VESTNIK KSPK
LITO :
Koper, 27. aprila 1950
Štev. 24
VSEBINA
Objave občinskih ljudskih odborov
—	Odiok o trgih in sejmih na območju občine Sežana
—	Odlok o ustanovitvi kreditnega sklada občine $ Sežana za zidanje stanovanjskih hiš
—	Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve
na območju občine Sežana
—	Odlok o drugem dodatnem proračunu bivše občine Sežana za leto 1955
—	Odlok o potrditvi sklepnega računa bivše mestne občine Sežana za leto 1954
—	Odlok o potrditvi sklepnega računa bivše občine Dutovlje za leto 1954
—	Odlok o tržnem in sejemskem redu občine Pivka Pojasnila Zavoda za socialno zavarovanje Register gospodarskih in zadružnih organizacij
Objave občinskih
Občina Sežana
Občinski ljudski odbor Sežana je na podlagi 24. člena občinskega statuta v zvezi z določbami 72. in 73. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37-430/55) ter 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46-428/51 in št. 58-633/55) na seji dne 26. marca 1956 sprejel
ljudskih odborov
5.	člen
Ako se pokaže posebna potreba po odkupu in prodaji plemenske in klavne živine izven sejemskih dni, lahko kmetijske zadruge s predhodnim dovoljenjem odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve občniskega ljudskega odbora organizirajo za svoje krajevno območje posebne dogone živine.
3.	Blago, prodajalci in kapel
ODLOK
O TRGIH IN SEJMIH NA OBMOČJU OBČINE
SEŽANA
1.	Splošne določbe
1.	člen
Trgi in sejmi na območju občine Sežana so:
1.	trg za prodajo živil in kmetijskih pridelkov v Sežani na prostoru, ki je označen kot stavb, parcela št. 95/1, ob cesti iz Sežane proti Vrhovljam med zgradbama h. št. 8 in 10.
2.	živinski sejem v Sežani na prostoru, ki je označen kot zemlj. parcela št. 4685.
2.	člen
Ce se tržni oziroma sejemski prostor iz regulacijskih ali drugih razlogov prestavi ali poveča, je svet za gospodarstvo pooblaščen, da na novo določi tržni oziroma sejemski prostor.
3.	člen
Prepovedano je prodajati kakršnokoli blago ali živino izven v prvem členu določenega tržnega oziroma sejemskega prostora in izven časa, ki je določen za trg oziroma sejem.
Dovoz blaga in prigon živine iz krajev, ki so uradno oglašeni za okužene, je prepovedan.
2.	Tržni in sejemski čas
4.	člen
Trg za živila in kmetijske pridelke se vrši vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih).
Živinski sejem se vrši vsakega 12. in 22. v mesecu ter 3. maja in 3. novembra. Ce padejo navedeni dnevi na nedeljo ali državni praznik, se sejem vrši naslednji delovni dan.
Tržni in sejemski čas začne v ranem jutru in traja do 13. ure.
V utemeljenih primerih lahko odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve podaljša tržni oziroma sejemski čas.
6.	člen
Na trgu za živila in kmetijske pridelke je dovoljeno prodajati vse vrste predelanih ali nepredelanih kmetijskih predelkov, cvetlic, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, semen, divjačine ter izdelke domače obrti.
Prepovedana je prodaja že rabljenih predmetov in alkoholnih pijač.
7.	člen
Živa perutnina in male domače živali se smejo prodajati na trgu samo, če so popolnoma ločene od živil in v zaprtih kletkah ali košarah.
Druge Živali se smejo prodajati samo na živinskem sejmu ob sejemskih dneh.
Ribe se smejo prodajati na trgu samo, če pogoji prodaje ustrezajo sanitarnim predpisom.
8.	člen
Na živinskem sejmu se prodajajo vse vrste živine (parkljarji in kopitarji) ter drobnica (ovce, koze) m prašiči.
9.	člen
Prodajati smejo:
1.	na trgu za živila in kmetijske pridelke:
a)	kmetijska gospodarstva, individualni proizvajalci in kmetijske delovne zadruge lastne pridelke;
b)	druge gospodarske organizacije, ki imajo pravico trgovanja na drobno z blagom, ki je navedeno v 6. členu tega odloka;
c)	nabiralci zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in gojitelji cvetlic, Če so blago sami nabrali ali vzgojili;
d)	lovske in ribiške zadruge, družine in društva divjačino in ribe, ki so jih ustrelili ali ulovili njihovi člani;
e)	proizvajalci predmetov domače obrti lastne izdelke.
Zasebni proizvajalci, pridelovalci in nabiralci smejo prodajati sami ali po družinskih članih, nikakor pa ne z najeto delovno silo.
Stran 214
URADNI VESTNfK
Štev. 24 — 27. aprila 1956
2.	na živinskem sejmu:
a)	kmetje in lastniki živine ter živali, navedenih v 8. členu tega odloka samo živino in druge živali lastne prireje;
&) kmetijske zadruge in druge gospodarske organizacije, ki imajo pravico trgovanja z „	živino in drugimi živalmi.
10.	člen
Kupovati smejo:
posamezniki zase in za svoje družine;
gostilne, menze, zavodi in podobne ustanove po svojih nameščencih;
gojevo živino in druge živali le rejci živine, klavnice, izdeiovalnice mesnih izdelkov, prekajevalnice m nakupovalna podjetja; teleta, prašiče in drobnico tudi gostinska podjetja in gostišča, prašiče in drobnico pa tudi drugi potrošniki za svojo uporabo;
izdelke domače obrti vsi potrošniki zase.
Prekupčevanje je prepovedano.
4.	Način prodaje
11.	člen
Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta. Stalni prodajalci smejo z dovoljenjem odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve postaviti na določenem mestu lastne prodajne lope, katerih obliko in velikost potrdi odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve. Prodajna mesta, ki jih imajo v najemu posamezni prodajalci, ne smejo ti brez dovoljenja odstopiti drugim prodajalcem. Blago je dovoljeno prodajati le na klopeh ali ročnih vozičkih.
Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino. Ta pristojbina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba za prodajno mesto.
12.	člen
Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, se mora prodajati le na kilograme, litre ali metre, oziroma višje ali nižje enote teh mer. Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve lahko določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih preizkušena in uradno potrjena merila in tehtnice.
i
5.	Varstvo čistoče in zdravja
13.	člen
Vsi obiskovalci trga in sejmišča morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Po trgu ni dovoljeno voditi pse.
14.	člen
Tisti, ki prodajajo živila, morajo biti čisti in snažno oblečeni. Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista ter v takih posodah ali zavojih, da so varna pred onesnaženjem.
Živil ni dovoljeno otipavati in jih pokušati.
