GLAS NARODA list slovenskih del&vcer y Ameriki ■J I*JJ'''.»'JWI ★ OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako de niste naročnik, pošljite en do. lar za dvomesečno poskusnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 r^rtrt mm Second CImm Matter September 21st, IMS at the Post Office At New York. N. under AH of Concreae of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YOBK No. 196. — Stev. 196. NEW YORK, TUESDAY. AUGUST 23„ 1938—TOREK, 23. AVGUSTA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-VL DR. MAČEK HREPENI PO SLOGI MED HRVATI IN SRBI JUGOSLOVANSKA DRŽAVA JE BILA USTANOVLJENA S POMOČJO ZAPADNIH DEMOKRAT. DRŽAV Voditelj hrvatske kmetslce stranke pravi, da je "treba podreti zidove skupne ječe." — Sedanji vladi manjka demokracije. — Stojadinovič se ne boji Mačka, dokler se bo omejeval samo na svoje pretilne izjave. PRAGA, Cehoslovaška, 21. a\ gusta. — "Cas je, da poderemo zidove skupne ječe in ko bomo enkrat svobodni, se morejo Hrvatje in Srbi združiti in graditi boljšo bodočnost," je rekel dr. Vladimir Maček tisočglavi množici, ko je prišel v Beograd preteklo nedeljo na konferenco s srbskimi demokratskimi voditelji. S temi besedami je dr. Maček pojasnil namen svojega obiska, ki je bil slučajno ravno ob desetletnici, ko je postal voditelj hrvatske kmetske stranke po umoru Štefana Radiča v narodni skup- y v« • scini. Lewis namerava imenovati diktatorja SCHUSCHNIGG BO PROCESIRAN ZARADI IZDAJE Tudi člani njegovega kabineta se bodo morali zagovarjati pred Hitlerjevim sodiščem. — Bivšega kanclerja čaka smrtna kazen. BERLIN, Nemčiaj, 22. avg. — Kurt Schuschnigg, zadnji kancler neodvisne Avstrije, je REPUBLIKANCI PROTESTIRAJO PROTI TROŠENJU ___/ ■__ Narodni odbor! republi-. kanske stranke trdi, da je izdala vlada v štirih letih strahovite vsote denarja. WASHINGTON, D. C., 21. avgusta- — Republikanski narodni odbor se je ta teden pojavil s trditvijo, da je reliefni FRANCO ZAVRGEL PREDLOG zaprt v nekem dunajskem lio- j sistem Rooseveltove vlade naj-telu in ga straži tajna nemška I dražji na svetu. Povprečni policija. Vkratkem se 'bo začel proti njemu proces zaradi veleizdaje. torej zločina, ki ga v Nemčiji kaznujejo z obglavljenjeni. Obenem ž njim se bodo morali zagovarjati zaradi istega zločina tudi člani njegovega kabineta Uradno poročilo, ki je bilo izdano po konferenci, povdarja, da so Hrvatje in demokratski Si^bi edini v tem, da je bila Jugoslavija vstanovljena s pomočjo zapadnih demokratskih držav po načelih ......,.,.■,_ l j • • • o j - ii • I—kolikor je se živih m kolikor svobode in cteffiokracue. Sedanja vlada pa je na-!jih že ni pobegnilo. daljevanje absolutizma, ki vlada Jugoslaviji že od Posebno sodišče bo zaslišalo ki i r • i.i. V(ge osebe> obtožene, da so za- vzemale sovražno stališče napram Hitlerjevi Nemčiji. Kot tožitelj bo nastopal Joseph Buerkel, sedanji upravitelj bivšega avstrijskega ozemlja. Člane sodnega dvora bo imenoval sam Hitler. Schuschnigg bo predvsem obložen, da se je pogajal s tuji državami, kako bi se dalo stroški so bili za vsak posamezen slučaj meseca maja 1933 samo $15.15, dve leti kasneje so narasli na $30.66, dočim zna šajo sedaj pod Works Progress i Administration $82 mesečno. Gen. Franco je zavrnil skoro vsako točko angleškega predloga. — Angleško - italijanska pogodba ne more stopiti v veljavo. LONDON, Anglija, 22. avg. — Odgovor generala Franca na angleški predlog za odpoklic •'prostovoljcev" iz Španske je v resnici zavrnitev vseh točk predloga. Vsled tega anglešlko-italijan-ska prijateljska pogodba ne bo stopila v 'veljavo, dokler ne bo !končana španska državljanska leta 1929. Na konferenci niso razpravljali o mo-narhistični državi in kral je vi dinastiji, toda pov-darjali so potrebo, da se vlada premeni v demokratsko, ako hoče, da pride do poravnave med Beograom in Zagrebom. I a konferenca ni imela namena, da pride do konečnega zaključka, temveč je bil Mačkov namen sestati se s srbskimi voditelji, jim pojasniti stališče Hrvatov in dati srbski opoziciji priložnost, da pokažejo svoje stališče proti minisrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču. Vlada pa srbskfe opozicije ne smatra za resno. Zato je tudi mirno gledala na demonstracije za dr. Mačka v Beogradu, medtem ko je policija vsako drugo demonstracijo photi vladi zatrla. "Pustite Mačka, naj se veseli v Beogradu,,f je bilo mnenje vlade. Stojadinovič se ne boji Mačka, dokler se omejuje samo na svoje pretilne izjave. Odkar je Nemčija "vzela" Avstrijo, se Stojadinovič ne boji Hrvatov, mislec, da so izgubili svoje mednarodne zveze in je postalo hrvatsko vprašanje samo še popolnoma domač problem. Stojadinovič podcenjuje vpliv dr. Mačka in srb- ljanstvo in -zapleni njihovo pre-skega demokratskega voditelja Ljube Davidovi- moženje-ča. Toda po mnenju dobro poučenih krogov je Stojadinovič v veliki zmoti, kajti velika večina jugoslovanskega naroda nasprotuje njegovi vnanji po- 'ie župnik v Kamniku prejel od i-.-i . [bivšega avstrijskega kanclerja 1 -*;1' . - . _ j - , i • i j dr- Kurta Sohuschnigga pismo, Nedavno je btojadinovic povdaril lojalnost do v katerem ga prosil, da mu po- starih in novih prijateljev Jugoslavije", toda ni sije krstni list njegovega deda pojasnil, kaj bo napravila Jugoslavija za slučaj |in pradeda, ki sta bila oba ro ./•*• •». .. . 