUSTRAŠUIVI, režija: Frank Kramer. Igrata: Bred Haris, Tony Kendall 30.5. - nedelja ob 17.30 in 19.30, italijanska barvna kriminalka TRIJE NEUSTRAŠLJIVI KINO ŠOŠTANJ 22.5. - sobota ob 19.30, italijansko-francoska ljubezenska drama PRVA SPOKOJNA NOČ, režija: Valerio Zurlino. Igra: Al ain Delon 22.5. - sobota ob 15.30, OTROŠKA MATINEJA, ameriški barvni film DIVJA DEŽELA, proizvodnja: Walt Disney 23.5. - nedelja ob 17. in 19.30, ameriški barvni film HOLLYWOODSKI FRIZER, režija: Hal Ashbi, Igrajo: Warren Beatty, Julie Christie 26.5. - sreda ob 19.30, ameriški barvni western BILLY DVA KLOBUKA, režija: Ted Koncheff. Igrata: Gregory Peck, Desi Arnas 27.5. - četrtek ob 19.30, italijansko-španska barvna kriminalka IN NA KRAJU NE OSTANE NIHČE, režija: Peter Kolinson. Igrata: Oliver Reed, Elke Sommer 29.5. - sobota ob 19.30, francosko-alžirski vojni film VROČA ZIMA, režija: Mohamed Lakhdar Igra: Michel Auclair 30.5. — nedelja ob 17. in 19.30, ameriški barvni pustolovski film IVANHOE, režija: Richard Thorpe. Igrata: Robert Taylor, Elizabeth Taylor KINO GLEDALIŠČE 23.5. - nedelja ob 10 uri OTROŠKA MATINEJA, DIVJA DEŽELA proizvodnja: Walt Disney 24.5. — ponedeljek ob 20. uri, italijansko-francoska ljubezenska drama PRVA SPOKOJNA NOČ, režija: Valero Zurlini. Igra: Alain Delon Predstavljamo vam velenjske karateiste Konec prejšnjega meseca je bil v Trbovljah republiški karate turnir, na katerem so sodelovali najboljši karateisti iz vse Slovenije. Tekmovanja so se udeležili tudi člani velenjskega karate kluba, ki so med dvanajstimi ekipami nepričakovano zasedli prvo mesto. Resda je bil ta uspeh na prvi pogled nepričakovan, vendar je plod dolgotrajnega in požrtvovalnega dela tako tekmovalcev, trenerjev kot tudi vodstva kluba. mali oglasi Verjetno le redko kateri vedo, da je velenjski karate klub med najstarejšimi v Sloveniji (ustanovljen je bil leta 1968. Predsednik kluba dr. Peter Dov-šak, ki je tudi sam redno treniral, je povedal pred dnevi, ko smo se udeležili enega izmed njihovih treningov v telovadnici Rudarskega šolskega centra, da v klubu deluje več skupin: tekmovalna, v kateri je 15 do dvajset tekmovalcev; vsako leto prirejajo začetniške tečaje, ki sprva pritegnejo tudi do dvesto ljubiteljev karaterja, vendar jih glede na to, da so treningi izredno zahtevni - poleg veliko odvzetega prostega časa zahtevajo tudi precej volje od tekmovalcev, jih po prvih treningih polovica odpade. Ta skupina deluje v okviru rudarskega šolskega centra Velenje, treninge pa imajo tudi na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. Lani so v klubu znova ustanovili žensko ekipo, v kateri je zdaj petnajst deklet Treninge vodijo Silvo Lah, Dušan Borovnik (oba imata mojstrski pas) ter prof. Tone de Costa. Poleg tega deluje v okviru kluba tudi vmesna skupina, ki se pripravlja za nastope na tekmovanjih — trenira jo Leon Kauzer, treninge pa imajo na Osnovni šoli Anton Aškerc. Velenjski karateisti se lahko pohvalijo, da imajo pet mojstrov karaterja in nosilcev prvega dana. Sicer pa je bilo lansko leto eno najuspešnejših doslej, saj so v preteklem letu štirje člani napravili izpit za sodnike, eden izmed članov pa je na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani dobil naziv trenerja karateja. NOGOMET V preteklem letu so na republiškem prvenstvu v Velenju osvojili dve prvi in eno četrto mesto v članski