Uredništvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
»prejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žajejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3 Naročnina znaša za avstro-ogersùe dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «"30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 265.
Telefonska Številka 65.
Celje, v petek, dne 19. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Higijena na deželi.
Piše dr. Karba.
Higijena skuša na podlagi natančnega spoznanja človeškega ustroj-stva (organizma) in v njegovi okolici se vršečih in uplivajočih razmer, človeško zdravje ohraniti in okrepiti. Ta eilj hoče znanstvena in praktična higijena na dva načina doseči. Znanstvena higijena ima vse preiskovati, kar je dobrega ali slabega upliva na človeško zdravje in dognati pogoje, ki so zdravju in razvoju človeka najpri-kladnejši. Praktična higijena pa hoče na podlagi teh znanstvenih raziskovanj in skušenj uvesti sredstva in na-redbe, po katerih se izognemo nevarnostim za človeško zdravje in po katerih okrepimo svoje delo in mu damo kolikor mogoče veliko odporne sile proti zunanjim škodljivostim. Kratko rečeno, cilj higijene je, ohraniti človeški rod zdravega in močnega.
Naravno je, da je skušala praktična higijena najprvo take naredbe tam uveljaviti, kjer živi velika množica ljudi v medsebojni ozki dotiki, to je v velikih mestih in v velikih industri-jalnih središčih. Bili so tukaj vsi pogoji za hitro in neovirano širjenje kužnih in nalezljivih bolezni, katerim so bili izpostavljeni posebno revnejši in delavski sloji, stanujoči ozko natlačeni v visokih hišah z brezzračnimi in brezsolnčnimi ulicami. Kot posledica tega spoznanja so nastale v mestih zdravstveno varnostne naprave, kakor vodovodi za dobavo zdrave in dobre vode, bolnišnice, razkuževalnice, kanalizacija, naprave za uničenje odpadkov in smeti, javne ljudske kopelji, veliki javni nasadi in šetališča itd. Nastale pa so tudi določbe, po katerih se imajo graditi poslopja in razdeliti v njih prostori po higijenskih načelih in po katerih se nastale nalezljive bolezni omejujejo in njih razširjenje zabranjuje. Tako imajo nekatera velika mesta naravnost vzorne higijenske naprave, mej tem ko je higijena na deželi še v povojih.
Ležeče pa nam mora biti na tem, da higijena na deželi ne ostaja za mestno. Neprenehoma hiti iz dežele čim vedno več svežih krepkih delavskih sil v mesta, tako da število prebivalcev na deželi ne narašča v istem razmerju kakor v mestih. Še do druge polovice prejšnjega stoletja je živelo dosti več ljudi na deželi, kakor v mestih. Danes je to razmerje narobe in narašča od leta do leta v prilog mestom. Akoravno tiče glavni vzroki tega izseljevanja iz dežele v mesta v socijalnih in gospodarskih razmerah, vendar igrajo pri tem tudi veliko ulogo higijenski odno-šaji na deželi. Treba bo tudi pri teh temljite in vsestranske reforme.
Dežela ima pred mestom glede higijene veliko naravno prednost v dveh najvažnejših činiteljih t. j. v čistosti zraka in neoviranosti solnč-nih žarkov.
Mestni zrak je nasičen z najfinejšimi delci prahu, pepela, dima in dimnih kislin. Najnovejša raziskovanja so
dognala, da je v 1 cm3 zraka v velikih mestih, kakor Pariz, London itd. do 400.000, v manjših mestih od 100.000 do 200.000 takih najdrobnejših telesnih primesi, med tem ko jih je na deželi komaj 6000 do 10.000. Pred vsem upli-vajo ti prašni in plinasti delci zelo neugodno na človeška dihala ter vstvar-jajo pogosto na njih spremembe, ugodne za nalezenje jetike ali tuberkuloze. Nadalje povzročajo, da se vodena para okoli njih v najfinejših kapljicah zgosti in se na tak način naredijo megle. To so takozvane mestne megle, ki se pri pravzaprav lepem a mrzlejšem vremenu zgostijo nad mestom, med tem ko je v okolici na deželi jasno nebo in solnce. S prahom in dimom nasičeni zrak pa zadržuje tudi solnčne žarke, ki so največji sovražniki in ugonobi-telji bolezenskih bakterij in glivic. Zrak sam se pa radi teh primesi dosti bolj zagreje in radi tega je poletna vročina v velikih mestih tudi dosti bolj občutna kakor na deželi.
Higijena na deželi, ki obstoji do danes pravzaprav le v teh dveh naravnih činiteljih, v dobrem čistem zraku in svetlem toplem solncu, ima pa nalogo odstraniti še mnogo škodljivosti, ki imajo svoj vzrok ali v krajevnih razmerah samih, ali v neponče-nosti ljudstva, v starih navadah, v slabih gmotnih razmerah in tudi nazadnje v neki brezbrižnosti merodajnih oblasti. Ni nam na tem mestu naloga široko razpravljati o teh točkah, od katerih bi bila vsaka žalostno poglavje za se, ampak opozoriti hočem le na nekatere važnejše higijenske nedostatke, ki bi se dali tudi brez globokih in velikih reform odpraviti.
Najvažnejši činitelj, od katerega je odvisno zdravje, je poleg hrane — stanovanje. Človek se mora čuditi, da še vladajo v tem oziru največkrat skoraj predpotopne razmere. Stanovanje za ljudi je pogosto neposredno prizidano hlevom in se hlevske dišave in včasih tudi gnojnica neovirano prikradejo vanj. Ta stanovanja, obstoječa navadno iz sobe ali pa iz sobe in majhne kamrice, služijo ne le zdravim in bolanim, otrokom in doraslim, ampak v mrzlejšem času tudi valečim kokošim in piščetom, včasih še celo kakemu nežnemu prašičku kot prebivališče. Iz ceste, dvorišča in gnojišča se prinesejo na obutalu cele kepe blata in gnoja v nje. Skrbno se pazi, da ne pride sveži zrak t. j. mrzlota v sobo in okna ostanejo navadno skozi celo zimo zabita in zaprta, tako, da ie nastal skoro opravičeno stari dovtip, da je na deželi radi tega tako svež zrak, ker ljudje oken ne odpirajo. Nadalje ima ljudstvo neko posebno ljubezen do prav visoke toplote v stanovanju. Iz tega je tudi tolmačiti, da se dajo le težko pripraviti, da grade svoja stanovanja nekoliko večja in zračnejša. V kamricah, ki imajo včasih komaj 25—30 m3 zračnega prostora (in koliko še vzame pohištvo, kar treba odšteti), spi natlačeno po 6—8 ljudi. Da to ne more biti zdravo ne za odrasle in ne za otroke, je jasno.