15.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred soncem, padavinami in prahom. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel papir.
16.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra.
Sadje mora biti zrelo in zdravo. Manjvredno sadje se mora prodajati posebej.
Gobe morajo biti pred prodajo na trgu pregledane po organu sanitarne inšpekcije.
17.	člen
Občinski veterinar pregleda živino pri vhodu na sejmišče. Živina, ki kaže znake nalezljive bolezni, ne sme na sejmišče.
Pregled in ugotovitev zdravstvenega stanja živine se zaznamuje na živinskem potnem listu.
18.	člen
Klanje živali na tržnem in sejemskem prostoru ni dovoljenp. Odpadki se morajo odlagati v košare za smeti.
6.	Nadzorstvo nad trgom in sejmom
19.	člen
Poleg organov odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve vršijo na trgu in sejmišču nadzorstvo v skladu z obstoječimi predpisi tudi sanitarna, veterinarska^ in tržna inšpekcija po svojih organih ter organih ljudske milice.
7.	Tržne in sejemske pristojbine
20.	člen
'Za uporabo prodajnega mesta na trgu oziroma na sejmišču plačajo prodajalci za vsak tržni oziroma se-
jemski dan sledeče pristojbine:
a)	na	trgn:	din
od prodanega mesta na klopi	60.—
od ročnega vozička	50.—
od mesta, na katerem postavi prodajalec
lastno stojnico	100.—
b)	na	sejmišču:
od prašiča do 20 kg žive teže	30.—
od prašiča od 20 do 50 kg žive teže	50.—
od prašiča nad 50 kg žive teže	100.—
od mlade ovce ali koze	20.—
od odrasle ovce ali koze	40.—
od teleta do enega leta	30.—
od junca in junice od enega do dveh let 50.— od	odraslega	goveda in konja	100 —
Pobrane pristojbine gredo kot dohodek v občinski proračun.
21.	člen
Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da po potrebi spremeni in dopolni pristojbinsko tarifo.
8.	Kazenske določbe
22.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor prodaja blago ali živino v nasprotju z določbami 3. in 4. člena tega odloka;
2.	kdor na trgu prodaja že rabljeno blago;
3.	kdor se pri prodaji žive perutnine in malih domačih živalih ne drži predpisov 7. člena tega odloka;
4.	kdor prodaja na trgu ribe v nasprotju z ustreznimi sanitarnimi predpisi;
5.	kdor prodaja ali kupuje blago ali živino v nasprotju z določbami 9. in 10. člena tega odloka;
6.	kdor si vzame na trgu več prodajnih mest, kdor odstopi svoje prodajno mesto drugemu prodajalcu in kdor prodaja blago na tleh;
7.	kdor pri prodaji blaga, ki se ne prodaja na kose, ne uporablja predpisanih utežnih ali prostorninskih meril;
8.	kdor prodaja živila v nesnažnih posodah ali zavojih in kdor ni čist in snažno oblečen;
9.	kdor prodaja nesnažna in nezdrava živila in kdor ne skrbi, da se živila zavarujejo pred onesnaženjem in okvaro;
10.	kdor vodi na sejmišče živino, ki ni pregledana po veterinarju;
11.	kdor na trgu ali sejmišču kolje živino ali živali;
12.	kdor z odpadki ponesnaži trg ali sejmišče;
13.	kdor ne plača predpisane tržne ali sejemske pristojbine.
9.	Končna določba
23.	člen
Ta odlok začne veljati petnajstega dne po objavi v ^Uradnem vestniku okraja Koper«.
St. 02 2-519 1
Sežana, 26. marca 1956.
Predsednik:
Alfonz Grmek 1. r.
URADNI VESTNIK
Stran 215
Štev. 24 — 27. aprila 1956
Občinski ljudski odbor Sežana je na seji dne 26. mar-	odborov v zadevah,	ki so	urejene z	dosedanjimi
ca 1956 po predlogu Sveta za komunalne in stanovanjske	republiškimi predpisi	(Uradni	list LRS	št. 26-130/55)
zadeve in na podlagi 4. člena Zakona o stanovanjskem	ter s pogledom na 8.	člen temeljnega ^akona o pre-
prispevku (Uradni list FLRJ št. 57-615/55) in s pogledom	krških (Uradni list FLRJ št.	46-428/51	in 58-653/55)
na določbe uredbe za izvrševanje tega zakona (Uradni	na seji 26. marca 1956	sprejel	—
list FLRJ št. 6-39/56) sprejel
ODLOK
ODLOK	O NAJVISJI TARIFI ZA DIMNIKARSKE STORITVE
O USTANOVITVI KREDITNEGA SKLADA OBČINE	NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA
SEŽANA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS
1.	člen
Ustanovi se kreditni sklad občine Sežana za zidanje stanovanjskih hiš.
Kreditni sklad je pravna oseba.
2.	člen
Dohodki sklada so:
a)	stanovanjski prispevek po 2. členu zakona o stanovanjskem prispevku;
b)	dohodki, ki jih določajo drugi predpisi;
c)	darila in drugi dohodki;
d)	obresti od sredstev sklada, ki so naložena v banki;
e)	obresti od posojil, ki so dovoljena iz sklada.
3.	člen
Namen sklada je, da se iz njegovih sredstev dajejo posojila za zidanje, dozidavo in dovršitev novih stanovanjskih hiš in izjemoma tudi za večja popravila obstoječih stanovanjskih hiš.
4.	člen
Posojila po prednjem členu sc v mejah razpoložljivih sredstev dajejo naslednjim interesentom:
1.	stanovanjskim zadrugam;
2.	gospodarskim organizacijam;
3.	stanovanjskim skupnostim — za popravila, dograditev ali dovršitev obstoječih stanovanjskih hiš pa hišnim svetom;
4.	zavodom, ki jim je priznana lastnost pravne osebe; '5. politično teritorialnim enotam in njihovim pooblaščenim organom;
6.	delavcem in uslužbencem ter drugim osebam, ki se na njihove plače plačuje stanovanjski prispevek. Posojilo iz sklada se sme dovoliti samo interesentom, ki vložijo v zidanje tudi del lastnih sredstev.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor.
Upravni odbor ima devet članov.
6.	člen
V upravnem odboru morajo biti zastopani:
a)	občinski ljudski odbor z enim članom;
b)	Občinski sindikalni svet v Sežani z enim članom;
c)	gospodarska podjetja, zadruge in družbene organizacije s sedmimi člani.
7.	člen
Upravni odbor predpiše pravila, s katerimi določi način poslovanja sklada in pogoje za razpolaganje z njegovimi sredstvi.
Pravila veljajo, ko jih potrdi občinski ljudski odbor.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper«.
Štev. 02/2-1161/1.
Sežana, 26. marca 1956.