11 ena v xvamnj.Ku- resnega *V>ora med njenimi starimi in novimi pri- ' jatelji. Beograd je zvezan s Prago po Mali antanti, toda ob istem času kaže tesno prijateljstvo do Rima, ki je v. zvezi z največjim sovražnikom Cehoslovaške, Berlinom. In Jugoslavijo sedaj splošno smatrajo za privesek Rim-Berlin osi. Stojadinovič se je v prvi vrsti sprijatbljil z Nemčijo iz gospodarskih ozirov in Jugoslavija ima v resnici nad polovico svoje vnanje trgovine z Nemčijo. Toda Jugoslavija za svojfe blago od Nemčije ne dobiva plačila v denarju, temveč v industrijskih izdelkih. mi ustanoviti protinemško fronto. Obtožen (bo tudi justiČnega u-mora, ker je leta 1934, ko je bil usmrčen kancler Dollfuss, vplival na sodišče, da so -skrajno strogo sodila nazijskim voditeljem. Uradni list nazanja, da je bilo postavljeno posebno sodišče, ki bo sodilo dr. Schuschnigga in njegove ministre. Po novi postavi bo sodišče preiskovalo obdolžbo proti o-nim, ki so krivi "sovražnega zadržanja" proti veliki Nemei-ji- Po novi odredbi je tudi dana notranjemu ministru oblast da obtožencem odreče držav- BEOGRAD, Jugoslavija, 22. avgusta. — Pred nekaj dnevi Odbor pravi, da je dala zvezna vlada v nekaj več kot šestih letih šestnajst tisoč jgailijard do js larjev- za podporo in za javna dela. Ob koncu šestega leta bodo ti stroški narasli na dvajset milijard. K tej vsoti je treba prišteti še posojila potom Rekonstrukcij ske korporacije in Administracije za javna dela, tako da bodo znašali strošiki in posojila Rooseveltove administracije do meseca marca 1938 najmanj sedeminštirideset tisoč milijonov dolarjev. — To je brezprimerno trošenje, — pravi poročilo. — To teorijo je pogruntal neki angleški gospodarstvenik, toda 'V Angliji ni bila nikdar uvedena. Njene posledice so usodne. Produkcija se je zmanjšala, nezaposlenost se je povečala, in dežela je tam kot je bila leta 1933. Republikanci tudi odgovarjajo na obdolžit ve, da mi njihova vlada ničesar storila za boj proti depresiji. — To ni resnica, — pravijo. —Za časa Hoover jew vlade je dobivalo 21,479,000 oseb javno podporo. vojna- V aprilu, ko je bila pogodba (bolj naklonjen tokoimenovanini sklenjena, je angleška vlada iz- ^'upornikom" kot pa Martinu javila, da pogodba ~ne more In njegovim pristašem, stopiti v veljavo, dokler ni "rešeno špansko vprašanje". Pozneje je isto ministrski pred NEZADOVOLJNEŽIV U. A. W. PRAVIJO, DA JE LEWIS Ž NJIMI DETROIT, Mich., 22. avgusta. —.John L. Lewis se bo vkratkem posvetoval s sedanjimi voditelji United Automobile Workers in njihovimi nasprotniki, nakar bo odločil, če naj imenuje uniji diktatorja ali ne. K temu koraku so ga dovedli nasprotniki, predsednika organizacije Homera Martina, ki so v »soboto zborovali v Toledo, Ohio. Zborovanje, ki se ga je u-deležilo nad tisoč delegatov, za»stopa}očih nad dvestotisoč unijskih članov, so sklicali štirje bivši podpredsedniki U. A. W., katere je Homer Martin najprej suspendiral, nato pa izključil. Zborovanje je 'bilo sklicano baje z Lewisovim odobre-njem, in kot se sliši, je Lewis Homer Martin je «v Clevelan-du in je rekel: — Zdaj, ko jim je vse drugo odpovedalo, se zanašajo na Lewisa. Prav dobro vedo, da nimajo v naši organizaciji nobene opore vee- "V-staši so tudi prosili Le-wLsa, naj skliče posebno konvencijo U. A. W. A., naj odstavi vse glavne odbornike in naj razpiše nove volitve. Predsedniško mesto naj bi bilo prazno do redne konvencije, vršeče se meseca avgusta. Do tistega časa naj bi vodil organizacijo poseben administrator, ki bo mel diktatorsko oblast. i- KONVENCIJA NEWYORSKE DELAVSKE FEDERACIJE BUTALO, N. Y., 22. avg. — Jutri se bo začela tukaj tijem. sednik Charrtberlain v teku vroči 'boji južno od ivju-kjanga in da je ibilo ubitih 3000 Japoncev. Kitajski poveljniki poročajo, da so ustavili Japon ce pri Tašuvanu, južno od Jangoea in 25 milj od Kjulkjan-■tra. - Kitajci pa priznavajo, da so £ila 'V zasedanju poslanska zbornica. RIM, Italija, 22. avgusta, — Italijanska vlada je sinoči odgovorila angleški vladi n a vprašanje glede poročil, da Italija pošilja orožje in nranieijo Španskim fašistom. Namestnik angleškega poslanika je bil po- Sporazum sta sklenila za stopnik katoliške akcije Lam-berto Vignoli in tajnik fašistične stranke Achille Starace in oba sta potrdila vatikansko-fa-šistično pogodbo iz leta 1931, po kateri je katoliški akciji dovoljeno delovanje samo k-venih zadevah. v eer- Na vso kritiko Stojadinovič odgovarja nasled- Navzlic temu sporazumu pa papež pričakuje, da bo Mussolini izvedel svoj plemenski program, ki ga je objavil 14. avgusta, četudi ne bo šel tako daleč, kot je šel Hitler v Nemčiji. no poravnavo špansfkega vpra-klican v vnanji urad, kjer mu'sanja in da je pripravljena soje vnanji minister grof Ciano 'deh>vati z angleško vlado za od nje: — *'Imamo stalno trgovsko pogodbo z Nem-j povedal, da italijanska vlada] poklic "prostovoljcev". Tocta čijo in Italijo, medtem ko zapadne države, ki sicer nima nikakega dokaza "za vte-;povdaril je, da italijanska via plačujejo v gotovini, ne dajejo stalnih naročil za gotovini, n i naše poljske pridelke.'* meljitev take obdolžbe." | da ne more mirno gledati, ko Oiano je tudi rekel, da je i-|Fra^cija nudi vso pomoč špan-talijanska vlada vedno za mir- skim republikancem. HONKONG, Kitajska, 22. avgusta. — Medtem ko japon-slki letalci že nad en teden ni^o bombardirali Kantona, so pa bombardirali Kanton-Hankov železnico, katero so razdejali na več krajih. Zato se Kitajci boje, da kitajska armada po tej železnici ne bo mogla več dolgo dobivati vojnega materjala. Potniki, ki so 7. avgusta odpotovali iz Hankova, so prišli v Kanton sele čez 12 dni, kajti njihov vlak je bil pogosto vstavljen in so slednjič nadaljevali svojo pot s tovornimi avtomobili- Z LOKOM IN PUŠČICO NA SRNJAKE ODGEN, Utah, 22. avgusta. Urad za zaščito divjačine je odredil, da bo tekotn letošnje lovske sezone dovoljeno v lo-vii$u na Mount Ogden streljati srnjake in jelene edinole z lokom in puščicami. Lovska sezona bo otvorjena 20. oktobra. it ri o t> Tuesday, August 23, 1938 THE LARGEST &LOVWM DAILY ZK 0; ft A fOLAS ISAfcODA" OVMd and F»bU*čd If MiOTmc nnunoNti OOMTANV • l kraja aaroO-alkov. proalm«, da «e ran tudi prejftaje