Na teh stvareh ni toliko kriva siromašnost, kakor nepoučnost in staro-kopitnost ljudstva. VsaK si postavi stanovanje kjer si more in kakor ve in zna. Pri le nekoliko bolj praktični uporabi gradiva in razdelitvi prostora, dalo bi se navadno brez večjih stroškov dobiti zdravo in primerno stanovanje. Nastal je na deželi tekom časa nek ukoreninjen tipus v razdelitvi notranjskega prostora, katerega se tudi zidarji in tesarji krčevito drže. Oblastva se do danes za kakovost stanovanj na deželi niso brigala. Da, prišli smo po čudni modrosti danes do neke gorostasnosti, da dobi kmet za zgradnjo vzornega hleva ali svinjaka podporo in nagrado, za stanovanje njegove obitelji in družine pa se živ krst ne zmeni; za te je vse dobro.
V odpomoč temu morali bi se uvesti krajevnim razmeram prilagodjeni predpisi glede stavb novih stanovanj, podučiti ljudstvo, posebno pa zidarje in tesarje o teh zadevah in izdelati in izdati uzorne načrte za gradbo kmečkih hiš. Te stvari bi se dale uvesti brez večjih stroškov za ljudstvo, ki se bjE>. počasi navadilo tudi sebi graditi dostojna, če udi ubožna stanovanja. Če hočemo na tem polju priti naprej, moral se bo enkrat zgoditi kak začetek.	Konec jutri.
Politična kroniko.
u Govor ministersk. predsednika v gosposki zbornici. Vsa znamenja kažejo, da se sedaj v državnem zboru ne bode sklenil mir. Nemci vstrajajo na svojem justament-stališču, da sedanja vlada ne sme pasti in še manj sedanji ponemčujoči sistem. To „principijelno" stališče so zopet zavzeli včeraj na skupni seji krščanskih socijalcev in izvršev. odbora nemškonacijonalnih strank. Dunajsko časopisje odločno zavrača vsako rekonstrukcijo kabineta v smislu slovanskih želj in pravi, da je izključena vsaka koalicija. Nemci se torej že naravnost navdušujejo za absolutizem — kakšen smisel ima tedaj sploh še posredovanje Glombinjskega? Danes vlada v političnih krogih mnenje, da je konec tega posredovanja: pogajanja, ki jih bode Glombinjski imel danes še z vodji Slovanske jednote, mu bodo le olajšale končanje posredovalne akcije. K vsemu temu je došel še govor barona Bie-nertha, katerega si je privoščil včeraj, trdno zaupajoč v svoj vpliv pri kroni in v nepremagljivost nemških strank, ki ga čuvajo kot nekdaj pretorijanci rimske vladarje. Zanimiv je ta govor zaradi tega, ker odseva z njega vse hinavstvo in zavijanje dejstev, kakor se ga poslužujejo Nemci in vlada kot njihov izvrševalni organ napram nam. Bienerth je rekel med drugim: „Sedanji sistem ne pomenja ničesar druzega kot načela, katera vodijo vlado pri izvrševanju njenih poslov. Ta načela vsebujejo trdno voljo in sklep kabineta, da predvsem varuje pri državni upravi ono mero nepristranosti
in stvarnosti, brez katere ne more iz vrševati svoje visoke naloge .. Vlada vstraja pri tem, da nacijonalne stranke ne smejo vplivati na upravo, Katera se mora držati najpopolnejše objektivnosti in stati na temelju stvarnih potreb in občega blagra .. Za imenovanja uradnikov pride vpoštev le službena zmožnost in uporabnost.." Menda bodejo ti rtavki z ozirom na naše štajerske in sploh slovenske razmere zadostovali. Kaj čuda, da obožujejo Bienertha Nemci in vsi vsenemški voditelji „nepristranske" in „stvarne" državne npra-ve v naših deželah? Y ostalem se je Bienerth branil očitanja, da bi bila njegova vlada Slovanom sovražna in je patetično izjavil, da rad gre, ako bi prihodnja vlada našla boljše razmere... Čemn torej tega ne stori, ker vendar pozna sklepe Slovanske jednote?
u Posredovalni predlog Glombinjskega gre za tem, da bi Slovanska jednota umaknila svoje nujne predloge, dopustila odobrenje začasnega proračuna, na kar bi se izvršila v njenem smislu rekonstrukcija kabineta. Kot garancijo za to ponuja Glombinjski vpliv Poljskega kola, brez katerega se sedanja vlada ne more držati. „N ä-rodni listy" pišejo o ponudbi Glombinjskega: Njegova zahteva, da bi Bienerthovi vladi na ljubo umaknili svoje nujne predloge in kapitulirali pred Nemci, je za nas tem bridkejša in razdražljivejša, čim bolj se zavedamo, da vsebujejo uprav ti nujni predlogi naše najbolj opravičene pritožbe o krivicah, ki nam jih je prizadela vlada zadnje leto. „Kje je na svetu kulturna država, v kateri bi se vkljub jasnemu besedilu osnovnih državnih zakonov zapirale šole, namenjene otrokom njenih narodov in se trpelo potujčevanje dece po agitaciji, katero se iz tujine gmotno podpira? Temu evropejskemu škandalu je treba napraviti konec. Za tem ciljem stremi jeden nujni predlog in bil bi neodpustljiv greh ako bi ga umaknili in dali prednost Bienerthovim predlogam." Ljubljanski „Slovenec" zahteva vočigled nemškim nasilstvom v Brnci pri Beljaku, da se naj raje državni zbor razbije ko dovoliti vladi, ki podpira nemška divjaštva, državne neobhodnosti. Praški „čas", ki je že zadnje dni v člankih „Išče se izhod" svaril „Slov. jednoto" pred slepim ra-dikalizmom, ki jo lahko zavede v sotesko, iz katere ne bode mogla brez kapitulacije najti izhoda, pravi:
„Proračunski provizorij je predloga, ki zahteva sklep državnega zbora in ki pelje bodisi k § 14, bodisi k ex lex stanju, ako ni parlamentarno obravnavana. Vse ostale predloge, ki jih proglaša vlada kot državne potrebščine, nimajo te važnosti, in Poljski klub tudi o njih ne govori; a ni dvoma, da imajo vse vladne predloge za sedanjo vlado mnogo večji pomen nego proračunski provizij. Poljaki, ki priporočajo sprejetje predloga dr. Glombinjskega, priznavajo sami, da potrjenje proračunskega provizorija ne pomeni popuščanja vladi, ampak navadno izvrševanje poslanske dolžnosti, poslužitev
najvišje pravice, ki jò ima parlament, namreč kontrole proračuna. Ako bi se Slov. jednota zedinila na predlog Poljakov in pripustila dnevni red do te mere, da bi se mogel obravnavati proračunski provizorij, bi se nikakor ne izneverila svojemu stališču nasproti sedanji vladi. Nasprotno: onemogoči baronu Bienerthu, da bi odstavil parlament in se poslužil § 14 in ga prisili, da pospeši to, kar si želi Slov. jednota in posebej češki poslanci: odstranitev zdajnega kabineta.