Predsednik Alfonz Grmek, 1. r.
Občinski ljudski odbor Sežana je na podlagi 2. točke 24. člena statuta občine Sežana in 9. člena uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS št. 21-116/50) v zvezi z določbami zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih
1.	člen
Najvišje tarife, da katere smejo dimnikarji določiti cene za ometanje kurilnih naprav v občini, se določi takole:
Opis storitve:	din
1.	Odprto kuhinjsko ognjišče	60.—
2.	Kmečka kuhinja z dvojnim stropom	90.—
3.	Plezalni dimniki vseh kurilnih naprav, razen naprav pod točko 1.:
a)	v pritlični hiši	50.—
b)	v hiši z več nadstropji za vsako
nadstropje	20.—
4.	ruski valjasti dimniki:
a)	v pritlični hiši	20.—
b)	v hiši z več nadstropji za vsako
nadstropje	4.—
5.	Dimna cev do 2 metrov 10.— za vsak
nadaljnji meter	2.—
6.	Dimniki centralnih ogrevalnih naprav ali parnih pekovskih peči:
a)	do vštetega I. nadstropja	70.—
b)	za vsako nadaljnje nadstropje	20.—
c)	od etažnih peči in gostinskih ter
zavodskih štedilnikov do	1. nadstr. 20.—
č) za vsako nadaljnje nadstropje	8.—
7.	Kanal centralne ogrevalne naprave pekovske parne peči, velikih zavodskih štedilnikov in podobno:
a)	mali, do 5 metrov	80.—
b)	veliki, od 5 metrov naprej	160.—
8.	Štedilniki, vštevši dimno cev do 1 metra:
a)	z eno pečico in kotličkom ali dvema
pečicama	30.—
b)	z dvema pečicama in kotličem ali s
tremi pečicami	46.—
9. Štedilniki v gostinskih obratih in zavodih:
a)	navadni, v malem gostinskem obratu 60.—
b)	mizni, prosto stoječi ali z nadstav-kom v gostinskem obratu, javnih
kuhinjah in podobno	90.—
c)	mizni, veliki, prostostoječi ali z nad-stavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah in podobno	160.—
10.	Grelci vode (bojler)	30.—
11.	Grelci posode	50.—
12.	Pralni kotel s kanalizacijo za odvod
dima	20.—
13.	Običajna železna peč z 2	metra cevi	30.—
cevi	30.—
14.	Peč sistema *Lutz« in podobno:
a)	brez pečice	30.—
b)	z eno pečico	40.—
c)	z dvema ali več pečicami	50.—
15.	Pekovska peč na premog ali drva:
a)	navadna, vštevši dimnik, kanal in
duške	90.—
b)	dimnik peči za vsako nadaljnje nadstropje	20.—
16.	Pekovska parna peč:
a)	z eno etažo (pečjo)	170.—
b)	z dvema etažama	220.—
17.	Etažna peč za centralno gretje, vštevši
dimne odvode	70.—
18.	Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode:
a)	z majhnim kotlom do 8m^ ogrevne
površine (do 9 členov)	120.—
b)	srednje velikim kotlom z 12 m^
ogrevne površine (do 14 členov)	220.—
Stran 216
URADNI VESTNIK
Štev. 24 — 27. aprila 19§6
c)	z velikim kotlom nad 15 m^ ogrevne površine (nad 14 členov)	280.
19.	Odpiranje, zapiranje in čiščenje lončenih peči (z materialom)	360.
20.	Iziiganje dimnikov, vštevši material	220.
21.	Pregled dimnikov v novih stavbah in odstranjevanje malte iz novih dimnikov,
za vsak dimnik	60.—
2.	člen
Povečana cena za dimnikarske storitve, in sicer največ 10% pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka se sme zaračunati:
a)	za kraje, ki so oddaljeni več kot pet kilometrov od sedeža dimnikarskega okoliša;
b)	če dimnikarski okoliš, v katerega območju je kraj, ni zaseden in opravlja v njem storitve dimnikar iz drugega okoliša;
c)	za dimnikarska dela, ki so združena s posebnimi nevarnostmi ali se opravijo po posebnem naročilu stranke.
3.	člen
Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo ob nedeljah in praznikih, se sme zaračunati največ 30% pribitka; za nočno nadurno delo, to je v času od 22. do 0. ure zjutraj, pa 35% pribitka po tarifi iz prvega člena.
Pribitek za nedeljsko in nočno nudurno delo sme dimnikar zaračunati samo, če so bila dela storjena po naročilu oziroma v izredno neodložljivih primerih.
4.	člen
Roki za ometanje kurilnih naprav so določeni z odredbo o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS št. 11-85/48).
Vse kurilne naprave in dimni odvodi, ki se v poletnih mesecih ne uporabljajo, bodisi ker ni potrebno ogrevanje prostorov, bodisi da se za kuhanje uporabljajo električne, plinske ali druge naprave, niso podvržene obveznemu pregledu in ometanju v teh mesecih.
Kurilne naprave in dimni odvodi iz drugega odstavka tega člena mofa od pomladi, ko se nehajo uporabljati, pa do jeseni, ko se začno znova uporabljati, dimnikar enkrat pregledati in očistiti oziroma omesti in to najkasneje do 15. oktobra.
Lastniki in koristniki takih kurilnih naprav so dolžni dimnikarje na to opozoriti.
Dimnikar, ki za dimnikarske storitve zaračuna več kot je določeno s tarifo v prvem členu tega odloka, se kaznuje po točki b) 19. člena uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS št. 21-116/50, s spremembami v Uradnem listu LRS št. 14-58/52).
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo 15 dni po objavi v ^Uradnem vestniku okraja Koper*.
St. 02/2-1160/1-56
Sežana, 26. marca 1956.
Predsednik:
Alfonz Grmek 1. r.
Občinski ljudski odbor Sežana je na seji dne 26. marca 1956 na podlagi 24. člena občinskega Statuta v zvezi s 4. in 28. členom Temeljnega zakona o 'proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) in z 9. členom Uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ št. 33-359/55) sprejel
ODLOK
O DRUGEM DODATNEM PRORAČUNU BIVŠE MESTNE OBČINE SE2ANA ZA LETO 1955
1.	člen
Drugi dodatni proračun k proračunu bivše mestne občine Sežana za leto 1955, s posebnimi prilogami, obsega:
dohodke v znesku.................. 1,085.440.— din,
Izdatke v znesku.................. 1,085.440.— din.
2.	člen
Ta dodatni proračun se vključi v redni proračun bivše mestne občine Sežana za leto 1955 kot njegov sestavni del.
3.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od prvega decembra 1955.
St. 01/3-1237/1.
Sežana, 26. marca 1956.