WmllMe naznani, da bltreje najde- TOM GIRDLER Megeca junija lare-kega leta je pred senatnim odborom, ki se bavi s poštnimi zadevami, prečita) Tom Girdler dolgo u-gntovilo. da so obdolžit ve. ki jih je naperil proti njemu in Re public Steel Corporation Philip Mnrrav, ne repične in rmi- tem-?? jene. » Tom Gindler j« predsednik nadzornega sveta Republic iSteel, Philip Mnrrav pa načelu je odboru za organiziranje je-: Idarjev. * Od ameriške javnosti je biio odvisno, ce naj verjame GirdJerju in njegovim tovarišem ali pa Mnrayu in njegovim tovarišem, kdo je tekom stavke pri Little Stepi povzročil smrt 16 oseb. Letošnje poletje je La Folletov odbor, ki preiskuje kršenje državljanskih svoboščin, pozval predse nekaj Girdierje vih ljudi in jih zaslišal. Xjihove izjave -so potrd'Je Murraveve ahdolžitve. Prejšnji teden je bil zaslišan htdi Girdler in je na tane no pojasnil, kako je bil Strajk zlomljen. Vso krivdo je seveda zvalil na CIO in na New Deal ter £e!e pod težo dokazov priznal, da so uslužbenci Republic Steel "v razburjenju in zmedi napravili nekaj napak." Krivdo je zvpgti na ljudi, katere je sam najel in ki so delali natančno po njegovem naročilu. S tem seveda ni rečeno, da je dal Tom Girdler povelje koga ustreliti. Toda Girdler je nakupil £e pred štrajkom 'veliko zalogo orožja in municije, organiziral je meščansko policijo in zaprisegel "zveste" delavce kot posebne policiste. S tem je že vnaprej dokazal, da namerava s pomočjo nasilja izvojevati zmago. ' Ako vse to premislimo, pridemo do zaključka, da zadene GireUerja ista krivda kot njegove najeteže. Ce bi bil Girdler res inoz, bi se ne skrival za " lojalne nslužbence" Republio Steel Corporation. KADITE naravni tobak bras po* dlaav, tur&i, maredouaki in grški tobak najboljše vrtite po $3.65 funt; tobak *tv. 1 pa po funt. — Turški tobak mešan * domatim $1 »5 funt. — Pošilja ter po^ >lj.«rao poftnlne prosto, ali raanj kot en funt no pošljemo. 25% itošljite za rsn-ko narrtflHi, ostanek pa po C. O. I>. STROJ ZA Z VIJ AN J K CIGARE I'.. 35 «wt»v. — InijM.rriran cigaretni papir 5 r. za zavitek. 12 zavitkov pa 56r. Prodajalci tobaka naj pišejo za lotor-maeije — Jamčimo za naj- boljšo postrežbo. ATLAS TOBACCO Co. :m WEST 40th ST., NRW TORK, N. V. Peter • • • • Zgaga Ko se je predsednik Roosevelt na svojem potovanju ustavil v (leor^iji, ^ jP vodstvo tam kajšnje univerze imenovalo za častnega doktorja prava. Primorske Vesti Propaganda z motoriziranim zvočnim kinom. Goriški pokrajinski ZA BRATOMOR — 20 LET JECE Ko sta se pri nekem dragem posestniku sešla, sta se spopadla in je med spopadom starejši mlajšega smrtno ranil z nožem, i Razpravi je prisostvovalo mnogo ljudi iz Oseka. Alojzij Krainrr se zagovarja, da je ■bil od mlajšfinja brata imi/paden in da je zgrabil za nož v silo-! l>rann. 1 R naprava sama je nudila sliko človeka, ki se bori za svoje * življenje. Državni tožilec je ' zahteval na podlagi obtožbe najstrožjo kazen, ki jo prod vi -drva zakon in njihovem prizadevanju za iz-!kor P™ v i obtožnica, po zrelem lanega ziVne^i ki nema t* »srni iimljšanje posameznih -adnib Pr* »darku zaklal svojega bra-fa po deželi. Pri predstavah v j-rst. Xa nje-ovo |M»budo so pri posameznih krajih nameravajo j redili vh- tečajev tudi za pra prikazovati filma ni |*ostanek jvilno obrexovauje bre>kev. Ta kolonialnega ini|*erija in filme | ki tin-aji ^ predavanji in p rak t lenimi poi/kn-i so bili v Ste verjniin. Fojani in rerovem. o delovanju poeilinih fašistie nih ustanov. Reproducerali Iki Ido tU4li razne govore in glaslnt j Veliki tovorni avto z zvenim V Vrsniku nad Idri io- kinom se bo ustavil mm t« j svoji 1 poti, ki jo v kratkem nastopi, v Sem pasu, Črn i rab, Sv. Križu pri Ajdovščini Vipavi, Št. Vidu, Ornem vrhu, Godovieu, I-ciriji, Cerknem, 8v. Lueiji, Do-blarjih, glavnih briških vaseh, potem pa v furlanskih krajih, od koder bo zavil spet na K rain se nato :vrnil v (lorieo. je udarila -trela sredi nevihte v kmeeko hišo in ubila gospodinjo 4:i let >taro Franjo Kavei-ec"vo. Ge>potene v kuhinji. Nesreča je na o ra vil a na vasi gloltok vtis. Stroge odredbe o prijavi,-, . _ tujcev, — jTudl v Brdlh A DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO HM ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Et 9 2JS0 ............'Bia- M0 .$ &j00 HI.iuhi«*1 TAu. .iflQO 'I^UN .......MHlitt« w iflliB............J**. M« On............ Din. INO ■ fftfi.UO «•«•••••••*• Dtl. V ITALIJO Za $ «-35 ............Lir 100 $ 12.25............Ltr »» 4 .....t......000 9 07.00 ............LAt 1000 9U9J0............Ur «00 ;S1«U0 ............Ur W00 ruio to NAViom OORI lAJJt DOU fto MJto lz^b&k v amerittih dolarjih ti BLpVEMC COMPANY ki so bile izdane zadnje dni a-prila in ki so si jih ljudje tolmačili kot varnostne ukrepe v zvezi s Hitlerjevim obiskom v Rimu, so se vedno v veljetvi. Po mestih in tudi po deželi se morajo -proti sestavljati natančni seznami vseh stanovalcev v vsaki posamezni hiši. V te sezname morajo hišni posestniki odnosno hišniki zabeležiti ivse one stanovalce, ki ostajajo po vee dni ali pa tudi le preko noči zdoma. Oblasti v nekaterih ofočinah so te dni svoje občane ponovno opozorile na določbe teh odredb. Na Opčinah — so cesto od obeliska proti vasi razširili. Obenem so podrl: tudi lipe, ki so doslej krasile to cesto. Opencem je žal za to drevesa, ki so dajali njihovi vasi lep znaeaj. Tečaji za obrezovanje breskev. V briškem kmetijstvu zavzema sadjereja, zlasti pa gojenje breskev važno mesto. Dober go sipodar si razen s trto z breskva mi ustvari lepe dohodke. Bri-Ski sad je po vsej bližnji Furlanski nižini, pa tudi v tujini zelo cenjen in ga Brici v Vidmu • •odo prieeii postavljati drogu ve za zastave. X Višnjeviku so zbrali na pobudo občinskih oblasti in s sodelovanjem krajevnih fašistov med ljudstvom že ;"XK> lir za ••ementni podstavek, drog in zastavo. Smrten padec. V Zavra ten pri Idriji so pred dnevi na posestva Albrehta razkladali voz sena. Hlapee mu je z voza metal seno na pod, gospodar pa ura je prekladal po njem. Pri tem pa je nepričakovano stopil z nogo v lij, izgubi! ravnotežje in podel v hlev. Prebil si je lobanja in dobil še druge hude notranje poškodbr . lTmrl je doma, še preden so ga utegnili prepeljati v bolnišnico. t;t Vinka. lK» krvavega zl«x"i-:ta je prišlo zaradi sponi o de-diseiiii. M ;iti — .