Poleg tega se pa Poljaki sklicujejo na to, da je njih pozicija tako težavna, da morajo zahtevati od čeških poslancev in od ostale Slov. jednote gotove obzirnosti, če se naj še vobče zanaprej zavzamejo i za delazmožnost parlamenta i za to, da bi se Slov. jednoti pomoglo k izpolnitvi njenih zahtev. Poljaki se sklicujejo na to, (in to Poljaki, ki podpirajo težnje Slov. jednote), da bi bilo brez tega težavno doseči v poljskem klubu tako razpoloženje, ki gre skoro za enakimi cilji, kakor jih ima Slov. jednota, četudi z drugimi sredstvi; da je to razpoloženje bilo težko doseči zaradi tega, ker je prihajalo od strani, ki vodstvu poljskega kola itak ni simpatična: od poslanca Stapinjskega. Sedaj pa poljski klub že skoro ves nagiba k temu, da se Slov. enoti mora ugoditi, v kolikor se gre za sestavitev kabineta, in celi poljski klub je pripravljen v tej smeri delati. A poljski klub, ki se mora v prvi vrsti tudi ozirati na, razpoloženje v Galiciji, ne more podpirati smeri Slov. jednote, ako se ta poslužuje sredstev, ki pomenijo onemogočenje parlamenta."
To je vsekakor naziranje zmernejših članov v Slov. jednoti, katero pa bode z ozirom na razpoloženje pri nas in na Češkem težko zmagalo, tem manj, ker se Bienerth nima ozirati samo na Nemce temveč tudi na Madžare. Govori se čimdalje z večjo sigurnostjo o plačilih v zlatu in vojaških koncesijah; ker ni gotovo, kaj poreče k temu parlament — je pač slož-nejše, da se enake zadeve opravijo brez njega.
Drobne politične novice.
Iz bulgarskega sobranja. V debati o prestolnem govoru je izjavil ministerski predsednik Malinov, da ni imel sicer izlet ministersk. predsednika v Srbijo naravnost nobenega političnega namena, da je pa bil donesek k zboljšanju srbsko - bolgarskih razmer.
Zboljšanje materi j elnega stanja tirolskega učiteljstva, ki je poleg kranjskega najslabše pla-čanu v celi Avstriji, je po poročilu „Trentina" zasigurano. V prih. zasedanju tirolskega dež. zbora se bode sprejel dotični reformni zakon.
Usoda „najbolj hrvatskega" bana Raucha se bode najbrž že v kratkem odločila. Dunajska „Reichs-post" je prinesla poročilo, da je Wekerle obljubil Supilu, kot vodji srbo-hrvatske koalicije, da vrže Raucha, ako hrvatska delegacija ne glasuje za Justha. Madžarski, hrvatski in Supi-lovi oficijozi taje sedaj to poročilo — a dejstvo je, da sta se te dni peljala vsled „Reichspostine" notice ban Rauch in njegov pomagač podban Čuvaj v Budimpešto, najbrž prosit za milost. Ranch namreč dobro ve, da Wekerle mirne duše žrtvuje njegovo glavo kakor je žrtvoval Rakoczayevo, če mu tako dobro kaže.
Anketa z zastopniki kmetovalcev in obrtnikov o vprašanju, ali se naj pritegnejo k socijal-nemu zavarovanju tudi takozvani „samostojni", se bode vršila na Dunaju, 23., 24. in 26. novembra.
Posvetovanje vseh poljskih deželno- in državnozb. poslancev je zklical pesi. Stapinjski za nedeljo v Krakov. Prih. teden se namreč vrši v Poljskem kolu velika debata o polit, položaju in Stapinjski si hoče vže naprej zasigurati sprejem svojega stališča.
Itov morilec. Rusija je izročila morilca kneza Ita, Korejanca An-grija in še 10 drugih Korejancev, ki so priznali svojo ndeležbo pri zaroti proti Itn, japon. konzulatu v Karbinu.
Posebno poštn o hranilnico s čekovim in clearinškim prometom hoče ustanoviti bosanska vlada po dunajskem in budimpeštanskem vzorcu.
Dnevna kronik
a „Ustavnost", glasilo hrvatskega bana barona, Raucha, ki je kakor v zasmeh svojemu neustavnemu režimu dal listu to ime, izgine s prihodnjim mesecem s površja. List, je živel brez naročnikov in brez iuseratov in je požrl vsak mesec 20.000 K iz deželne blagajne. Na Hrvatskem so list. splošno imenovali kratkomalo — „Oš".
a Cesar je podelil nemškemu poslancu dr. Funkeju plemski stan.
a „Den", glasilo dr. Kramafa, se namerava — kakor poročajo iz Prage
—	povečati in izhajati dvakrat na dan.
a 2 miljona za umetnike. Ruski profesor dr. J. Kouidži je te dni poklonil novemu društvu ruskih umetnikov za podpiranje ruske umetnosti svoje celo posestvo na Krimu, ki se ceni na 2 miljona rubljev.
a Hrvatsko razstavo nameravajo
—	kakor poroča „Bosnische Post" — prirediti hrvatski umetniki v Sarajevu.
u Proti vinskemu davku so sklenili protestirati pri finančnem ministru dalmatinski vinotržci. — Pravijo, da bi novi vinski davek uničil dalmatinske vinorejce.
Poraz grofa Apponya. Poročali smo svoj čas, da je Apponyi' — ogrski na-učni minister — izdal naredbo, da morajo na Ogrskem vsi kateheti predavati veronauk v madžarskem jeziku. Ta naredba je razburila vse nemadžar-ske narodnosti, osobito Rumune. Ru-munska.cerkev ima namreč na Ogrskem posebno avtonomijo tudi v jezikovnem oziru. Rumunski kateheti so torej izjavili, da se odredbi ne pokore. Apponyi jim je zagrozil s suspenzijo. A rumunska občina v Sibinju se je obrnila na cesarja. Službeni list od torka pa že prinaša cesarjev odlok, s katero se odredba Apponyeva anolira in proglaša za sibinjsko občino kot neobvezna. Ali bo Apponyi izvajal posledice ?
127 Bolgarov so zaprli v Solunu, ker jih sumijo, da so pospeševali neko organizacijo v prid bandam v Turčiji.
u Afera radi „marseillaise." Za
obiska turških gostov na Reki se je dogodila tam zelo neljuba afera. Na čast turškim gostom je bil prirejen tudi banket, h kateremu so bili povabljeni tudi neki višji oficirji. Ko je neki gost zahteval, naj godba zasvira mar-seilleso se je to res storilo in vsi gosti So jo stoje poslušali, le oficirji so obsedeli. Po komadu je pristopil k reškemu guvernerju Nako neki general in mu je povedal, da marseillese oficirji z ozirom na duh. ki vlada med njimi, ne morejo in ne smejo poslušati. Nato so se vsi odstranili. Drugi dan je prišel k Naku francozki konzul, ki je zahtezal radi ponašanja oficirjev zadoščenja. Zadeva je zelo neprijetna, ker še ni končana.