Predsednik Aifonz Grmek, 1. r.
8. člen
Pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev je dovoljeno po dogovoru med dimnikarjem in strankami.
6.	člen
Za kontrolni pregled dimnikov in peči, ki jih dimnikar ne čisti, se plača 50% veljavne tarife iz
1.	člena tega odloka.
Ce dimnikar ne opravi dela ali kontrolnega pregleda, ni upravičen zahtevati nobene pristojbine.
Za dimnikarska dela, ki niso našteta v prvem členu tega odloka se določi cena oziroma pristojbina sporazumno med dimnikarjem in strankami na podlagi zamude časa.
7.	člen
Dimnikar mora za opravljene storitve izstaviti plačilno potrdilo s specifikacijo opravljenih storitev in z navedbo tarifnih postavk. Potrdilo je dolžan spisati v dvojniku ter en izvod hraniti v svrho kontrole.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se za prekršek kaznuje:
1.	dimnikar, ki zaračuna in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določene dimnikarske storitve;
2.	dimnikar, če prekrši določbe 7. člena tega odloka;
3.	kdor krši določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena.
Na podlagi 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 49. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) je Občinski ljudski odbor Sežana na seji dne 26. marca 1956 sprejel
ODLOK
O POTRDITVI SKLEPNEGA RAČUNA BIVŠE MESTNE OBČINE SEŽANA ZA LETO 1954
1.	Člen
Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna bivše mestne občine Sežana za leto 1954, sestavljen po predpisih temeljnega zakona o proračunih in uredbe za izvajanje proračunov.
2.	člen
Sklepni račun bivše mestne občine Sežana za leto 1954 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali:
a)	dohodki .........................10,419.651.— din
b)	izdatki.......................... 10,362.003.— din
c)	presežek dohodkov .........	57 648 _din
4.	člen
Presežek dohodkov se prenese kot dohodek v proračun bivše mestne občine Sežana za leto 1955.
Štev. 24 — 27. aprila 1956
URADNI VESTNIK
Stran 217
5.	člen
Ta odlok začne veljati z objavo v »Uradnem vestniku okraja Koper«.
Štev. 01/3-1238/1 Sežana, 26. marca 1956.
Predsednik Alfonz Grmek, 1. r.
Na podlagi 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in 49. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54) je Občinski ljudski odbor Sežana na seji dne 26. marca 1956 sprejel
ODLOK
O POTRDITVI SKLEPNEGA RAČUNA BIVŠE OBČINE DUTOVLJE ZA LETO 1954
1.	člen
Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna bivše občine Dutovlje za leto 1954, sestavljen po predpisih temeljnega zakona o proračunih in uredbe o izvajanju proračunov.
2.	člen
Sklepni račun bivše občine Dutovlje za leto 1954 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali:
a)	dohodki............................. 6,110.667.— din
b)	izdatki .......................... 6,102.740.—	din
c)	presežek dohodkov..................... 7.927.—	din
4.	člen
Presežek dohodkov se prenese kot dohodek v proračun bivše občine Dutovlje za leto 1955.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z objavo v »Uradnem vestniku okraja Koper«.
Štev. 03/1-1238/2
Sežana, 26. marca 1956.
Predsednik Alfonz Grmek, 1. r.
Občina Pivka
Na podlagi 12. in 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), v zvezi z 72. in 73. členom Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37/55) ter 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 46/51 in 58/55) je Občinski ljudski odbor Pivka na svoji seji dne 24. marca 1956 sprejel
ODLOK
O TRZNEM IN SEJEMSKEM REDU I. SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Ta odlok ureja tržne in sejemske prostore v občini Pivka, njihovo ureditev in pa kaj, kako in kdaj se sme prodajati na trgih in sejmih.
II. TRZNI IN SEJEMSKI PROSTORI
2.	člen
Na območju občine Pivka so naslednji tržni in sejemski prostori:
1.	stalni tržni prostori:
tržnica Kmetijske zadruge Pivka;
2.	nestalni tržni prostori:
prostor pred stavbo Muha v Pivki;	,
3.	sejemski prostori:
v Pivki na sejmišču.
3.	člen
Kolikor bi bilo treba iz regulacijskih ali drugih razlogov opustiti določene tržne in sejemske prostore in jih zamenjati z novimi, ali določiti nove tržne in
sejemske prostore, se pooblašča Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve, da to stori in sicer za tržne prostore v sporazumu s sanitarno inšpekcijo, za sejemske prostore pa v sporazumu z veterinarsko inšpekcijo.
Tržne in sejemske prostore upravlja Uprava za komunalno imovino Pivka, nadzoruje pa Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Pivka.
III.	BLAGO, PRODAJALCI IN KUPCI
5.	člen
Blago je dovoljeno prodajati izven trgovin samo na določenem tržnem oziroma sejemskem prostoru.
Na stalnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste nepredelanih in predelanih kmetijskih proizvodov.
Od živali se sme na trgih prodajati le perutnina, ptice, zajci in podobne male živali in to v zaprtih košarah, pri tem pa morajo prodajalci paziti, da se živali ne mučijo.
Velike živali in drobnica se prodajajo samo na sejemskih prostorih.
Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač.
6.	člen
Prodajati smejo:
1.	kmetijski pridelovalci svoje lastne kmetijske pridelke, rejci živine, perutnine in drugih malih živali pa lastno prirejo;
2.	nabiralci polžev, žab, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev ter nabiralci in gojitelji cvetlic, če so blago sami nabrali ali vzgojili;
3.	lovske in ribiške zadruge, društva in družine divjačino, ribe in druge užitne živali, ki so jih same nalovile;
4.	proizvajalci predmetov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke domače obrti. Isto velja za obrtne organizacije.
Zasebni pridelovalci, proizvajalci in nabiralci, našteti v prejšnjem odstavku, smejo prodajati sami ali po družinskih članih, ne pa z najetimi ljudmi.
Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci pod točko 1., 2. in 4. izkazati s potrdilom pristojnega občinskega ljudskega odbora o izvoru in lastništvu blaga, prodajalci pod točko 3. s potrdilom lovske oziroma ribiške zadruge, društva ali družine, obrtne organizacije pa z ustrezno listino o registraciji.
7.	člen
Na tržnih prostorih smejo kupovati neposredno potrošniki zase in za svojo družino, gostinska podjetja, gostišča, zasebna gostišča, slaščičarne, zavodi in menze pa za svoje potrebe.
Vsako prekupčevanje je prepovedano.
8.	člen
Na sejemskih prostorih smejo kupovati za zakol govejo živino, prašiče in drobnico samo za to pooblaščene gospodarske organizacije, ki imajo tozadevno pooblastilo potrjeno od pristojnega organa. Plemensko živino, prašiče in drobnico za vzrejo pa smejo odkupovati tudi rejci teh živali.