|»ose^tiiica je hotela Ih kdaj izročiti posestvo svojemu mhjšeniu «11111 Vinku, a je ftozneje to o«1loeitev izpre-menila ter /opustila posestvo >tan*j^-niu sim> Alojzu proti <»bv«-znosti. «|a mora mlajšemu bratu, ki je bil takrat zaradi živem* bolezni v Xovtm Celju, izpbieati H4NM» din. Ko^e je Vinko vrnil baje ni hotel sprejeti odpravnine in tudi skupnega domačega . maja je starejši Kramer delal pri neken* drugr-m posestniku, a ko jo prišel domov. mu je žena pripovedovala. da je nekdo odnesel iz shrambe kakih 6 kg prekajene-ga mesa. Alojzij Kramer se je silno razburil in osumničil tatvine svojega mlajšega brata. Saj vam je znana knjiga z naslovom "Spisom^ *;-ibav-nih pisem V knjigi so najrazličnejši na sveti, kako je treba prikleniti nase žensko ali moško srce. Toda ta 'V^le^oristna knjiga nima v zadnjem času dOsti od■ jfmalce'v. Bo treba kaj pobran tati, da jo bo mogoče spraviti v denar. Kaj če bi ji na koncu dodali glavne določbe za loeitev zakona Nekateri pravijo, da je naj >labše, ee >e človek dolži. Res ni posebno lepo. Toda tisokrat slabše in hujše je, ee se človek zadolžiti ne more. e^p Marsikdo, ki pravi, da je njegova pamet 'rse njegovo premoženje je reven ko cerkvena miš. Skoro vsak mladenič prežiii . dolto. v kateri >e Čudi, kako >.» b««, ki je bil zaslišan kot pri-\ OsiJku v .Slovenskih -ori- ča. izpovedal, da ga je obdol-i žene«- neko«' nagovarjal, ubije njeirove^ii brata, no za moralno kvaliteto Kra Ilierja je izp^v» || njegove žene. da j< prišel namreč mož po dajanju domov in rekel; "Zlaj ne bo nikdar vee kradel!** Vito je š,-. ,po večerja I in zatrti o.|še|, sflol^!" eeŠ «l.-i srr** k on>žnik«»tii. \i! Tuje«- vpraša, kako !♦». pa r^dšel k orožnikom, temveč »kazen tako nizka. ;>i do tako )lamelnega na V parku napi- : •'K.ior sto pi na travo. pla«'-a petdeset . ia Je je čakal doma. kjer *o ga tudi j b: bila xUja. odvrne pa ;,?"tn ,h- Iznik. -bi nihče ne -topil lui Razen »soroflnikov, ki >o >-ku-,travo " š.di zvrnit« krivdo na jMikoim-sra, so številne prič.- slikrde Vin-; ka kot marljivesra dobrega fan- -bogastvo; lH»ijast\o ta. d očim ai brata Alojza niso roniz noonižno>t ro^ii iiiir: inir rodi boe:a>tvo... in tako dalje, hi tako »lalje. že tisorletja in tisočletja, in t>o menda v>e veene t'ase tako. Alno«ii -o le zato veliki, ker znajo okoli sebe zbrati maj h ne ljudi. Sin }*• rekel, da bi >»- rad o-ženil, in pametni oee nui je ilal tale -»vet: Le oženi se, moj sin, ]*> oženi se. Saj sem se jaz tudi. To da, ko bos izbiral, mora« preil-vseni to v poste vati: vzemi žen sko ki j«- t«kt» lepa, da jo l>oš v, ve^elj^rti vzel. četudi nima no benesra denarja; ali pa vzemi tako, ki ho imela toliko denarja, da jo bos z veseljem vzel, četudi je >e vRe.sniea je hčerka božja. Resnicoljuben človek je povsod dobrodošel. - Govorite resnico! — uee učitelji otroke v. šoli. — Resnico govorite! — pri-digujejo duhovniki in vzgoji-telji. To je vse lepo in po£Jeno. Vendar se pa ne more zahtevati od človeka, ki prodaja svojo second hand karo, da bi govoril resnico. Tuesday, August 23, 1938 JEAN BOOHOP: POVRATEK PC" • T T -'an odpotjuje noeoj, njegova že«na pu se oripelje -k svoji bolni materi v .Milan.*' 4'To je gola laž!*' zakriei mož. 4 4< 'emu se pa tako razburja«? — ga je dobrosrčno vprašala ž< na. . Stari divje zasmeje. "Zakaj da se razburjam!? To me vpraša-š ti, moja dobra Mar.jv.nti f Ti torej ne ni t i š trajnih žalit«'v. ki ti jih je za-lal.'.' Kaj n«- razumeš, da so to «lal* Kaj n«» razumeš, «la so t«> n >i f Tako >e kom"*a. če storiš vw, da J»i sina lepo vzgoji L Ko s«*m te |M) smrti prve žene vzel, j«* Ivan ravno zapustil zibelko. Ti si g-a vzgajala. negovala «ra. izkazovala mu dobrote — in zdaj, ko ne ve, kam z denarjem, ga je sram tebe, ga je sram mene. Mar mi ni očital ko sem ga zadnjikrat obiskal, da »prihajam v tako nemarnem suknjiču: Pa je hi I tisti suknji«1 popolnoma nov. s«.j >i jja ti eno uro f>red mojim odh<»-dom zlikala." "Xikdar se ne rudi. ljubi Mi smo le Mromašni | ju- najuian>ša grenfkost se ni dvig nila v srcu nesrpene žene. Nje- Silen retara sta zdela ob ognji-šmu, etrmHa v veaolo plapola-jo«'*i ogenj in moleala. Nenadoma r«V žeika: 4'Kaj mislih Tomaž, kako bi bilo, ko bi obiskala Ivana f" ♦'Kaj ti prk4e na pamet!" za-fitrmra ihož. 44Kaj mi pride na pamet? Po dolg« m e-Jisu liš. da dela z|i„ je prejela poslednje olje, je ir Tomaž.; nami prav!" I solzna zastala: Kar hrez vzroka si <0 nekaj za-j 44Samo opravičujem ga. Sicer sem pa «id takrat, ko sem padla z jablane in si zlomila noiro. malo čtidna. Xi prijetno videti staro ženo. ki šanta. Mar -e te ne zdi." 4'W111 samo to. da se pri tvo- j«»m krilim nikoli v«*č ne js«*1a-■_ , * sini. "Ne govori tako, Tomaž!** 4'Ali sra res ni si-fini*" Nenadno ie join jokati in |>o 7delanih licih se ji lilo solze. 