u Sprememba na Martu. Angleški znanstveni list „Journal of the Britan Astronomy Society" priobčuje natančne podatke, ki pričajo, da so se zgodile zadnja leta na Martu velikanske spremembe. Od septembra 1. 1892. še ni nudil Mart tako lepe priložnosti za opazovanje kakor baš v letošnjem letu, kajti prišel je letos tako blizu naše zemlje, da ga morejo zvezdoslovci natančno opazovati. Ti so z vso gotovostjo dognali, da so se zgodile na Martu spremenbe, ki jim v preteklosti ni primere. Temna, rumenkasta odeja zakriva velikanske pokrajine. Iz tega sklepajo zvezdoslovci, da je teorija amerikanskega profesorja Nowella ven-
darle pravilna, ko trdi, da prebivajo na Martu živa bitja. Ker se je zadnja leta dokazalo, da se nahaja na Martu voda in kisik, torej predpogoja za življenje, je tudi zelo verjetno, da je Mart obljuden. Nenavadno, neprodirno rumeno odejo na njegovem površju smatrajo zvezdoslovci za dokaz, da so se zgodile na Martu velikanske elementarne nezgode, ki jih sedaj še ni mogoče natančneje določiti. Značilno pa je, da se je že v avgustu opazilo, da je južni del Marta grozno razdejan. Napravila «e je velikanska črna razpoka in približno v istem času se je ločila od planeta široka svetla lisa, ki je popolnoma zakrila veliko temno pokrajino. Mogoče je, da je te spremembe provzročila velikanska električna sila solnca, ki je po mnenju zvezdoslovcev učinkovala tudi na najnovejša magne-tična vznemirjenja in na sedanje vremenske pojave na naši zemlji. — Domneva se z vso upravičenostjo, da je ta električna sila na Martu učinkovala tako, da so poginila vsa živa bitja.
Fran Naval gostuje ta teden vVi-nogradskem mestnem gledališču. V ponedeljek 15. tm. je pel na premijeri Le-oncavallove „Zaza", v sredo v „Beli dami", v petek je „Carmen" in v nedeljo ,Napoj ljubezni'.
v Iz rimsko katoliške cerkve sta izstopila jezuvit Bartoli in monsinjor Giobbio, ki uživa kot zgodovinar zelo velik ugled. Bartoli je prestopil v evan-geljsko cerkev, Giobbio ostane brez kon-fesije.
Puškinova cena, ki znaša 1000 rubljev, se je letos razdelila med A. J. Kuprina (pripovesti) in J. A. Bunina (poezija). Tekmovalo je 36 avtorjev z 52 knjigami.
Dopisi.
u Obrež. S pomilovanjem smo čitali že v predzadnji in zadnji številki „Slovenskega gospodarja" dopisa o shodu napredne mladine središkega okraja. Ta krasno uspeli shod napredne misli ne da miru Gospodarjevemu dopisnikn (oziroma dopisnici), krati mu spanje in zato skuša v svoji onemogli jezi na vse mogoče načine to našo krepko gibanje osmešiti ali pa naši javnosti vsaj dokazati, da iz tega ne bode nič in nič. — „Šrediška mladina je itak klerikalna, za Sokola in mladinski odbor so se vpisali trije mladeniči in nič članov, glede na žensko odbornico pa je vladala taka suša, da je sploh niso našli, tržanske zastopajo okoliške odbornice, g. Dogša je slabo vodil shod iu liberalcem bonp služili le v umazane namene, izobrazba jim je deveta briga" itd. poroča ta „vse-ganevednež" v „Slov. Gosp." Zdaj pa imamo! Res ne vemo, ali zna ta bacek črez tri šteti ali ne ali je v njegovih možganih suša ali pa — povodenj. Eno pa je gotovo — za organizatorja ima ta sirotek take zmožnosti, da ga ne prekosi niti vojni minister na Dunaju, da, niti pater Korošec. Ta bo gotovo še reorganiziral lažikmečko zvezo. Po njegovem mnenju morajo biti kaplan predsednik, kuharica podpredsednica, župnik blagajnik, mežnar tajnik in farovška dekla odbornica, tako, da so vsi če mogoče pod eno streho iu skupaj. da lahko sklepajo, ko se vsedejo za mizo. Ako se skliče kak shod, so sklicatelj g. kaplan, se na shodu sami imenujejo za predsednika, so objednem «lavni govornik, predlagajo resolucije, odbor itd. Na to se župnik zahvalijo za — velekrasne — besede „vseh" govornikov, zborovalci prikimajo in kuharica pove „svoj Amen"! Ker pa je g. Dogša dal vsakemu prosto besedo, dal od drugih stavljene predloge v debato in na glasovanje, ker niso bila vrata zaklenjena, je po njegovem mnenju slabo vodil zborovanje. Mi — hvala Bogu — nismo taki revčki, kakor ti, da bi le znali kimati in pustiti le druge misliti za nas. Mi se hočemo izobraževati, hočemo tudi samostojno misliti, vpoštevati, "kaj je nam v korist in kaj no — in tega se ti in tvoja garda boji. Seveda nam ne nudi naša organizacija take izobrazbe kakor bode nudila svojim članom tista, ka tero nameniš ti ustanoviti. Mi namreč nimamo od škofov spisanih knjig, v katerih bi bile napisaue svinjarije, kakor so v knjižici, ki jo je izdal pred par dnevi tvoj in tvoje garde ideal Bonaventura škof ljubljanski. V tvoji bodoči organizaciji bode ta knjiga naj-brže zastopala sv. pismo in se bodo
razlagale pri sestankih poglavja v „pred poroko", „poroki" iti posebno „po poroki"! To so Vaše mreže in tukaj ste jasno zapisali Vaše črno — umazane namene. Zato pa hočemo paziti, da ne pridemo v take umazane roke in tudi druge opozoriti, ker to bi moralo okužiti dušo vsakega mladeniča in mladenke. Potem je še pač stokrat boljše, ako so Šalamonove hčerke zaljubljene v „Narodni list," kakor pa v kako svinjarij polno škofovo knjigo.
Kar se pa tiče rožnega venca, kličem tvoji kurji pameti v spomin besede ki jih je zabrusil v obraz kaplanu Štuhecu nek zborovalec na shodu v Obrežu: „Lepo te prosim, duševni revček, vzami, vzami rožni venec v roko in prosi svetega duha — pa ne, da bi gosenice odgnal, ker teh hvala Bogu ni več — ampak, da pride les kaka višja moč in prežene to grozno sušo oziroma povodenj v tvoji pameti. H koncu še si zapomni, — ako je namreč mogoče — da bivajo v „Obrežu" in ne v Obrižu, „Šalamuni" in ne „Ša-lamoni. Ako to ne bode zadostovalo, povemo Ti jih prihodnjič, da ti bode brnelo še tri dni po smrti po ušesih. — Dragi rojaki in rojakinje! Mi pa vztrajajmo na začrtani poti, ker ona nas povede do zaželjenega cilja, do boljše bodočnosti! Nazdar!
Dne 8. decembra se VrSi 4 Celjn občni zbor JVarodnc Stranj. Somišljenik agi-tirajte za udeležbo!