IV.	TRZNI IN SEJEMSKI ČAS
9.	člen
Tržni čas na tržnih prostorih in sejmih je naslednji:
a)	na trgih od 7. do 17. ure;
b)	na sejmih od 7. do 17. ure.
Sejmi se vršijo:
v Pivki na sejmišču 10. v mesecu.
V.	NAČIN PRODAJE
10.	člen
Sejmišča morajo biti ograjeni prostori s posebnim vhodom in posebnim izhodom, tako, da je mogoče kontroliranje živinskih potnih listkov.
Vsak prodajalec ima pravico samo do enega prodajnega mesta.
Stran 218
URADNI VESTNIK
Štev. 24 — 27. aprila 1956
Stalni prodajalci morajo na zahtevo Uprave za komunalno imovino postaviti na določenih mestih lastne prodajne mize ali lope.
Ce stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zlasti zaprte tržne lope, lahko Uprava za komunalno imovino Pivka sklene z njim najemno pogodbo.
Prostori, ki jih imajo prodajalci v najemu od Uprave za komunalno imovino se ne smejo brez dovoljenja te Uprave odstopiti drugim niti v celoti, niti deloma.
Blago se prodaja na prodajnih mizah ali z vozil, v kolikor se ne prodaja v lopah. Na tleh se blago ne sme prodajati, razen ob nujni potrebi, in če to dovoli Uprava za komunalno imovino Pivka.
V vsakem primeru pa morajo prodajalci vse na trg prineseno in pripeljano blago imeti razloženo za prodajo na vidnem mestu.
Kadar nestalni prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni potekel tržni oziroma sejemski čas.
VI.	OZNAČEVANJE CEN
11.	člen
Vsi stalni prodajalci in obrtne organizacije'morajo vsako blago vidno označiti s cenami.
VII MERE
12.	člen
Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri in tehta, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre ali metre oziroma višje ali nižje enote teh mer.
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora določi, katero blago se sme prodajati na kose ali votle mere.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne priprave (uteži, tehtnice, votle mere in metri).
Na kupčevo zahtevo je prodajalec dolžan blago izmeriti ali stehtati s predpisanimi merili.
VIII. VARSTVO SNAGE IN ZDRAVJA
13.	člen
Vsi obiskovalci tržnih in sejemskih prostorov morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogoroženo zdravje ljudi.
Za snago v stalnih prodajnih lopah in na prostoru pred vhodom v te lope, morajo najemniki sami skrbeti.
Psov ni dovoljeno voditi po tržnih in sejemskih prostorih.
Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na tržni in sejemski prostor ni dovoljen.
Kdor prodaja živila, mora biti čist in snažno oblečen.
Živila morajo biti v takih posodah, da se ne morejo onesnažiti.
Živil ni dovoljeno otipavati in pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, ampak se mora s tržnega prostora takoj odstraniti.
14.	člen
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena m čista. Vodne živali morajo biti sveže in zdrave. Meso in mesni izdelki morajo ustrezati splošnim veterinarskim predpisom.
15.	člen
Mleko in mlečni izdelki morajo biti zavarovani pred prahom, padavinami in soncem. Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali bel čist papir.	*
Prodajalci, ki stalno prodajajo mleko in mlečne izdelke, morajo imeti pokrite lase in morajo biti oblečeni v bele halje, ali pa imeti bele predpasnike ali bele dokomolčnike.
16.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti ter ne sme biti mokra.
Sadje mora biti zreio ter ne sme biti gnilo ali črvivo. Nagnito in črvivo sadje za kuho mora biti označeno kot tako.
17.	člen
Vso živino mora ob vhodu na sejmišče pregledati pristojni živinozdravnik. Pregled in ugotovitev stanja živali mora živinozdravnik zaznamovati na živinskem potnem listu.
Živina, ki boleha za nalezljivimi boleznimi, se na sejmišče ne sme pripeljati.
18.	člen
Klanje živali na tržnem ali sejemskem prostoru ni dovoljeno.
19.	Člen
Odpadki se morajo metati v posode, ki so postavljene na tržnih prostorih nalašč za odpadke.
20.	člen
Uprava za komunalno imovino Pivka je dolžna v vseh primerih, kjer prodajalci ne bi upoštevali določb 13. do 19. člena tega odloka, prodajo blaga začasno ustaviti ter zoper kršilce vložiti prijavo pristojnim državnim organom zaradi nadaljnega ukrepanja.
'	IX. PROMET
21.	člen
V tržnem in sejemskem času je prepovedana voziti z vozili po tržnem in sejemskem prostoru.
Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih Uprava za komunalno imovino, Pivka.
Vozila puščajo obiskovalci na prostoru, ki ga določi in vidno označi Uprava za komunalno imovino Pivka ter plačujejo pooblaščenim osebam te uprave posebno pristojbino. Po preteku tržnega oziroma sejemskega časa, morajo obiskovalci vozila odpeljati.
Poleg organov Odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Pivka in Uprave za komunalno imovino Pivka izvajajo na vseh tržnih in sejemskih prostorih v skladu z obstoječimi predpisi nadzorstvo tudi sanitarna, veterinarska in tržna inšpekcija po svojih stalnih inšpekcijskih organih.
X.	TRZNE IN SEJEMSKE PRISTOJBINE
22.	člen
Za uporabo tržnega oziroma sejemskega prostora, naprav in priprav, plačajo prodajalci Upravi za komunalno imovino Pivka posebno pristojbino, in sicer:
1. Tržna pristojbina:
din
a)	pavšalna pristojbina ne glede na
vrednost blaga	50.—
b)	3% od vrednosti na trg prcnešenega blaga
2 Sejemska pristojbina:
a)	od prašičev, ne glede na starost,
od glave	30.—
b)	od drobnice (koze, ovce, teleta) od
glave	70.—
c)	od kopitarjev (konjev, oslov, mul)
in goveda od glave	120.—
Navedene pristojbine se plačajo v gotovini pooblaščeni osebi Uprave za komunalno imovino Pivka.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
23.	člen
Kršitelji določb 6., 7., 8., 9., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din po predpisih temeljnega zakona prekrških, kolikor zà tako dejanje z drugimi predpisi ni določena strožja kazen.
Kršitve 14. člena tega odloka	se	kaznujejo po
92. členu Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37/55).
XII.	KONČNA DOLOČBA
24.	člen
Ta	odlok velja od dneva	objave	v	»Uradnem
vestniku okraja Koper*.
Št. 01-848/1
Pivka, 24. marca 1956.
Predsednik:
,	Milan Zakrajšek, 1. r.