44Poslušaj/' je reklu 4M 0 že izpusti srcu pa so ji cvetli spomini najJi iz bolnišnice. To operacijo so prve mesece in leto tega otro- ^ rilniaH-ka, ki iga je hila s tako ljubeznijo vzgajala. In ti spomini so bili hkrati veseli in žalostni. - Toda niti najti* j a nevolja in dana groza in pokleknil je pred BREZDOMOVPNCI V EVROPI Odibor za begunce v Londonu je sestavil pregled, ki naivaja 4 milijone brezdomovincev v Evropi. Računajo, da živi v evropskih državah nad poldrug milijon Rusov, ki so zaradi dogodkov po vojni zapustili svojo domovino. Prav toliko je Gr kov, ki so jih skupno s 350 tisoč Armenci pregnali iz Azije. Židov iz Nemčije je okrog 130 tisoč, 25,000 je "nezaželjenih tujcev" iz arabskega Iraka, poj milijona pa znaša število, he-gnneov iz Italije, Avstrije in Španije. ffHB L41GEST SLQVEiaB DAILY XN U. fc 9. ggMBa^Wtmmmmmmmmmmrnmm, , 1 i..iiil , ——■» Grenlandsko in ki si je jtastavi- 'fija so ga poklicali, da bi pre ODFRAVA K 44BELI LISI" bil v glavo." "Res, v tej re«"i mislim po >vojem." 44Jaz na trdim, da Ivan ni tak, da bi se naju sramoval. Haj, da se k njemu popeljem." "Nikoli ti ni*em nuVsar hranil," ji odvrne nevoljno. * ^fori kar hočeš." 4Dobro, potem twke.. jutri odpeljem -s prvim vlakom, pa bom ostala pri njetn H te«1en.* "Leipojdi!" Tretji dan pa se j«- Marjana J mi r«*< no vrnila taka. kot -e je bila od-isem irst rada peliaLi: v bombaža«tem krilu,;^ fn če pomolim na to. v 'črnem robcu, prekriža nem kar mu prisojaš, se Aitim blizu e«! prsa; v okova nkah, > ko- mnrti." šem, pletenim rz vrhja :n dre-novko v roki; na to se je pri hoji opirabe*i v kuhinj ?i.44 "Pa s-naha?" "SntiJiA se je zaničljivo po-sm<4tovala moji obleki. Seveda ni več po modi. Saj veš. da jo nosim že deseto leto." "Pa zakaj nisi ostala dalj ča?a tam?" "Rada bi videla Tvana." Govorila je r-snico. Staro, vdano, od veliko dobrote nežno NA PRODAJ GOSTILNA - RESTAU-RACIJA POCENI Ponudniki naj se čimprej zglasijo. RUDOLF ŠKRAJNAR, 788 Woodward Ave, cor. Putnam Avenue, Ridge-wood, L. I. Tel. EVergreen 2-8532 Mož se je divje stresel. Hotel je vnči iz seb«': "Ta lump te je ubil!" Ko pa je videl pred sr"boj tako 7>onižno in iskreno ženo, je nežno odvrnil: "Dobro, pisal imi bom." "Raje niti hrzojavi, bolje bo. Bog mi bo morda dal le še par ur." Tomaž je rano zjutraj brzo-javil: "Mati umira, pridi takoj.44 Sin pa je prišel šele Čez dva dni. kaesfdn, ki je v trenntkn, ko je za zmeraj zaprla oči, prišla na njeije ustnice, je veljala sinu. 44Kaj je «K-f»?" je vprašal. "Tu pogerlej.** je hladno siknil oče in pokaouil na mrtvaško postelj. "Umrla!" Trdost, s katero je sin izusti'1 to besedo, pa mrzlo&t iti nemarnost sinova so spravile očeta v blazno jezo. Xapočil je'strašni trenutek. Grozeča nevihta se je vlekla med stenami. Stari je strgal s stf.no puško In jo položil k lieu. "Na kolena pred njo, ti lump — ali pa iti poženem kroglo skozi glavo!4' Tvana je zgrabila nedopove- postcftj mrtve matere. Potem je zaslišal očetov ukaz, naj se na dobra duša je vse odpustila. robere. Naglo, s povešeno gla- Toda tr^iela, je nedopoverlano. vo prestopil pr^g očetovega 1 Tz danske prestoliee j«' odpo-Možn, ki -?>e je zaradi tega lmdoj4jnnia> stopil v avto in oddrdral. Itovala te dni odprava, ki obišče vznemirjal, je rekla: "Ljubi mož. pozabljaš, da sem žt prekoračila šestdeseto leto. V starosti sem, ko treba misliti na večni mir. Boli me le to. da ti ne bom mogla pri košnji in žetvi pomagati. Rada bi obstala tu še «lo vernih duš. preden jfrem za zmerom <»«l teb«- toda »nitim prav dobro. da mi moči vsak «iari bolj ginejo." Koiik* jldija Je legla. To- AHN*S NKW AMEK1CAN 1NTBRPKETKK. — maz je onupno rotil zdravnika, Trrt, Vez. 27» Cena %ti\0 maj jo n*ši. Torla njegova po- i!«ca koJUa u .nViu.*- m %» .tue. ki moč ni zal««$rla. Znanost nima Ktn44 am«žni. moči, da bi izrabljene organe AMERIKA IN AMKKlHANd. SpUwl Kt-v J M. Trunk. (tiOH strani.) Trdo vezano 0|)lx |H«Miut%ulb ilržav; |irlwljerouir Slo vfnwv; njihov« društva lu «lru« tanma«' nittannve. IIukhio Ilai*triroubi ob razne poteze spremenili in mi-; lini, «la vem, kateri med njimi je bil pravi Stalin. Bil pa je, milo rečeno, izreden doživljaj. K«> je eden izmed mož slekel suknjo f-voje uniforme je padla - kovinskm ropotom na tla. — '[Mislim, «la sta bila v njej dva samokresa. Diagnozo sem na- --:--j pravil za v-eli šestnajst Stali- &RSTNAJ>XT 4'STALINOV'»j:,m ' Dunajski internist prof. «lr. Eppinger je pokojni runiunski kraljici materi Mariji, kakor poroča ameriški novinar Me-Kenzie. opisal svojo pr« «-ej n«* navadna doživetja v K remiju. A DV ER I I SE i 'GLAS NARODA HURSKA VOJSKA. «5 »tranl. Cena 40c NAJNOVEJŠE AMERIŠKO VOJNO LETALO vPwdawt tega modela te m, da je mogoče opazovalcu videti na vse strani. IMMIO^I DRŽAVLJANI mJ nnf* ks]iUc« -'Haw l« hrt—c m rit i imi «f t* DuiOd HUlet". V tej knjlct ml vHa lutjasnlla Id tak<>- bi u uaseijeiw Cena 35c. UKGZroMLNOST IN PKOULK»l SKRBSTVA ZA BKKZPOBKLNK. 76 utrnili. Cena 35c. DRNAR. Spisal dr. Kari KnicMft. -'.KJ strani lunarni problem Je zpIo zapleten In teta ven tu ya ui mogoče storili TMkomnr janii^K«. riaatelj. ki Je znan čeSkt Durotluu-eiMt^lhr-tki strokovnjak, je razAirlt avo.,a delo tako, da bo slutilo aleberomu kot orleMatei >|>U •t denarju. Cena 80e. IKIMAČI ti VINOZO RAVNIK, spisal Krat jo I>rt- lar. 27S strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo kortfttda knjiga za vaakega živinorejca: opis raznib bolezni In z«lravljenje; slike. IMI ORmilA DO BITOLJA. 1— -tranl. Zanimiv potopis s slikami Hatlb krajev nafti stare domovine, ki ao Slovenrem le malo mnanl. Cena 70c. (»OVKDORBJA. S »II kn »**■ 8ptw.| it. Legvart. 14» strani. Cena $1.25 IX TAJNOSTI PRIRODK. 83 atraul. Poljudni spisi o naravoslovja In svezdosnan* ■tvu Cena 50c. ROKO^JEREJA. Hestavll Valentin Razln Ka 1n tetanega lesa. Cena 75c. I-JI DSKA KUHARICA, najnovejta zhlrka navtidll ss kultlnjo In «loiu tn praktična Cena 50c. MATKKIJA la> ENERGIJA. S|daal dr. Lavo r> strani. Cena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA NajpbpolnejŠa izdaja, 728, strani. Cena $6.00 V4Ktm, Ht IZtMIKA. lOI strani t'oljudcu ••ola iuij«rlt>tii«>jjf{u uitrmi« na sva tu. ■•Jrjidvr š^kf le navade Cena 40c. naSk &KODUIVE Živali v podobi in bk SF.DI. «ipi~.ii Krnu Trjav*«.