Štajerske novice.
v Premočno se je posvetilo v delovanje voditeljev „Kmetske zveze" za naše spodnještajersko kmetsko ljudstvo z dr. Plojevim pojasnilom o celi akciji o suši. „Die ich rief die Geister, werd ich nun nicht los" tako lahko rečejo ti ljudje. Tako dolgo so zlobno pikali in natolcevali, da so dobili odgovor, ki jim je pošteno sapo zaprl, ljudstvu pa odkril vso njihovo zakladnico praznih be-sedij in neresničnih trditev! Iz dr. Plo-jevih izvajanj je jasno kakor beli dan, da niso imeli niti pojma, kako stoji ta za kmetske posestnike velevažna akcija. Pravijo, da so storili vse. Kaj pa je tisto „vse" ? Prav nič niso vedeli, da se je ministerstvo odločilo odkloniti iz nerazumljivih vzrokov a limine vsako posebno akcijo izven „Notstandsfonda". Vse pojasnilo in ves odgovor v .Straži' ter ,Slov. Gospodarju' je za pametnega človeka le dokaz, da so se izkazali za tako velevažno akcijo kot nesposobni, saj niso vršili niti primitivnih svojih poslanskih dolžnosti. Seveda sedaj nam je pač samoumevno, zakaj se vlada tako malo ozira tndi na naše gospodarske potrebe narodnih tako niti ne omenjamo! Kdo bo pa .metal pečenko za psom', kakor pravi naš pregovor?! In večina slov. štajerskih poslancev pod vodjo dr. Korošcem je imela svoje,politične akcije', priganjalo jo je vedno osebno sovraštvo do dr. Ploja in politično intrigi-ranje proti naprednjakom, zato pa za ljudstvo in za volilce ni ostalo drugo, kakor par slamnatih interpelacij in nujnih predlogov, s katerimi so se polnili predali listov, da se je metal volilcem pesek v oči. Mogoče še se jim s ponovnim napadanjem posreči, da izvabijo pojasnila tudi v drugih zadevah!
v „Naš Dom", znano tercijalsko glasilo, mislijo klerikalci po Novem letu spremeniti v mladinsko gladilo. Ali za širjenje Liguori-Jegličeve morale?
v Iz Brežic. Kakor smo že poročali, se vrši dne 29. tega meseca dopoldne od 9. do 12. nre pri ckr. davčnem odelku v Brežicah volitev dveh članov in dveh namestnikov v osebno dohodninsko komisijo. Voliti je v II. razredu kot člana g. dr. Ferdinanda
Kuneja, zdravnika v Št. Petru pod Sv. gorami, kot namestnika g. Mijo Štarkla, župana v Sevnici, v III. razredu kot člana g. Franca Lipeja, trgovca v Brežicah, kot namestnika g. Alojza Schwei-gerja, posestnika v Rajhenburgu in za-lagatelja piva v Brežicah. Opozarjamo, da tukaj ne pride v poštev politično prepričauje enega ali drugega in je torej dolžnost vsakega zavednega Slovenca, voliti i/ključno le te kandidate. Vsakdo, kdor nam v tem oziru nasprotuje, koristi le našim narodnim nasprotnikom. Legitimacije s podpisanimi glasovnicami naj se pošljejo na naslov tvrdke Uršič in Lipej ali Posojilnice v Brežicah oziroma naravnost na c. kr. okrajno glavarstvo (davčni oddelek) v Brežicah.
v Občni zbor Zveznih podjetij v Celju. Včeraj se je vršil izvanredni občni zbor društva „zveze slovenskih posojilnic" kot lastnice Zvezne tiskarne in trgovine v Celju. Odobrila se je bilanca na podlagi stanja 1. novembra 1909; storili so se dalekosežni sklepi, s katerih izvršitvijo se bodo na najboljši način varovali v danem položaju interesi udeleženih interesentov, ter se je tudi zagovotila lepša bodočnost Zvezni tiskarni. Položaj se je tako vsestransko razjasnil, da so se vsi sklepi storili soglasno in da se je soglasno zopet izvolil dozdajni odbor. Pozivamo vse narodne kroge, da se brez ozira na pro-tiagitacijo naših vsakovrstnih narodnih nasprotnikov oklenejo čimbolj našega edinega narodnega tiskarskega podjetja in prepričani smo, da bode ta za štajerske Slovence velevažna tiskarna tako vzcvetela, da bo v čast štajerskim Slovencem.
v Državno pravdništvo v Celju toži dr. Balogha, ki piše pri „Deutsche Wacht", ker je z bičem napadel učitelja Ai8tricha. Balogh se bo zagovarjal radi žaljenja uradnega dostojanstva, pa bode že oproščen.
v Protest zoper celjski smrad. Z ogorčenjem smo izvedeli, da se poteguje milar Costa Chun, čegar oče je imel v Celju na Grabnu zloglasno smrdečo milarno, po očetovi smrti za dovoljenje, da bi še nadalje z milarno razširjal smrad po najobljudenejšem delu mesta Celja. V sosedstvu Costove hiše se nahaja javna meščanska in ljudska šola, ne daleč proč šola šolskih sester in na vseh straneh krog imenovane hiše bivajo mnogoštevilne rodbine. Akoravno se celjsko prebivalstvo že nad dvajset let pritožuje nad neznosnim smradom te milarne, ki v sredi modernega mesta, če je Celje moderno mesto, gotovo ni dopusten radi škode za ljudsko zdravje, je vendar mestni urad celjski vedno tolažil občinstvo, češ, dokler živi stari Costa, naj traja še stari smrad, če bi pa njegov naslednik prosil za odobrenje milarne, se mu bode to gotovo odreklo.
Koliko pa sme zaupati celjsko meščanstvo celjski obrtni oblasti in mestnemu uradu kale dejstvo, da se že na 30. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne od strani mestnega urada vrši komisija, ki bo dovolila mlademu Costi Chunu, da nadaljuje s kuhanjem mila in loja v imenovani hiši, ter okužuje s tem zelo obljudeni del mesta. Prizadete stranke nas prosijo, da javno izrečemo protest zoper nameravani napad na ljudsko zdravje, kar s tem tudi storimo, dočim ob enem opozarjamo vse prizadete sosede, naj se poluoštevilno zberejo ob gori imenovani uri na licu mesta in glasno protestirajo zoper predrznost človeka, ki namerava s pomočjo in dovoljenjem mestnega urada ispostaviti toliko bitij, izlasti otrok, nevarnosti za zdravje.
v V Žusmu je uinrl včeraj 18. tm. g. nadučitelj Maks Šribar v 46. 1. svoje starosti. N. v m. p.!
v Izkoriščanje otrok. V Polzeli in okolici so delili gospodje iz tvornice neke lističe z nekako sledečo vsebino: Pozor! Dekleta in dečki, po šestnajst in več let stari, dobijo stalno dobro plačano delo v polzelski tvornici za merila. Delavsko knjižico mora vsakdo s seboj prinesti, nakar se mu troški vrnejo'. Ta dobra plača pa znaša 80 v. na dan in za to se naj da naša mladina izkoriščevati nemškemu podjetju iz rajha? Dogodilo se je celo, da so bili pri njem zaposleni po 9 let stari otroci. Sedaj se to že ne sme več goditi in zato poskuša ta družba na drug način z plakati, tiskanimi v nemški tiskarni v slovenskem jeziku.