Štev. 24 — 27. aprila 1956
URADNI VESTNIK
Stran 219
Pojasnila Zavoda za socialno zavarovanje
OBJAVA ZAVODA
ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Z navodili o poslovanju z zdravstvenimi izkaznicami, ki smo jih začeli v našem okraju izdajati I. t. m., želimo seznaniti osebje v zdravstvenih zavodih in upravičence na zdravstveno varstvo. S temi izkaznicami bodo zavarovanci in njihovi družinski člani v bodoče uveljavljali pravice do zdravstvenega varstva, kajti po 55. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (v nadaljnjem besedilu označen z okrajšavo »ZZZ«) Uradni list FLRJ št. 51/54, odpadejo dosedanja potrdila o zavarovanju — »bolniški listič. Dokler ne bo zaključena izdaja zdravstvenih izkaznic, bodo zdravstveni zavodi sprejemali zavarovance v ordinacijo ne glede na to, ali zahtevajo le-ti pomoč na podlagi izkaznice, ali na podlagi »bolniškega lista«, v nujnih primerih morajo zdravstveni zavodi nuditi pomoč tudi bolniku, ki nima izkaznice, saj jo bo v takem primeru moral naknadno predložiti.
Organi javne zdravstvene službe, h katerim se bolnik zateče po zdravniško pomoč, morajo ugotoviti istovetnost zavarovanca po osebni izkaznici, hkrati pa morajo tudi pregledati podatke o zavarovančevi zaposlitvi oziroma podatke o zavarovanju, ki so vpisani na straneh 12 do 22 zdravstvene izkaznice in se prepričati, ali ni zadnja overitev v primerih prenehanja zavarovanja, starejša od 30 dni.
Kadar zdravnik ugotovi, da je zavarovanec nezmožen za delo, pošlje, kakor doslej, en izvod poročila o začetku delanezmožnosti pristojnemu organu socialnega zavarovanja, en izvod pa organizaciji, kjer je zavarovanec zaposlen. Enako stori tudi ob prenehanju delanezmožnosti. V primerih, da Zavod za socialno zavarovanje dobi od zdravnika poročilo o pričetku oziroma prenehanju nezmožnosti za delo brez potrdila o zavarovanju, a je na poročilu zabeležena številka zdravstvene izkaznice, more zahtevati potrebne podatke neposredno pri organizaciji, kjer je zavarovanec zaposlen.
Osnovne podatke o prvem zdravniškem pregledu vpišejo zdravstveni organi v Četrto stran izkaznice, če so ti podatki razvidni iz zdravstvenega kartona zavarovanca. Tu je mišljen pregled, ki ga opravi splošni zdravnik ob prvem oboljenju, ne pa pregled pred vstopom na delo, ki jè predpisan z Uredbo o opravljanju prvih in periodičnih zdravniških pregledov oseb v delovnem razmerju (Uradni list LRS št. 43/55).
Strani 24 do 55 so za vpise o pregledih. Vanje vpišejo organi javne zdravstvene službe poleg naslova zdravstvenega zavoda in številke zdravstvenega kartona še datum, ko se je zavarovanec javil na pregled in datum, kdaj se mora ponovno javiti. Razpredelek »nezmožen za delo od — do —« je izpolniti za vsako dela-nezmožnost le enkrat. Vpisi v teh straneh morajo biti potrjeni z zdravnikovim podpisom. Prvi razpredelek »nezmožen od« izpolni zdravnik v isti vrsti, kjer je vpisan pregled, ko je ugotovil, da je zavarovanec za delo nezmožen. V drugi razpredelek »nezmožen od« vpiše zdravnik v isti vrsti, kjer je vpisan pregled, podatke, ko je ponovno ugotovil, da je zavarovanec za delo nezmožen. Datum izdanega nakazila se vpisuje v isti vrsti, kjer je vpisan pregled. Kadar pošlje pristojni zdravnik zavarovanca k specialistu, le-ta nadaljuje z vpisi o naslednjih pregledih pod svojim naslovom in številko. če je bil zavarovancu odobren skrajšani delovni čas, je v opombi na straneh 24 do 55 vpisati število ur in dobo odobrenega skrajšanega delovnega časa.
Ambulantna zdravljenja zob se ne vpisuje vsakokrat v zdravstveno izkaznico, temveč se vpiše le začetek
in konec zdravljenja. V primerih, da gre le za izruvanje zob, kjer nadaljnje zdravljenje ni potrebno, vpiše zobozdravnik isti datum v oba raz-predelka. Tudi za fizikalna zdravljenja se vpisujejo v navedene razpre-delkc le začetni in končni datumi, vendar pa je v oklepaju pripisati še število morebitnih obsevanj, kopeli in podobno. V prostoru za opombe v navedenih straneh se vpisujejo še odločbe specialnih pregledov in komisij, na primer dovoljene spremembe bivališča in podobno.
Kadar gre za popolno oskrbo v zdravstvenih zavodih, morajo le-ti vpisati na straneh 56 do 53 podatke o popolni oskrbi, medtem ko ambulantne preglede vpisujejo na straneh 24 do 55. Ce je tak zavod pooblaščen izdajati nakazila za nadomestilo plače, vpisujejo to v zdravstveno izkaznico na straneh 24 do 55.
Napotnice za bolnišnice morajo odslej vsebovati nad razpredelkom »plačnik« še številko zdravstvene izkaznice. Po 30. juniju bo treba za zavarovance, ki ne bodo prejeli zdravstvenih izkaznic, na mesto številke izkaznice navesti na napotnici kategorijo (sezonski delavec, študent na obvezni praksi in podobno).
Plačnik oskrbnih stroškov ne bo vedno isti zavod, ki je izdal zdravstveno izkaznico in ki bo navedena na njeni prvi strani. To bo predvsem v primerih, ko se zavarovanec po izdaji zdravstvene izkaznice zaposli na področju drugega zavoda. Zaradi tega bo potrebno pred izpolnitvijo napotnice ugotoviti iz podatkov na straneh 7 do 11 oziroma 12 do 22 zdravstvene izkaznice, kateri zavod je pristojen za plačilo stroškov.
Bolnice bodo tudi v bodoče v nujnih primerih sprejele bolnike brez napotnic in zanje, na podlagi potrjene zdravstvene izkaznice, izstavile uradno napotnico. Dokler ne bo zaključeno izdajanje zdravstvenih izkaznic, sc bodo bolnice ravnale po dosedanjih navodilih; napotnici bodo priključile potrdilo o zavarovanju. Ko bodo podatki o izkaznicah vpisani v osebne kartone zavarovancev, dokumentacija k taki uradni napotnici ne bo več potrebna. Zavod za socialno zavarovanje bo mogel ob likvidaciji računov sam dopolniti podatke na napotnicah, medtem ko bo pristojna ambulanta vpisala v zdravstveno izkaznico podatke o bolniškem zdravljenju naknadno, ko bo zavarovanec prišel na ambulanto zaradi nadaljnjega zdravljenja ali zaradi nakazila nadomestila plače.