konkurenci, na mladinskem republiškem prvenstvu v Trbovljah pa po eno drugo in četrto mesto v absolutni kategoriji. Seveda se tudi karateisti ne morejo pohvaliti, da pri njih teče vse gladko. Sredstva, ki jih dobimo za svojo dejavnost, daleč zaostajajo za njihovimi uspehi. Lani so dobili petnajst tisoč dinarjev, kar ni dovolj niti za plačilo telovadnice. S takšnim mačehovskim odnosom do karateja so zlasti nezadovoljni zaradi tega, ker je karate šport, v katerem se mladi seznanjajo z borilnimi -veščinami, ki so prav tako pomembne za splošni ljudski odpor. Ne zdi se jim tudi prav, da nekateri v karateju vidijo le željo po razbijanju, je pa to resnično - kot pravijo - moderen balet moških. V vseh letih odkar obstoja klub, niso imeli nobene težje poškodbe, ne na treningih niti na tekmovanjih. Klub tare tudi to, da nimajo svojih prostorov, zato si pomagajo tako, da v okviru RŠC deluje sekcija (s tem imajo na voljo telovadnico), klub pa daje trenerje. Razmišljajo tudi o tem, da bi sekcijo ustanovili tudi na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju, saj že sedaj veliko mladih Šoštanjčanov trenira v Velenju. V začetno skupino p v prihodnje ne bodo vabili le mladincev, ki so že končali osnovno šolo, ampak tudi učence višjih razredov osemletk. Njihova želja je namreč, da bi delovanje kluba postalo kar najbolj množično in da bi gojili čimbolj čisti karate. Soštanjčani Se vedno znova praznih drugi rok Nogometaši Rudarja so v tekmi z moštvom Beltinke prikazali zelo dobro igro in s številnimi zadetki navdušili okoli 300 gledalcev. Tokrat so dosegli najvišjo zmago v letošnjem prvenstvu conske lige, saj so premagali nasprotnika kar z 8: j (1:0) Velenjčani so šele v drugem delu z zadetki izrazili svojo premoč na igrišču, ko so povsem nadigrali ?jste. Gole so dosegli Nedeljkovič , Rudi Hudarin 2, Hrkič 2 ter Vinec enega. V vodstvu je še vedno mariborski Branik, ki je premagal moštvo Ra-kičana z rezultatom 5:0, pred Rudarjem, ki zaostaja za tri točke. ATLETIKA Dobra uvrstitev V Novi Gorici je bilo finale letošnjega atletskega prvenstva Slovenije. Nastopili so najboljši slovenski atleti. Doseženih je bilo vrsta dobrih rezultatov, zelo dobre uvrstitve pa so dosegli tudi velenjski atleti. pijo Ljubljana. Atletski kTub Velenje je pri moških zavzel četrto, med ženskami pa sedmo mesto. Velenjčani so se predvsem izkazali v tekih na srednje in dolge proge. Edo Hojan je bil v teku na 800 m tretji s časom 1:54,7 in četrti v teku na 1500 m s časom 3:54,2. V teku na 1000 m je bil Milan Balek drugi s časom 31:32,1, Miran Čas pa četrti s časom 32:41,4, tudi v teku na 5000 m sta Balek in Čas dosegla drugo in četrto mesto. Četrti je bil tudi Dragan Anic v teku 3000 m zapreke, isto mesto je zavzel tudi Lemeš v hoji na 10 km. V skoku v daljavo se je izkazal Boris Režek s skokom 670 cm. Andreja Sverc je tekla na 800 in 1500 m ter bila obakrat tretja za reprezentantko Perjerievo iz Maribora in Šobrovo iz Raven na Koroškem. Zaradi sodelovanja večine igralcev prve ekipe na Goreniadi v Gornji Radgoni so Šoštanjčani v 19. kolu republiške rokometne lige gostovali že med tednom v Kozini in odigrali prvenstveno srečanje z domačim Jadranom. V prvem polčasu so bili gostje enakovreden nasprotnik, saj sta se ekipi nepretrgoma menjavali v vodstvu. Domačinom je šele pred koncem prvega dela uspelo izenačiti in povesti za