v Red na železnicah. Piše se nam: Pred kratkim sem poslal zabojček s štirimi zelenkami slivovice iz Podčetrtka v Sodražico po pošti kot obsežno blago (Sperrgut). Ko v Sodražici prijatelj odpre zabojček — najde v njem le tri (3) steklenice. Vsekako vladajo čudne razmere na teh progah in prizadete oblasti naj bi se nekoliko intenzivneje pobrigale za red, sicer bode treba druge strune napeti.
v Usposohljenostni izpiti za ljudske šole. V Ljubljani so se javili k izpitom sledeči kandidati iz Štajerskega iu Koroškega: Roš Josip, učitelj v Dolu, iz verouka; za šole z slovenskim in nemškim učnim jezikom: Jerše Josip v Kapelah pri Brežicah, Jerše Milko v Ormoža, Mravljak Karol v Čadramu, Debelak Doroteja v Št. Vidu pri Gro-belnem, Fabjan Antonija v Celovcu, Gorjup Ana v Trbovljah, Pirc-Gabrič Aua v ZabuKovju pri Sevnici, Rojnik Marija v Orli vasi pri Braslovčah, Vencajz Slavica pri Sv. Andreju na Koroškem.
v „Ljutomer. Čitalnica" priredi 5. dee. Miklavžev večer v čitalniških prostorih g. Seršena za odrasle in za deco. Na Štefanovo 26. dee. pa priredi v prostorih g. Vaupotiča veliko tombolo s samimi lepimi dobitki. Ker se gre za dobro reč, se prosi da ta dan drnea društva v domačem okraju ne priredi nobene veselice. Na svidenje!
v Iz Brežic. Kako predrzni so naši nemškutarski uradniki, nam kaže sledeči slučaj. Za volitev v osebno dohodninsko komisijo razdelile in razposlale so se vsem volilcem pravilno dvojezične glasovnice. A naši ckr. davčni uradniki vrnili so te dvojezične glasovnice ckr. davčnemu oddelku, kateremu načeluje njihov šef, z opombo, da hočejo imeti samo nemške glasovnice. Našega slovenskega uradnika se preganja za vsako malenkost, celu če izpolni kakšno neuradno tiskovino v slovenskem jeziku, a nasprotnikom naj bi bilo dovoljeno vse. Pozivljemo na tem mestu ckr. okrajno glavarstvo oziroma ckr. finančno ravnateljstvo v Gradcu, da stori v tem slučaju tudi svojo dolžnost.
u Iz Brežic. Gospoda komisarja Steeba, ki ima posebno veselje kaznovati pri vsaki priložnosti Slovence z denarnimi globami, opozarjamo, naj se prepriča, koliko se je plačalo licence od plesa, ki se je vršil dne 13. tm. zvečer v „Nemškem domu" v Brežicah. Koliko godcev je igralo, mu je itak znano, saj se je sam prav priduo vrtel, kar mu sicer itak še najbolj pristoja.
v Ptujska občina je še sedaj brez uradnega predstojnika. Eberhartingerja je Ornig zapodil in trdilo se je, da marsikaj ni, kakor bi moralo biti; potem je prišel vitez Jetmar, ki je pa tudi kmalu šel. Sedaj ptujska občina že dolgo nima uradnega predstojnika, Kako se torej postopa, vsakdo lahko ve. Da bi pisarji poznali paragrafe, se ne sme zahtevati, kake pa poznava in priznava župan in pek Ornik, je pa itak znano.
v Št. llj v Slov. Gor. Tukajšnji def. učitelj gosp. Jos. Poljanec je dobil
dopust. Nadomestuje ga gosp. Miloš Verk, letošnji abiturijent mariborskega učiteljišča. Dobro je, da pridejo zavedni Slovenci na taka mesta.
v Srebrno poroko obhaja danes mariborski župan s svojo soprogo, rojeno Delago.
v Pravdarjeva smrt. Pod tem naslovom smo bili svoj čas priobčili, da je v Kaplji pri Arvežu nekdo ustrelil lesotržca in mlinarja Koisegga, ki je dne 17. tm. v bolnišnici umrl. Na sumu kot storilca sta neki sorodnik Andrej Koi-segg in hlapec Ivan Kottnik, ki so oba zaprli.
v Ženo je ustrelil v Dobrenji pri Mariboru posestnik Laufer. Spri se je bil s svojim sinom in pravijo, da ga je hotel ustreliti, kar je pa preprečil? njegova žena. To je Lauferja tako raz-kačilo, da je zgrabil za samokres in je svojo ženo od zadi ustrelil. Žena, ki je bila že prej več mesecev bolna je sedaj v smrtni nevarnosti.
v Skala ga je ubila. V ponedeljek se je zgodila v Josipdolu (Josefsthal) pri Ribnici velika nesreča, ki je vzela delavcu Pungartnikn življenje. V Josipdolu dela več delavcev vkamenolomih; nikdo ni mislil na kaj hudega, kar se naenkrat odloči skala in potegne Pun-gartnika seboj v globino kakih 12 m daleč. Nesrečnika je skala popolnoma zmečkala. Pungartnik je bil še le 43 let star in zapušča svojo rodovino v veliki revščini. Neki drug delavec se je skoro na čudežen način rešil.
Koroške novice.
o Nagla smrt. V noči od sobote na nedeljo se je ponesrečil v Großlovi gostilni na Predilu leta 1864 v Idriji rojeni delavec Franc Troj ar. Hotel se je podati spat, a na stopnicah ga je vrgla božjast, da se je ubil.
o Dr. Jožef E wein, bivši koroški deželni glavar je v Celovcu umrl nad 90 let star. Pred nekoliko dnevi ga je zadela kap in njenim posledicam se ni mogal upirati.
o Brnskl protestanti. Več brn-skih nemškutarjev je sklenilo izstopiti iz katoliške cerkve. To je baje posledica obnašanja tamošnjega slovenskega „ščuvajočega župnika". V torek po noči so nemškutarji pobili vse šipe na tam-buraškem domu. „Ni neverjetno, da so to storili Slovenci, samo da spravijo Nemce v slabo luč" — pravijo nemški listi. Za Boga, je li mogoče, da nem-škutarska svojad pride še na slabši glas? —
o Nesreča na železnici. Včeraj dne 18. t. m. je trčil na progi Šent Vid-Hiitenberg med postajama Launs-dorf-Mostič osobni vlak št. 1651 v tovornim vlakom št. 1676. Potrta sta oba stroja, dva voza sta zgorela, dve osebi ste mrtvi in več težko ranjenih. Priti je imel isti dan noiri dvorni vlak in se je promet stražil-z dvojno paznostjo, a vkljub temu se je pripetila nesreča. Zanimivo je, da se pripeti na prosrah beljaške direkcije skoro ob vsakem prihodu dvornega vlaka kaka nesreča, to je v teku dveh let že četrti slučaj.