Na straneh 60 do 62 vpisujejo pristojni organi socialnega zavarovanja podatke o nalogih za nakup ortopedskih priprav in pripomočkov sanitarnih naprav, očal itd. Pri očalih je vpisati tudi dioptrijo. Na teh straneh vpisujejo zobne ambulante tudi vrsto zobotehničnega ali protetičnega dela in datum, kdaj je bilo to delo opravljeno.
Tisti zavarovanci, ki ne bodo dobili zdravstvenih izkaznic, in ki so v navodilu o spremembah in dopolnitvah k navodilu o zdravstveni izkaznici našteti, bodo mogli uveljaviti svoje pravice na podlagi posebnega »potrdila za zdravstveno varstvo«. Dokler ne bo izdan ta obrazec, bo za take zavarovance veljajo še sedanje potrdilo o zavarovanju (bolniški list).
PRVI
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI
Po drugem odstavku 50. člena ZZZ je bila izdana Uredba o opravljanju prvih in periodičnih pregledov oseb v delovnih razmerjih, ki določa, da smejo delodajalci najeti v delovno razmerje le osebe, ki so bile predhodno zdravniško pregledane. To velja za primere, ko nastopi oseba svojo prvo službo, ali pa ponovno začne z delom po prekinitvi,
ki je trajala več kot šest mesecev. Napotnice za zdravniški pregled z zdravniškim spričevalom morajo biti izpolnjene v dveh izvodih. Po pregledu izda zdravnik spričevalo, ki ga zdravstveni zavod vrne pošiljatelju, en izvod pa zadrži za svojo uporabo. Zdravniško spričevalo velja šest mesecev. Stroške za prvi zdravniški pregled plača pregledana oseba, izjemoma bremenijo podjetje, ki namerava zaposliti osebo na delovnem mestu v proizvodnji ali prometu z živili, kjer ta oseba pride v neposredni dotik z živili.
Zdravniška spričevala morajo biti kolkovana z državno takso 100 di-iarjev in občinsko takso 150 dinarjev.
V primerih, ko zahteva zdravniški pregled po 7., 8. in 9. točki 11. člena ZZZ pristojna posredovalnica za delo, poravna stroške pregleda pristojni organ socialnega zavarovanja in se v takih primerih izdajo zdravniška spričevala mora posredovalnica za de-napotnici mora posredovalnica za delo navesti, kateri organ socialnega zavarovanja je plačnik stroškov pregleda.
Okrajni sanitarni inšpektorji in inšpektorji dela so dolžni ugotavljati, ali se zdravniški pregledi pred zaposlitvijo v redu opravljajo.
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Trenutno so pod upravo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru podružnice v Ilirski Bistrici za območje občine Ilirska Bistrica, v Kopru za območje občine Koper, Izola in Piran, dokler ne bodo v Izoli in Piranu ustanovljeni krajevni organi socialnega zavarovanja, v Postojni za območje občin Postojna in Pivka in v Sežani za območje občin Sežana, Divača in Hrpelje. Navedene podružnice so pristojne za plačevanje zdravstvenih storitev svojim zavarovancem. Prav zaradi tega opozarjamo organe javne zdravstvene siužbe, da na obrazcih označujejo plačnika, to je pristojno podružnico. Nepravilni ali netočni podatki na napotnicah in tudi receptih delo le ovirajo in jih je zato smatrati kot prekrške, saj se s tem širijo ali ožijo pravice zdravstvenega zavarovanja.
POROČILA
O ZAČASNI NEZMOŽNOSTI ZA DELO IN SKRAJŠANEM
DELOVNEM ČASU
Poročila o začasni nezmožnosti za delo morajo biti skrbno izpolnjena, saj so na njihovi osnovi priznavajo nadomestila za plače. Enako velja tudi za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom po 27. členu ZZZ. Opozarjamo, da mora biti zavarovanec v bolniškem staležu in prejemati nadomestilo za plačo in da se mu je zdravstveno stanje dejansko toliko izboljšalo, da je sposoben delati s skrajšanim delovnim časom; le-ta pa mora biti z zdravstvenega stališča utemeljen in koristen za povrnitev polne delovne zmožnosti. Zavarovanec mora opravljati delo s skrajšanim delovnim časom pod nadzorstvom zdravnika, ki mora nadzorovati, kako vpliva na zavarovanca taka zaposlitev. Ker ni določeno, kolikšen naj bo ta omejeni delovni čas, je to prepu-
POPRAVEK
V 23. številki Uradnega vestnika se na strani 205 v desnem stolpcu spodaj naslov odloka pravilno glasi: »Odlok o določitvi delovnega področja krajevnih uradov« in ne odborov.
Stran 220
URADNI VESTNIK
Sčeno presoji pristojnega zdravnika aii zdravniške komisije. Deio s skrajšanim deiovnim časom se po 27. člc-nu ZZZ mora smatrati kot dodatni način zdravljenja, katerega namen je, kar najhitreje vrniti boiniku polno delovno sposobnost.
ZDRAVSTVENO VARSTVO UPOKOJENCEV
Republiški zavod za socialno zavarovanje plačuje za svoje upokojence prispevek za zdravstveno varstvo tistim zavodom, na čigar področju upokojenci bivajo. Zato prosimo organe zdravstvene službe, naj na napotnicah in receptih upokojencev vpišejo poleg plačnika še naslov koristnika in številko odločbe o prejemanju pokojnine.
Register
"in zaMnitt amami)
b I 143
Obrtna delavnica ELEKTRO-RA-DIO, Piran
Opravljanje uslug iz elektroradio stroke.
b I 144
Restavracija GALEB, Izola Prodajanje vsakovrstnih jedil in pijač ter oddajanje sob.
b 1 145
Pleskarsko dekoraterska zadruga ISTRA, Koper
Izvrševanje slikarskih in pleskarskih del. Lahko izvršuje sorodno obrtno stroko.