-. -tranl Br.»5. Cena 40r. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 25M strani. Ve«.. Knjiga Jt> banit-njfUM v prvi vrati /a M avium, innetiio In >lri>Jn«i liljtt^aviii^aratv.. Ifle-?>>llvHrMr«i. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ A K. Trije »teti: ltil'. 141. 1 Xt Ktraui. tVna mebko Te? Cntjiiilfii |u nalantVn «>pN «Mlkrl>i* novega Spis se Nin kaktir zanimiva jM>vest ter Je *«lavljHi i*> najlMtljf4li vlrlli. Cena 50c- 1'RAKTICNI RACUNAR. Trtla vez. 31 a»r... t*rir-M. ki v«rlnijf vse. kar J« pri n.ikuMi *n [inulsji i«oLrebn«i. .. Cena 75c. 1'ROBLEMl SODOBNE KILOZOK1JE .Spisal tir. V. Veber. 341 SCranl. Kiijipo ut|rti» iirlptircAiiuu vMkouiur, ki M \ LiA- KfiuAiilii s ]£lavnltul Ar.sini widuliuc niozorije. Cena 70c. Kt'SKl KKAM/RM. S|4s»l dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi oplMsnl predbodnlkl In h>ejni ute- \ roeijitplji le 8V(iJernii.ir "uske Mruje. Cena $1.50 ^*OMINI. Jote Lavtliar.) »4.1 strani. V tpj knjfd oboja naA znani itotopIsM tnpnlk Lavtliar spomine na avoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLO&HI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena brnS. - Cena 60c. SIvOV.-ANGLESKI IN ANGLE&KO-SLOVRN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SIjOVE.NSKO-NKM&KI SLOVAR. 143 str. Druga polov i«-* Knjige vsebuje uemAko-slo- * venski slovar ln kratko slovnlro idovanakega In nentfkesa jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 35-> strani. Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane Povie. cena bros. Cena 50c. VEIJKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Xbirkn zanimivih in kratkočasnlb spretnosti; burke lu ftaljirl immIcuI: ved^Talus »a-i»ela; punktlninje: zastavi««. Gena $1:45 VODNIKI IN PREROKI. K* strani. Knjiga je IzAla v založbi Votinlkove Urulbe ter vsebuje Življenjepise njo* si «« * svojtui \ delom prlve«!!! slovenski narod i« »uimjstvs V svbborto. • Cena 6Gr. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Zanimivo*M iz ruske zi;oJstra vjsets iz nsSeaa kmetakejcs ilvljeaja. VOLK RrOKMLNUl <+U*l Frane MeAka; a r"««^) —____________________________„....$Lf4 i > * t Trti vez.......lJrt ZADNJI DNEVI NESREČNEGA' KRAMA ________ 99* "VESB HIBODP-MIH Tuesday, August 23, 1938 IMIIMIIIIIKMIIIIIIM^ naoKOT slove*® HXELT IND.lr ROMAN II 2IVUEUA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. In ko se avtomobil premakne, Dagmar Wernefrja še enkrat pogleda in nenavadno žalostni otroški pogled mu hoče obrniti srce. Malo dekletce se mu smili, ker je 'bila še tako mlada prepuščena iujim ljudem — četudi so bili sorodniki. In niti najmanj ne sluti, da je bila Diagmar po volji svojega očeta ra vodno pregnana. Ta pla'hi pogled se mu je za vedno zapičil v srce in Dagmarin mehki glasek je še pogosto ave-nel v njegovih ušesih. Tako te imam rada, tako rada, gospod Werner. Dolgo časa s*toj; m gleda za avtomobilom. Uboga, mala Dagrnar! Tako si naisli. Niato pa se strese, pogleda na uro in naglih korakov mora hiteti, da ne zamudi šole. Ogamar pa se s stricem Eg-onom in teto Brigito pelje na postajo in veseli stric se ž njo šali, da ji preide jok. Toda phahega pogleda ne izgulbi iz svojih oči. V zmedi slovesa se seveda več ne zave svoje bolesti. Teta Brigita jo sama pelje v oddelek prvo ga razreda, kjer se je sama peljala s stri-cm Eganom. Brigita objema in poljubuje dekletce in z vso silo tlači bolečino slovesa. "Bog s teboj, moj prisrčni otrok!" To ®o bile (njene zadnje besede. Hilti iz železniškega toaa, ker je vedela, da svoje ginjanosti ne more več prikrivati. Od Bgona &n je že prej poslovila- In ne postane na peronu, temveč beži dalje, da more v avtomobilu doti solzam prosto pot. Ko pride domov, takoj pokliče po telefonu Rudolfa Stras-serja. Rudolf se naglo oglasi in z negotovim glasom pravi Brigita:. "Tvoja volja se je zgodila — Dagmar je odšla." Nekaj časa je vse tiho na telefonu — nato pravi hripavj moški glas.. "Dobro je — hvala ti!" In obesi sfašaKco. Nikdo ni videl, da se je Rudolf Strasser, ko je prejel to obvestilo, kot oma^djen opotekal pro*i stolu in kot bolnik padel vanj. Roke položi ma pifealno mizo in skrije v nje svojo glavo. In dolgo, dolgo ostane v tem položaju. 13. POGLAVJE. Kgon Strasser 3edi sain nasproti otroku in z žalostjo gleda kako tečejo deibele solze po Dagmarinih licih, teta Brigita pa gleda za njo z /velikimi, plahimi očmi. Bil je popolnoma tih jok, kakorsnuga je mogoče le redkokdaj najti pri otrobih, je pa tembolj pretresljiv. Egon nekaj časa ne more najti nobene tolaži ji ve besede, niti šale. Toda Dagmar mu čez nekaj časa obrne svoj solzni obraz ter pravi z napol zadušenim glasom.. "Ne jokam, stric Egon, saj vendar papanu na ljubo hočem vse storiti, todr. neumne, (neumne solze vendarle tečejo. Pa to nič ne £kodi, kajne,® aradi tega smem. se vedno za ljubega papana po sonce. Popolnoma pridna hočem biti." T\> Ijdbecsnivo juna&tvo male deklice Izgona zelo gane. &ede poleg nje in njeno glavico pritisne k sebi. 'tSamo še jokaj malo, Dagmar. Saj te papa ne vidi in zato mu še vedno moreš prinesti sonce. Saj boš kmalu zopet popolnoma hrabra." Tiho prikima in nekaj časa preda blaženosti, da se sme nemoteno nekoliko jokati. Egon ji -vedno briše solze Ln ji navduševal no kima. In ta trenutek je bila med stricem in nečakinjo sklenjena trdma vez za večne čase." Po dolgem času vpraša Dagmar: "Kaj, ali je papa kaj zelo žalosten, ker sem šla? Še bolj zalorften, ikot pa je bil, ko je šla mama T O, ne vem, če smem * teboj govoriti o svoji mami.