gol. V drugem delu je Šoštanjčanom zmanjkalo moči, domačini, zlasti Lazar pa so se razigrali ter zmagali z rezultatom 27:20 (13:12). Najuspešnejši strelec za domače je bil Lazar zli zadetki, pri gostih pa Kompan, Stvarnik in Majhen s tremi goli. Srečanje sta dobro vodila mariborska sodnika Žižek in Grame. A. VOHAR Spet točki v gosteh Rokometašice Šmartnega so se zopet vrnile s težkega gostovanja polnih rok. V Kamniku so pre-iragale istoimensko ekipo z rezultatom 21:14(11:7). Šmarčanke so ponovile zanesljivo igro iz prejšnjih kol, tako da so jim domačinke bile enakovredne le do rezultata 5:5, nato pa je začela prednost v korist Šmartnega rasti. S tem je bila dosežena še ena pomembna zmaga, ki tri kola pred koncem prvenstva zagotavlja visok končen položaj na lestvici. Naslednjo tekmo igra Šmartno na domačem igrišču z Dobravljami. ŠMARTNO: Verbič, Tajnšek, F. Kolenc 9, Podjavoršek 2, Tajnik, Krevzel, Jeraj 2, Šmerc 1, Urankar 4, Gril 3, Meh, Pevnik. J. Krajnc • NOGOMETAŠI RŠC PRVI Na področnem finalu za prvenstvo celjske regije so bili najuspešnejši nogometaši SSD RSC, ki so premagali najprej gimnazijo Celje z rezultatom 6:0 (3:0) in Tehniško srednjo šolo Celje z rezultatom 3:1 (1:1). PRODAM Brezhibno, skoraj novo (B) jazz trobento „yamaha YTR 634 profesional' prodam. ,Ogled je možen vsak dan v večernih urah. Jože Ošep, Prešernova 22/E Velenje. FIAT 1100 registriran, zelo ugodno prodam. Mišo Janič, Jenkova 8, Velenje. Prodam hišo na Polzeli 111 za 270.000,00 din Naslov v uredništvu. IZGINILA DENARNICA V trgovini Zaija Velenje je 13 5*1976 izginila ijava denarnica, v kateri je bila tudi ura, ključi in bloki za kosilo. V trgovini sta bili dve ženski, ki ju poznajo. Prosimo, da denarnico vrnete v trgovino, sicer bomo obvestili PM poroke - Matija OCEPEK, roj. 1952, električar iz Velenja in Jelka KOVAČ, roj. 1955, študentka iz Podkiaja pri Velenju - Norbert PANN, roj. 1952, pleskar iz Dobrne in Marija PETERLIN, roj. 1956, prodajalka iz Velenja - Danijel DREV, roj. 1954, urar iz Šoštanja in Tatjana PISTOTNIK, roj. 1954, razredna učiteljica iz Velenja - Stanislav KRIŽANEC, roj. 1952, delavec iz Velenja in Štefanija DIVJAK, roj. 1956, delavka iz Velenja - Tomo MIČIČ, roj. 1949, str. ključavničar iz Velenja in Radipila VUJINOVIČ, roj. 1955, delavka iz Velenja - Branko SALOBIR, roj. 1955, elektrikar iz Velenja in Janja LEGNAR, roj. 1960, delavka iz Velenja -- Marjan PALIR, roj. 1949, prodajalec iz Pariželj in Pavlina PALATINUŠ, roj. 1956, delavka iz Polzele - Tonček PLOJ, roj. 1952, rudar iz Velenja in Ana SEVER, roj. 1957, tehnični risar iz Velenja - Miran ČAS, roj 1952, študent iz Šaleka in Bojana JEV-ŠENAK, roj. 1956, študentka iz Velenja - Stanislav HRIBERŠKK, roj. 1955, kopač iz Pake pri Velenju in Justina HRUSTEL, roj. 1956, krojačica iz Strmca - Štefan PODLINSEK, roj. 1951, prodajalec iz Velenja in Marija KOPRIVC, roj. 1956, teh. risar iz Velenja - Anton KLAUS, roj. 1950, rudar iz Velenja in Marija KOLAR, roj. 1956, prodajalka iz Velenja - Rade JOVANČEVIČ, roj. 1955, ekon. tehnik iz Žalca in Barbara PINTARIČ, roj. 1951, komerc. tehnik iz Pesja - Bojan LONČARIČ, roj. 1955, avtomehanik iz Velenja in Vida KOREN, roj. 1955, uslužbenka iz Pesja - Franc BOŽIČ, roj. 1953, ključavničar iz Velenja in Blanka HAŽIČ, roj. 1958, dijakinja iz Velenja - Marjan MRAVLJAK, roj. 1952, ključavničar iz