o C. kr. uradniki na Koroškem. Društvo Vsenemcev za Koroško si je izvolilo za predsednika komisarja c. kr. državnih železnic dr. Dell a, človeka, ki je vodil zadnjo nedeljo nemške pijance in potepuhe v boj nad Slovence v Brnco pri Beljaku. C. kr. državni uradnik kot predsednik vse-nemškega društva, vodja pijanih barab, pretepač iu razgrajač, ki se vkljub svoji akademični izobrazbi pajdaši z navadnimi pijanimi pretepači, je samo v Avstriji mogoč. Gospodje poslanci, povejte malo na Dunaju, kaj delajo c. kr. uradniki na Koroškem.
o Turki na Slovenskem. Ko so bili pred dnevi Turki na Jesenicah in
Koroškem, odkoder so šli proti Trstu, jih je baje zelo veselilo, da so z natakarji nekateri govorili lahko jugoslovanski. Eden natakar trdi čelo, da je z njim govoril eden Turek, gotovo Slovan, lepo slovenščino, da si ni misliti boljše.
o Vendar enkrat odločna beseda. Vedno strašnejše vesti»prihajajo iz sosedne Koroške. Slovenci so brez pravic, na milost in nemilost izročeni par nemškim hujskačem. Zapira se jih, če pred uradi v svojem jeziku zahtevajo svojih pravic. Napada se slovenske hiše, pobija se jim šipe, napada se slovenske ljudi same dejansko — in vse to brez kazni. Prava vladarja1 Koroške sta danes nemški volksrat in celovški župan Metnitz, ne pa koroška deželna vlada. Minoli torek je zaprlo velikov-ško okrajno glavarstvo slovenski „Narodni Dom" v Grebinju. — V očigled vsem tem nečuvenim dejstvom pravi „Slovenec": „Sramota za celo Slovenstvo, če bomo pustili, da bodo v Celovcu Slovence zapirali in policijsko kaznovali po kazenskih paragrafih nemškega Volksrata! Rajši vse razbiti v pa/lamentu, kakorto dopustiti! Nobenega računskega zaključka in nobenih državnih potrebščin ne poznamo brez naših potrebščin» brez pravic Slovencev na Koroškem. In če bodo morebiti prišli Nemci na Dunaju do pameti, noben mirinnobeno premirjesene sme skleniti, dokler bodo na Koroškem vladale take nezakonite razmere, razmere, ki so hujše kakor na Poznanj-skem." Odločne besede, ki bi jim naj sledila trezna dejanja. Uveljaviti drugi ^ sistem, da! A razbiti parlament in tako morda za nedogleden čas odpreti na široko vrata še hujšemu nemškemu absolutizmu, ki nam lahko v tem času na Koroškem zaseka take rane, da jih desetletja ne bomo zacelili, tega pa ne more želeti noben pozitiven narodni politik!
Primorske novice.
o Na slovenski deželni kmetijski šoli v Gorici se je vpisalo letos 40 gojencev.
o Iz sodnljske službe. Za avskul-tanta sta imenovana sodna praktikanta Franc Vuga in dr. Atilij Tosoni v Trstu.
o Admiral grof Montecuccoli si
je v sredo ogledal v Trstu ladjedelnico pri sv. Marku, a že isti dan je odplul v Pulo.
o čudakova zapuščina. V Trstu je v sredo umrl znani čudak Cossiz in je zapustil tržaški občini pol miljona kron, katere je nabral tek^m 85 letne svoje dobe. — Sorodnikom je zapustil samo pravico uživati premoženje, ki po njihovem odmrtju zapade tudi občini.
Službo tajnika in potovalnega učitelja za kmetijstvo razpisuje kmet. družba za Trst in okolico. Služba je v prvem letu provizorična proti dvomesečni odpovedi; v slučaju zadovoljivega službovanja se po preteku te dobe namesti tajnika in pot. učitelja lahko stalno. Prvotna letna plača znaša 2000 K ter je nastopiti to mesto po možnosti s 1. januvarjem 1910. leta. Za to službo je neobhodno potrebno primerno znanje v viuogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu; vsaj deloma v vrtnarstvu in cvetličarstvu. Zahteva se tudi zadostna praktična usposobljenost. Učni jezik je slovenski. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje prošnje, opremljene s primernimi prilogami o starosti, dovršenih šohh ter o službovanju v praksi najkasneje do 15. decembra 1.1. kmet. družbi v Trstu, ul. Giorgio Ga-latti št. 12. II.
Ha novejša brzojavna in elefonična poročila.
Izjava socijaldemokratičnega kluba.
u Dunaj, 19. nov. Socijaldemokra-tična korespodenca priobčuje komunike o govoru, kateri se je vfršil danes dopoldne med predsedstvom socijpldemokr-kluba in Glombinjskim. Ta je obširno opisal svoj dosedanji trud, da bi dosegel sporazum med strankami in je opozoril na vse ovire, ki se stavijo njegovi akciji na pot. V daljši debati se je konstatiralo, da Glombinjski ne bode popolnoma pretrgal pogajanj, četudi bi ostala brezuspešna. Pa tudi v takem slučaju misli socijaldemokratični klub, da bode najbolje, da se državni zbor vendar skliče k sejam. Po njegovem mnenju spravlja Slovanska jednota s svojim stališčem parlament v največjo nevarnost, na drugi strani pa daje vladi priliko, da se na slovanski odpor izgovarja in se izogiblje nevarnostim in porazom, kateri ji prete vsled male in nezanesljive njene večine. Socijaldemokratični klub je mnenja, da bi imela Slovanska jednota pri razpravi o začasnem proračunu več prilike za vsestransko osvetljenje političnega položaja ko pri razpravah o nujnih predlogih; zato je ravno tako politično pametno, da se isti umaknejo kakor da Nemci opuste svoj odpor proti parlamentarnemu delu.
Obisk nemškega cesarja na Dunaju.
u Dunaj, 19. nov. „Reichspost" poroča iz Berlina, da je povabil avstrijski prestolonaslednik, ko se je mudil pred kraüim tamkaj, nemškega cesarja s soprogo k obisku na Dunaj.
Češki listi o Bienerthovem govoru.
d Praga, 19. nov. češki listi obsojajo zelo ostro Bienerthov govor v gosposki zbornici in izražajo svoje začudenje nad tem, da ga niso češki člani gosposke zbornice takoj odločno zavrnili.
Prihodnja seja avstrijskega drž. zbora.
d Praga, 19. nov. „Den" poroča, da je določena prih. seja avstr. drž. zbora na prihodnji torek. K razpravi pride dr. KramàFev nujni predlog o varstvu narodnih manjšin.
Finski dež. zbor razpuščen. Strah pred nemiri.
d Berlin, 19. nov. „Lokalanzeiger" poroča, da se v Petrogradu boje nemirov na Finskem vsled razpusta finskega dež. zbora, ki ni hotel dovoliti zahtevanih doneskov za rusko armado. Vsi gardni častniki, ki so na dopustu, so poklicani pod orožje.