b I 146
Obrtna delavnica 2ENSKI MODNI SALON, Piran
Opravljanje šiviljskih uslug za ženska oblačila, b I 147
Obrtna delavnica MODNO KRO-JASTO, Piran
Opravljanje krojaških uslug za moška oblačila b I 148
ELEXTRO-KOPER, Koper Prenos in razdelitev električne energije v območju dosedanjega okraja Koper, gradnja električnih omrežij in transformatorskih postaj, izvrševanje električnih instalacij vseh vrst, izvajanje električnih del v svojih delavnicah ter projektiranje električnih naprav, b I 149
Gostišče NA KLANCU, Sv. Jernej Opravljanje storitev iz gostinske stroke, b I 150
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, Piran
Izdelava kruha, peciva, slaščic in prodaja istih na območju občine Piran, b I 151
Obrtna delavnica "LEPA VIDA«, Koper
Opravljanje vseh frizerskih in če-salnih uslug ter kozmetike in negovanje obraza, b I 152
Realitetna agencija KOPER Posredovanje pri nakupu in prodaji nepremičnin in premičnin, kakor tudi komisijska prodaja premičnin ter posredovnje v drugih gospodarskih zadevah; sestavljanje pogodb in raznih predlogov po naročilu klientov, b I 153
Remontno gradbeno podjetje v likvidaciji PORTOROŽ Izvrševanje rekonstrukcije, adaptacije in popravil na že obstoječih gradbenih objektih v območju občine Piran, b I 154
Obrtna delavnica "DIMNIKAR« KOPER
Opravljanje obrtnih storitev iz dimnikarske stroke.
b I 155
Gostišče "Pri Vipavki« KOPER Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba s toplo in mrzlo hrano, b I 156
Obrtna delavnica *DAMA« KOPER
Opravljanje vseh frizerskih in Če-sainiških uslug, b I 157
Obrtna graverska delavnica "PEČAT« KOPER
Opravljanje vseh graverskih in pcčatarskih uslug ter tiskanje vizitk in jekiorezov. b I 158
Obrtna delavnica "TAPETNIK« KOPER
Opravljanje obrtniških storitev iz tapetniške in oekorativne stroke.
b I 159
Obrtna delavnica "ZIDAR« KOPER
Večje in manjše adaptacije hiš in stanovanj, b I 160
Gostišče pri "DALMATINCU« KOPER
Točenje alkoholnih in brezalko-noinm pijač ter postrežba s toplo m mrzlo hrano.
b I 161
Podjetje za promet z odpadnim materialom "SUROVINA« MARIBOR
Odkupna postaja PIRAN
Zbiranje, odkupovanje m prodaja vsen vrst odpadnega materiala m ostalih odpaukov. b I 162
Obrtna delavnica "PREVOZNIŠTVO« KOI Ek
Opravljanje prevozov blaga s konjsko vprego, b I 163
Obrtna delavnica "ANTENA« KOPER
Radijska popravila — ozvočenje, prodaja radijskih sprejemnikov, popravila električnih naprav m eiektroaparatur, prodaja eiektro-matenaia. b I 164
Gostišče "NA OBALI« PIRAN Priprava in prodaja mrzlih m toplih jedil ter prodaja alkoholnih m brezalkoholnih pijač v svojem lokalu, b I 165
Gostišče "DELAVSKA RESTAVRACIJA« KOPER Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter postrežba s toplo in mrzlo hrano, b I 166
Obrtno podjetje "ELEKTROSEK-VTS« KOPER
Vsa dela na instalaciji za luč in moč na stanovanjskih in industrijskih objektih ter javne napeljave. V delavnici popravlja vse gospodinjske pripomočke, električne stroje in drugi pribor.
b I 167
Gostišče "PRI RIBIČU« KOPER Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter postrežba s toplo , in mrzlo hrano.
b I 168
Obrtna delavnica "OBNOVA« KOPER
Večje ali manjše adaptacije hiš in stanovanj.
b I 169
Obrtna delavnica "GABER« KOPER
Opravljanje obrtnih storitev iz mizarske stroke.
b I 170
Obrtno mizarsko podjetje KOPER Nudenje vseh mizarskih uslug, izdelovanje pohištva in izdelovanje mizarskih izdelkov v gradbene namene, b I 171
Gostišče "PRI STARI POSTI« KOPER
Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter postrežba s toplo in mrzlo hrano.
Štev. 24 — 27. apri!a 1936
b I 172
Čevljarska in ortopedska delavnica PIRAN
Opravljanje uslug Iz čevljarske in ortopedske stroke, b I 173
Gostišče "PRI ISTRANKI« KOPER
Točenje alkoholnih ln brezalkoholnih pijač ter postrežba s toplo in mrzlo hrano, b I 174
Kinematografsko podjetje PIRAN Predvajanje domačih ln tujih filmov, reklam, diapozitivov in organizacija raznih prireditev, b I 175
Gostišče "LJUDSKA MENZA« IZOLA
Postrežba abonentom in drugim gostom z jedjo in pijačo, b I 176
Obrtna delavnica "BRIVSKO FRIZERSKI SALON« PIRAN Opravljanje brivsko - frizerskih uslug, b I 177
Kmetijsko posestvo Seca Sv. JERNEJ
Kmetijstvo, zlasti proizvodnja sadnic, trsnic, povrtnine, sadja, grozdja in vina, olja in drugih kmetijskih pridelkov, perutninarstvo in živinoreja na nepremičninah na hribu Seči aii bližnji okolici v območju piranske občine, b I 178
Obrtno mizarsko podjetje KOPER
Izvrševanje vsakovrstnih adaptacij in popravil obstoječih gradbenih objektov, b I 179
Trgovsko podjetje "DELIKATESA« PIRAN
Nabava ln prodaja vseh delikatesnih izdelkov ter točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba gostov v lokalu.
b I 180
Gostišče "NA POSTAJI« Sv. LUCIJA
Opravljanje uslug iz gostinske stroke.
b I 181
Mizarska delavnica Sv. LUCIJA Opravljanje uslug iz mizarske stroke, b I 182
Obrtna delavnica "ZLATARSTVO« PIRAN
Opravljanje uslug iz zlatarske stroke, b I 183
Krojaška delavnica SEČOVLJE Opravljanje uslug iz krojaške stroke, b I 184
"ŠPORT — TURIST« PORTOROŽ Nudenje domačim in tujim gostom turistične usluge, uporaba kopališč, plovnih objektov in športnih naprav, vodenje gostinskih obratov v kopališčih z nudenjem toplih in mrzlih Jedil ter alkoholnih pijač, prevoz potnikov po kopnem in po morju in organizacija športnih prireditev, b I 185
Pečarska obrtna delavnica KOPER
Nudenje vseh pečarskih uslug, b I 186
Obrtna mizarska delavnica "NANOS« IZOLA
Izvrševanje mizarskih uslug in manjše proizvodnje lesnih izdelkov, b I 187
Gostišče "ČAVEN« HRVATINI Nudenje vseh gostinskih uslug, b I 188
Obrtna delavnica "PLESK« PIRAN
Opravljanje uslug iz pleskarske, sobo- in črkoslikarske stroke.
Izdaja časopisno podjetje "Slovenski Jadran« — Tiska tiskarna "Jadran« — Ureja uredniški odbor OLO Koper Odgovorni urednik Jože Ropotar
152