Šoštanja in Marta ZALAR, roj. 1951, ekonomist iz Šmartna 6 - Anton GRUDNIK, roj. 1945, delavec iz Šoštanja in Karo-lina PEČNIK, roj. 1947, gospodinja iz Šk. Cirkovc - Janez SEVČNIKAR, roj. 1950, elektrikar iz Šoštanja in Ivica STROPNIK, roj. 1954, administr. iz Sv. Florjana Anton KUSTERBANJ, roj. 1954, elektrikar iz Sv. Florjana in Ana CIGLAR, roj. 1959, delavka iz Velikega vrha Anton JAVORŠEK, roj. 1948, rudar iz Apnenika in Marija MEDVED, roj. 1954, delavka iz Raven. Maiiir. LILE J, aeiavec iz Skornega št. 24, star 34 let Franc PRIMOŽIČ, upokojenec iz Malega vrha, star 51 let Marija PLAZL, kmetovalka iz Velenja, Šmarška c. 28, stara 86 let Pavla PRIVŠEK, upokojenka iz Velenja, Šaleška 19, stara 84 let Antonija KOBALE, upokojenka iz Velenja, Šaleška 16, stara 86 let Lidija HLASTEC, otrok iz Pesja št. 2, stara 6 let Jožefa HABE, upokojenka iz Kavč št. 36, stara 86 let Franc HLEP, upokojenec iz Velenja, Zidanškova 4, star 67 let Jože DREV, inv. upokojenec iz Velenja, Jenkova 5, star 51 let Franc KOREN, upokojenec iz Pesja št. 42, star 80 let Štefan GROBELNIK, upokojenec iz Pake pri Velenju št. 56, star 74 let Stanislav AVBERŠEK, elektrikar iz Hrastovca št. 46, star 52 let Barbara HRIBERSEK, upokojenka iz Raven št. 152, stara 77 let Terezija OBŠTETER, upokojenka iz Raven št. 73, stara 75 let Ana GOLOB, upokojenka iz Sv. Florjana št. 9, stara 83 let Marija MAVRIČ, upokojenka iz Sv. Florjana 45, stara 79 let Valentin NOVAK, upokojenec iz Šoštanja, Lole Ri-barja 4, star 68 let Janez PLANINC, kmet iz Tolstega vrha 28, star 70 let Jože CEKON, kmet iz Loke pri Mozirju št. 15, star 73 let Ciril PLEVNIK, upokojenec iz Loke pri Žusmu št. 54, star 73 let Frančiška GRAHEK, upokojenka iz Jagnjenice 16, stara 70 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame Marije Plazi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji poklonili toliko cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ali kakorkoli počastili njen spomin. Zahvalo smo dolžni tudi govornikom, pevcem in vsem za izražena sožalja, predvsem pa sosedom za izkazano pomoč. Posebna zahvala prim. dr. Alojzu Fijavžu za nesebično pomoč pri zdravljenju. VSI NJENI NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 850-087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Frana Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. Novinarji regijsko pomešani TEŽKO SMO ČAKALI • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA Pilota ostala živa S športnega letališča Turiški vasi je poletel ponedeljek z jadralnim let lom Matija Kodrič, za nf pa Boris Rober. Oba i člana Letalskega centra Maribora. Kodrič je s kril« svojega letala v zavoju zad letalo Borisa Robeija. Oi letali sta strmoglavili, pilo pa sta izskočila. Boris Rob se je lažje poškodoval letalih pa je za okoli 60.0 dinarjev škode. • NEIZPRAVNO VOZILO Iz velikega vrha je 4. ma letos peljal proti Šmartnei ob Paki Franc Ažman. Gavcah je vozil po hril navzdol z neprimerno hiti stjo, njegovo vozilo pa bilo poleg tega še neizprav in neregistrirano. Zapeljal v obcestni jarek, kjer poškodoval vozilo. Telesu poškodb ni bilo, škode pa za okoli 5.000 dinarjev. • NI SE PREPRIČAL, ČE JE CESTA PROSTA Z vozilom last gosti skega podjetja Kajuh S štanj, je 4. maja 1976 upri Ijal voznik Franc Cvikl. Pi vzvratni vožnji se ni prep čal, če je cesta prosta. Ti je zadej vozilo Alojza