Ogrska kriza.
o Budimpešta, 19. nov. „Budapesti Hirlap" pravi, da še „težave" za rešitev ogrske krize niso odstranjene in da še ne more biti govora o novem ogrskem kabinetu. (Ali na Dunaju niso dovolj popustljivi?) V tem smislu pišejo tudi drugi vladni listi. Danes se vrši konferenca Justbove skupine, ali se naj zahteva sklicanje drž. zbornice ali ne,
Drobne novice.
o Cherry, 19. nov. Včeraj so se podali v jamo trije jamski nadzorniki; našli so v 2. predoru večje število mrtvecev.
o Petrograd, 19. '.nov. Policija je prišla na sled večji družbi ponarejevalcev denarja, ki so spravili nad sto tisoč ponarejenih zlatih rnbljev v promet.
o Dunaj, 19. nov. Semkaj je dospel srbski minister Milovanovič na svojem potovanju po Evropi.
o Madrid, 19. nov. V gorovju Las Floras na otoku Teneriffa (Kanarski otoki) se je odprl nov vulkan. Med gostim dimom bruha gorečo lavo iz sebe. Trije parniki so odšli na pomoč k on-dotnemu delu otoka.
o Dunaj. 19. nov. Tudi danes dopoldne še ni bilo mogoče naravnost brzojaviti in telefonirati v Berlin, Hamburg in Draždane. Telefonsko omrežje v Berolinu samem je tudi še vedno pokvarjeno.
Tržne cene.
18. novembra.
Dunaj. Borza za poljedelske pridelke. — Tukajšnjemu plodnemu trguje manjkalo danes inozemske direktive in se ni prav nič zgodilo, da bi se razvil tržni promet, ki je popolnoma mrtev.
Kazalo se ni niti najmanjše zanimanje za blago in izla?tipri krušnih sadovih je bil konsum popolnoma mrtev. Netržnost se je poostrila do skrajnosti a uplivala ni na tendenco slabo, kajti ona je ostala, seveda le nominelno. — Pšenica, rž in krmila so tendiraia ne-izpremenjeno.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 341/2 do K 35%, za dobavo K 34% do K 35%. Tendenca: uporna.
Sladkor, Praga. Surovi sladkor prompt K 28 55, nova kampanja kron 24'90.— Tendenca mirna. Vreme: oblačno.
Budimpešta. S v in j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 150 do 152 vin., mlade, srednje 150 do 152 v, mlade, lahke 144—145 vin. zaloga 24.251 komadov. Prignano 79 komadov, odgnano 277. Ostalo torej 24 053 komadov. Tendenca trdna.
Budimpešta. Pšenica za april K 14 06, pšenica za oktober K 11'75, rž za april 1017, oves za april 7'51, koruza za maj 6 71, ogršcica za avgust 13 45: tendenca na realizacije mlohavk.
Društvene vesti.
u Vransko. Ciril-Metodova podružnica priredi v nedeljo 21. tm. s sodelovanjem pevskega zbora „Ljudske knjižnice v Prekopi" koncert s sledečim sporedom: 1. P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj! 2. A. Medved: Oblakom. 3. A. Hribar: Hišica očetova. 4. P. H. Sattner: Peva Švicar po planinah. 5. A. Laharnar: Mladosti ni. 6. Govor potovalnega učitelja g. I. Pre-koršeka ter izročitev diplome gostilni? čarju g. Košenini za nabranih 20 K v nabiralnik. 7. Perice. (Narodna.) 8. St. Mokranjac: II. Rukovet srbskih narodnih pjesama. 9. Stanko Premrl: Log za log se skriva... 10. Dr. A. Schwab: Slanica. Vstopnina 40 vin. Začetek točno ob 4. uri pop. — Pripominjamo, da bo nastopilo v mešanih zborih do 40 pevcev in pevk; zato se vljudno vabijo vsi prijatelji petja iz trga in okolice, da se udeleže koncerta. —Za vsestransko zabavo po koncertu je skrbljeno. V nedeljo toraj vsi na koncert
Listnica uredništva.
Leskovec pri Slo«. Bistrici :
Dopisov brez podpisa ne objavljamo. Če želite, da se objavi, javite svoje ime!
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
za špecerijsko trgovino
izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, se išče za takoj ali ob novem letu. — Ponudbe, ako mogoče z sliko, prevzame uprava tega lista pod napisom
„Poslovodja v mestu".
dve sobi, kuhinja, klet in vrt se da s 1. decembrom t. L v najem P ob rež j e št. 229 pri Mariboru.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, gospod
|Sflaks Šribar
nadučitelj v Žusmu
danes ob pol 11. uri dopoldne nenadoma v 46. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnkega bode v soboto, dne 20. novembra 1909 ob pol 11. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode brala v žnpni cerkvi v soboto, dne 20. novembra 1909 ob 10. uri dopoldne. — Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev.
ŽUSEM, dne 18. novembra 1909. iosipina Šribar, soproga. Angela, Maks, Pepi Šribar, otroci.
Andrej in Franc Šribar, brata. Antonija Šribar, sestra.
I I
I
temveč pridite
v trgovino s papirjem in pisalnim orodjem
CORICAR 8 LE5K0Ü5ER
v Celju, Graška ulica št. 7
Ceniki brezplačno na razpolago
i
Vsem sorodnikom ter vsem spoštovanim prijateljem in znancem, ki so naju ob smrti nepozabnega soproga, oz. očeta
dr. Ivana Omuleca
tolažili, izrekave svojo iskreno zahvalo.
Posebej se zahvaljujeve pred vsem blagorodnemu gospodu dež.-sodn. svetniku dr. Preskerju, cenj. gospe j Gomzijevi in vele-rodnim gospodom zdravnikom prof. dr. Koslerju iz Gradca dr. Žižeku in dr. Kristanu za požrtvovalno pomoč v bolezni. Zahvaljujemo se za udeležbo pri pogrebu c. kr. okr. glavarju, visokorodnemu gosp. dr. Weissu pl. Schleussenburgu, velecenjenim tovarišem gospodom odvetnikom, čislanim udom okrajnega zastopa ormoškega in vsem zastopnikom drugih uradov, oblastev in korporacij, slavnemu učiteljstvu ter pokojniku tako dragi šolski mladini, ki mu je na zadnji pot nasula cvetlic, slavnima požarnima hrambama na Har-deku in Trgovišču ter zastopništvu vojaškega bojnega društva iz Ptuja. Posebno se zahvaljujeve blagorodnemu gosp. nadučitelju Rajšpu za tolažilne besede ob grobu. — Zahvaljujeve se iskreno prečastiti duhovščini, ki je tako številno spremila dragega k večnemu počitku. Zahvaljujeve se prav lepo častitim pevcem za krasno petje ganljivih žalostink.
Naj sprejmejo najino prisrčno zahvalo vsi darovalci krasnih vencev in vsi, ki so spremili nepozabnega na zadnji poti.
ORMOŽ, dne 15. listopada 1909. 555 i	Pavla Omulec in Jelica Forbelskà.
R i
I
*
Novo ustanovljena trgovina papirja
<0 e
3
u
■s
e
«
r¥ "i
n
N«
tr »