** "Seveda, Dagmar, kolikor hočeš," ji odgovori v upanju, da bo tardi ona. kot vsi otroci, mamo 'kmalu pozabila. "Ali pridem sedaj bližje k svoji ljubi, lepi mami, ali pa se peljem še dalje od nje!" ' Egon ne ve, kako hi ji mogel diplomat Leno odgovoriti. "To je vse etto. Toda kaj misliš, ali hočeva pogledati, kaj ti je gospod Werner prinesel t" Dagmar prikima. "To moremo pogledati; tudi njegove cvetlice moreš vneti iz kovčega, da ne bodo zvenele. Toda, prosim, popolnoma nalaihko in pazljivo, da mojih punčk ne zbudiš. Morajo mirno npaii, drugače bom imela na- potu ž njimi še sitnosti." In zopet je popolnoma ?kri>na mati punčk in paizi, da vtric previdno ravna s kovčegomi. Nato pa ljubeznivo prime cvetlice, kot bi bile živa bitja in gleda, kako stric Egiwi odpira škatljo z bortbončki. Dovoli ji jih jesti in Dagmar se veselo zasmeje. 4'Tudi ti moraš vzeti," ga sili in Eg-on dene en bonbon-Ček v usta in pri tem oči smešno obrne, da bi pokazal, kako dobro je. Dagmar se zasmeje, nato pa pro>i strica, da bonbone zopet lepo spravi, ker si jih hoče v spomin na gospoda Wemerga ohraniti. . Egon pa jih pokorno zopet spravi v kovčeg in zopet zelo skrbno, tako da je Dagmar popolnoma zadovoljna. Da jo raztrese, ji pripoveduje o gradu Consistelli, o Eleoi in teti Katarini, o Marie*i, Stelli in Giusappetu, o svojem konju Almaaorju in o drevesih, na katerih rastejo pomaranče. Kar mu pač pride na mi*eL Dagmar pazno posluša in ko se Egon ničesar več ne spomni, mu Dagmar na svoj otroški način pri poveduje o svojih punčkah,, o pmpanu in mami in o gospodu Wernerju in teti Brigiti. Nato pa se vsled govorjenja in vsega, kar je prišlo nad njo, utrudi. Nekaj Časa se gleda skozi okno, nate pa se ji glavica trudna povesi. Stric Egon ji skrbno pripravi ležišče in jo nanj položi. Dagmar naglo zasp.i Egon se oddahne. Zanj je bil popolnoma nov položaj, ker je potoval * otrokom, ki je popolnma drugačna kot pa njegova hčerka. Svojemu bratrancu je zavidal t.da ima kratenega dcft>rosrčnega dtroka, in da ga en more priznavati za svojega, kajti pravi si: biti oče tako krasnega otroka, mora biti srečen občutek. Nekaj časa gleda pomilovalno na spečega otroka, nato pa nagne glavo nazaj in tudi zatisne oči, da bi hotel spati, temveč da premišljuje o tem, kako bo Rudolfov prispevek za vZgiojo izboljšal njegove razmere. (Dali* orihodnjiČ.) V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA' J* ' * i ^ ' S J/ Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK llllt>,|llliiiiiilli>|lltlill||iliM||||||||l|iI!ii|||||||||l Začetki človeškega rodu Kratko smo že poročali o no-vjilh najdbah ostankov pekinškega človeka, o katerih je poročal prof. Franz Weidenreich, ki deluje sedaj v Pekingu, na kod^njskem mednarodnem zborovanju antropologov in etnologov. Pro-f. Weindenreich je v začetku svojega predavanja ugotovil, da niti arheologija niti geologija ne dajeta potrebnih pojasnil o začetkih človeškega razvoja. Samo primerjajoča anatomija omogoča časovno točno razvnsttitev predzgo-dovinskih razvojnih stopenj. Nfajprimitivnejši med doslej odkritimi praljudmi, da je sloviti "sinantropus pekinensis,, pekinški pračlovek. Njegova primitivnost je doikazana po ustroju njegovega zobovja in lobanje, kar kaže še vse za šim-panza in gorile značilne mere. Možga«ii pekinškega človeka so obsegali približno 1000 ku-binčih centimetrov, 'bili so torej prilično za tretjino manjši od današnjih povprečnih človeških možganov. Na približno isti razvojni stopnji je stal pi-tekanitropus, ki so ga našli na Javi. Neandertalskega člove -ka. katerega lobanje so našli tako v Evropi, Ka'kor v Rodezi-ji in na Javi, je treba deliti v več skupin. Rodeizijtski in ja-vanski neaindertalec se razlikujeta precej od evropskega. Evropsko neandf rtalsko vrsto je treba deliti v dve ■skupini, v dhringdorfsko in spyjsko, izmed katerih je bila druga bolj razvita. Sinantroptars in pite-kantropuis sfca ibila po Weiden-reichu "predčloveka" med tem ko obsegajo vse druge skupine že "primitivne ljudi." Domnevo, da je nastalo človeštvo na časovno in prostorno omejeni točki, je predavatelj označil za zmotno. Po njegovih ugotovitvah so v Evropi, v Mali in Vfehodni Aziji živeli ljudje že v pozni terciarni dobi in vso ledno dobo. Dosedanje najdbe ne dokazujejo, da bi bil nekje določen kraj, kjer se je izvršil prvi prehod iz opicam podobnega tipa do pračloveka. Fosilnega materiala za takšno domnevo ni in tudi živeče človeške opice se s svojimi znaki. le malo skladajo s teorijo o enotnem evolucijskem središču. Po današnjih rezultatih se je treba sprijazniti tz mislijo, da se je pračloveštvo razvilo v najmanj štirih središčih. Južna in Vzhodna Afrika »sta bili izhodišče za zamorsko pleme. Severna Kitajska je bila zibelka severnih Mongolov, na Sundskiih otoktli pa so se. raz vili Avstralci in Melanezijci. Kar se tiče evolucijskega centra za evropskega človeka, je treba po odkritju Arthur a Keitna in MjeOowna domnevati, da je bil začeitek evropskega plemena v paleotlitskih jamah na gori Karmelu v Palestini. (Ta domneva, da utegnejo predniki Arijeev izvirati iz Palestine, je vplivala na prisotne ntJrruŠke raziskovalce tako, da so pri teh izvajanjih demonstrativno zaplirstili dvorano.) Na koncu je prof. Weidenreich kot svoje osebno nazira-nje izrazil domnevo, d-a so bivala v dobi pred nastankom teh evolucijskih (središč, na zemlji precej enakomerno razdelit na pol-človeška bitja, ki ke niso bila prestopila ločilno črke iz opičjega Stadija. Splošna razvojna tendenca je bila povsod enaka, krajevni zemljepisni in podndbni čini-telji pa so povzročili nastanek plemenskih razlik. Te razlike, ki temeljijo v pradavnosti, nasprotujejo torej enako teoriji o skupnem izhodišču človeške raavojne zgodovirtske, kakor tudi domnevi, da se je plemenska ločitev izvnšila šele v novejšem času. Seveda pa si je treba biti na jasnem glede te»ga, da je bil tempo ratzvoja med tfaztiiini v-ejami iste družine zelo različen. Razlike, ki so tako nastale, in ki jih označujejo Važno za potovanje K«ar Je nmenjen potwatl v Mail kraj sU MIU kap a« Um. je palnkaa. Am Je paulca * nek stvareh. VaM mmie delge-wkataje Warn ■■■timi fell mmJMUm pel-nUm ta to« tn preekrbeU, 4m J« petevemJe liiUi ta Utaa m ta- lil pnriukiaa fM, MU pretaje n pevratna Seveljenia. petal liste, vlseje ta apM ne, kar Je za peUeaaJe aajhitrejieai tan. ta kar Jt gtavM, n Nedriavljanl aaj ae M M Is Wa detreljenje. RMNTKV PKRMJ1. | PUlte tareJ take j xa tia^lafi aaveflla te «a beete parad ta a < aha a patevaU. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 16th Street New York, N. Y. po mnenju prof. Weindenreiclia neupravičeno za rasne razlike, so nastale le po klimatskih in dragih krajevnih činiteljih. LOMJON ZAVAROVAN PROTI ZRAČNIM NAPADOM. Z izguJbo šestih letalcev in enajstih strojev so se 'končali veliki tridnevni manevri, med katerimi so preizkušali angleško zračno silo. Izmed šestih mrtvih je bilo pet članov posadke nekega bombnika, ki je v bližini Burv St. Edmondsa treščil na tla. Tudi 'šesta žrtev je .pripadala ndkemu bombniku, ki je moral v severnem delu maneverskega ozemlja med vaio z umetno meglo po-sili pri-staiti. Ostaili ponesrečeni stroji so ibila lovska letala, ki so se njih piloti izgubili nad debelo oblačno odejo in so se rešili s psdalom. Manevri so po isoglasnem mnenju vseh strokovnjakov pokazali, da je Obramba Londona zadostna. V nekaterih primerih. je rbrodovjem .bombnikov sicer uspelo, da so prodrli nad London, toda dvomljivo je, dali bi jim to uspelo v resnem pri. mern spričo balonske zapore, ki je tokrat imela samo teoretično vlogo. Po izjavi ministrstva za »zračno plovbo sta bili povprečno dve tretjini letalskih napadov pravočaisno odbiti, nad Londonom samim je bilo odbitih celo še več na-pr.dov Sicer je tudi obramba utrpela (teoretično) težke izgube, toda v resnem primeru hi bile te izgube bržkone manjše. Tisk je s potekom manevrov vsekakor zadovoljen. "Daily Express" na primer piše, da =o manevri končno odpravili strah, da bi utegnila sovražna zračna brodovja v vojni London uničiti. SIN NA GRMADI. V neki vasi b!i®u galicijske-ga mesta Preworka je nastal pred nekoliko nočmi požar. Ko so vaščani pritekli na kraj nesreče, se jim je nudil Prašen prizor. Okrog zogljenele vi*be so goreli (številna v polkrog razmeščeni! kupi žita, v njihovem pepelu so našli potem ostanke človeškega trupla. Policija je razkrila grozoten zločin. Neki kmet je svojega slaboumnega sina, ki mu je bil v breme, privezal k vrfbi in ga s&zgal ob živem telesa. Pri. tem mu je pomagal drugi sin. Oba zločinca eo prijeli. TOK ŽAREČEGA STEKLA •■— V, neki steklarni v francoskem kraju Rive-de-Gier se je pripetila huda nesreča. Zavoljo velikanske vročine Be je razpo-čila ena izmed peči, v kateri l|||„IIII'!,«III|||||il»!,li|||||||it"li||J,n|JI 16. septembra: Europa v Bremen 17. septembra : , t Saturn ia v Tret -0. septembra: Statendam v Boulogne 21. septembra: De Grasae v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 122. septembra: He de France v Havre , 24._ septembra: ' Ooule dl Savoia v Genoa 27. septembra: Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Champlain v Havre 28. septembra: Normandie v Havre Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v Genoa > Veendam v Boiougne t 4 oktobra: Paris v Havre Europa v Bremen 6. oktobra: Queen Mary v Cherbourg H. oktobra : lie de France v Havre Roma v Genoa Volendnm v Boulogne 11. oktobra : Statendam v Boulogne 12. oktobra : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 13. oktobra: Bremen v Bremen lf>. oktobra: Vulcania v Trst 18. oktobra : Nieuw Amsterdam v Boulogne 19. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 20. oktobra : Europa v Bremen 22. oktobra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 26. oktobra: Aquitania v Cherbourg 28. oktobra : lie de France v Havre 29. oktobra : Bremen v Bremen Rex v Genoa Veendam v Boulogne VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnina Prva Številka pomeni mesec« druga, dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skušate naroCnlno pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost mm ali jo pa plačajte našen.u zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskati tun: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Same Walsenburg, M. J. Bay ok INDIANA: Indianapolis, Fr. ZapmmMP ILLINOIS: Chicago, J. BevSL Cicero, J. Fabian (Chicago, CTcero In Hliools) . JoUet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spellcb Maacoutah, Frank Anguatin North Chicago ln Waukegan, llnth. Wariek vi ART LAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Goule, J. Lr xan'-*Jj Ely, Joa. J. Peahel Eveleth, Louis Goule ..Gilbert, Loula Vessel Hibbing. John PorSa Virginia, Frank Hrratlch MONTANA: Roundup, M. M. Pmnlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Kari Little falls, OHIO: Barberton, Frank Train Cleveland, Anton Bobek- Chaa. Bar* linger, Jacob Resnlk, Jo1*- SlapmK Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John K umito Youngstown, Anton Klk»U OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA : Bessemer. John Jevnikar Brongbton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Bmovee Coverdale in okolica, Mr*. Ivana Bopoft Export, Uuis Sopaafil Farrell, Jerry Okcrn Forest City, Math Kanrfn Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Fereacbak Johnstown, Mm Palanti Krayn, Ant. Tantelj Luzerne. Frank Bailocb Midway, Juuu Žnst Pittsburgh In okolica, PWllp Pragar Steelton. A. Hren Turtle Creek, ft. SeUfnr West Newton, Joseph J oran . • .. WISCONSIN. Milwaukee, West ARis, Fr. Skat Sheboygan, WYOMING: Rock Springs. Diamondville, Jot BoUd to. katera Ja prajaL WtAU