Raa ška. Škode je za oko 6.000,00 dinarjev. • NEPRIMERNA HITROST Iz Belih vod proti Šo stanju je 9. tega mes« peljal voznik osebnega avti mobila CE 769-14. Ko pripeljal v desni nepregledi ovinek, ga zaradi neprimem hitrosti, ni mogel izpeljal Zapeljal je v kup pesk Škode je za okoli 1.000^ dinaijev. • NA PIKNIKU gospodinji že sedaj najlepša hvala) ter opraviti še uradni del popoldanskega piknika. Lojze nas je skupaj z gospodarjem Ivanom popeljal v hlev, kjer je mahalo (seveda ne po nas) 28 glav; tudi nekmetijci so lahko že ob bežnem pogledu na živino spoznali, da je Ivan Atelšek dober gospodar. Po ogledu hleva, strojev in gradbišča nove hiše smo se odpravili na popoldanski sprehod, da smo lahko fotografi napravili nekaj spominskih ter gasilskih posnetkov. Ce smo v tem uspeli, presodite sami. Siti smo bili (odžeja se človek tako ne nikoli), pljuča smo napolnili s čistim zgornjesavinjskim zrakom, zato je predsednik aktiva Janko Volf organiziral nogometno tekmo. Regijsko smo se pomešali in se udarili. Ekipa Našega časa je bila na medobčinski ravni, saj je bil glavni vodja napada sam predsednik mozirskega izvršnega sveta Hubert Herček, nasproti nam pa so stali (to velja zlasti za konec tekme, ko je že čisto pošla sapa) predsednik aktiva Janko Volf, glavni urednik Novega tednika Bojan Volk in še par drugih začetnikov. Nasprotnik je hitro povedel, vendar ko je naš glavni urednik Ljuban Naraks (najboljši obrambni igralec na mestu) izgubil očala (na njega je naletel ali obratno in menda tudi nenamenoma Bojan Volk), je postal neprehodna ovira za tiste, ki so prodirali naravnost proti našemu golu. Mira je pridno mahala ... po nasprotnikovih nogah, s Huber- Presrečni so bili učenci Kajuhove šole v Šoštanju, ko so v počastitev praznika Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maja pri njihovi šoli odprli novo telovadnico. Tako jim ne bo treba več hoditi k telovadni uri v nekaj sto metrov oddaljeni dom Partizana, iz katerega so se pogostokrat vračali mokri in premraženi, ampak bodo telovadili v svoji telovadnici, ki je poleg tega še opremljena z novim Elanovim orodjem. In kaj so povedali ,ob uresničitvi njihove dolgoletne želje: VESNA TERAN: „Sedaj obiskujem tretji letnik velenjske gimnazije, pred tem pa sem šest let hodila na Kajuhovo šolo. Že tedaj sem skupaj z mojimi sošolci in sošolkami sanjala o novi telovadnici, vendar je na žalost nisem dočakala. Kljub temu pa sem vesela, da odslej nihče izmed učencev, ki bodo hodili na Kajuhovo šolo, ne bo več prikrajšan za telovadne ure v primerni telovadnici." LEON ZAVRŠNIK, 7. razred: „Izredno sem se razveselil, ko sem zvedel, da bomo dobili telovadnico. Zdaj nam ne bo treba več hoditi k telovadbi v 500 metrov oddaljeni dom Partizana. Tudi učenci smo prispevali delček k lepšemu izgledu telovadnice. Pod vodstvom akademskega kipaija Toneta Hermana smo poslikali zunanje ste- ne s športnimi liki." DANEIELA ROTOVNIK, 4. razred: ..Otvoritve telovadnice sem zelo vesela, ker bomo lahko tudi mi zdaj v njej telovadili. Nižji razredi doslej nismo imeli telovadne ure, ker je bila telovadnica v Partizanu prezasedena. Telovadnica mi je zelo všeč in sedaj bomo še raje hodili v šolo." BOGDAN BEOVIČ, 6. razred: „Veseli smo, da smo dobili novo telovadnico. Dolgo smo čakali na ta dan. Bal sem se že, da bom zapustil osnovnošolske klopi ne da bi imel vsaj enkrat telovadbo v novi telovadnici. Na srečo sta še dve leti pred mano. Prepričan sem, da bomo tudi mi sedaj v športu veliko boljši kot pa smo bili doslej, saj nismo imeli kje vaditi. Nižji razredi pa prave telovadbe v telovadnici sploh niso poznali." IGOR MEDVED, 1. razred: „Za nas sploh ni bilo prostora v domu Partizana. Telovadno uro smo imeli v gozdu, na stadionu, največkrat pa kar v razredu, kjer se je izredno kadilo. Sedaj pa komaj čakamo prve telovadne ure. Nove telovadnice sem se zelo razveselil, saj bomo prvošolci imeli največ od nje." JELKA KOREN, učiteljica telovadbe: „Podobno kot učenci sem se tudi sama kot učiteljica telovadbe izredno razveselila tega prelepega objekta. Deset let sem že na šoli in vseskozi sem čakala na današnji trenutek. V razredin, pa tudi v domu Partizana učencem med telovadno uro nismo mogli nuditi tega kot učitelji telovadbe na drugih šolah. Seveda bo sedaj vse drugače. Učenci ne bodo več zamujali k telovadni uri ali drugemu predmetu zaradi hoje v dom Partizana, najbolj pa so se razveselili tega lepega objekta seveda učenci nižjih razredov, ki so imeli doslej telovadbo kar v razredih, ki so bili zaradi tega zelo zaprašeni in po telovadni uri zato velikokrat ni mogla normalno potekati naslednja ura. Resnično, iskreno se zahvaljujemo vsem za ta objekt." Nekateri so se prvič srečali ,Jilapcem". Menda tudi pre sednik celjskega aktiva novim jev (Janko Volf — prvi z desni Kot da bi želel odslej kolega Franček (Kramer) obdelovati v časopisu živinorejo in — kmetijstvo Igor Medved Bogdan Beovič Daniela Rotovnik Leon Završnik Vesna Teran sali), po konferenci pa smo se odpravili v Šmihel nad Mozirjem k Atelškovi kmetiji, kjer smo preživeli preostali del dneva. Veijetno ni treba posebej poudaijati, da je bil glavni organizator piknika „večero-vec" Lojze Trstenjak, ki je pač v tem popoldnevniku izvedenec za kmetijska vprašanja. Priznati moramo, da boljšega kraja ni mogel izbrati. Čeprav je kmetija zelo moderno urejena, smo nje ogled prestavili na čas po kosilu, saj je iz kuhinje na vso moč dišalo po odojku pečenem v kmečki peči in svežem domačem kruhu. Seveda smo (so) odojka vmes nekateri pošteno zalivali, novinarji — šoferji pa smo absti-nirali. Hočeš nočeš za trenutek smo morali pozabiti na dobro založeno mizo (Rženičnikovi Vendarle se je tudi novinarjem celjskega območja posrečilo „slikati po gasilsko". Žal jih je moral eden od kolegov skupaj spraviti in potem še pritisniti - Novi tednik, Vovk — Naš čas in Volf — Jelka Koren Maj je mesec mladosti, hkrati pa je to tudi mesec, ki ga navadno člani višjega aktiva društva novinarjev Celje izberemo za piknik. Seveda tudi na takšen dan ne moremo brez sestanka. Tako smo najprej imeli v Mozirju novinarsko konferenco o nadaljnjem razvoju turizma v Zgornje savinjski dolini (o tem bomo v eni izmed prihodnjih izdaj podrobneje pi- Med sprehodom so trije volkovi (Volk Večer) napadli Medveda (Novi tednik). tom pa sva nekajkrat zatresla nasprotnika. Rezultat? Za ekipi nepomemben. Veseli smo bili, da smo dobro igrah in da jo je le eden (naš urednik) odnesel z modrico na očesu in zlomljenimi očali. Dneva, ki smo ga preživeli pri Atelškovih v Šmihelu 31 Mozirjem, ne bomo kmalu | zabili. Do prihodnjega pil prav gotovo ne! Atelškov tudi velenjski novinarji ljujemo za izredno gostoljub) P.s.: Za naše navijače: gali smo najmanj s 4:3.