LETO L, št. 21 PTUJ, 22. maja 1997 CENA 120 tolarjev Ti TEPEN / TA TEDEN Suša je naravni pojav in z njim se človeštvo srečuje vse od začetkov izkoriščanja narave. Tudi začetek letošnje kmetijske sezone zaznamuje suša in že v zgodnjih mesecih so tisti, ki se na vreme kaj spoznajo, napovedovali sušo vse leto. Kmetje temu do- dajajo: kar ni vzela pozeba, bo vzela suša. Je že tako, da morajo priti tudi sušna leta, ki nas opomnijo, da smo imeli nekoč v preda- lih obetavne načrte in da smo nanje ob obilnih letinah pozabili. Sicer pa je nekaj načrtov uresničenih, pri mnogih smo ostali na začetku. S pomanjkanjem energije za boljše sadove pa se ne ukvarja zgolj kmatijstvo. Tudi sicer smo prišli Slovenci v obdobje suše in po debelih se obetajo suha leta. V začetku devetdesetih so naše ko- renine črpale iz bogatega vira samozavesti, zazrtosti v lepšo pri- hodnost, naše drevo se je krepilo v blaženosti evropskega sonca in na njem smo že videli zlata jabolka, ki jim bomo delili s svetom. Nekaj let smo živeli v podalpskem inkubatorju, obiskovalci so nam delili komplimente in nas vzpodbujali, kot starši vzpodbuja- jo otroka, ko dela prve samostojne korake. Povsem jasni cilji mlade države izpred nekaj let so danes precej zamegljeni. Evropsko sonce je posušilo mnogo naših bistrih stu- denčkov. Spoznanje, da gre Evropi bolj za pobiranje sadežev kot zalivanje, nam je vzelo dobršno mero moči in naenkrat nismo več prepričani, ali so cilji ne tako davne preteklosti še želje sedanjosti. Naenkrat se počutimo kot rastlina brez vode, ki nemočna čaka za- livaJko ali dežni oblak. Postali smo neodločni, mencamo na mestu ter nejevoljni in malce prestrašeni gledamo na tuje prste, ki nam žugajo in kot odraščajočemu otroku kažejo storjene napake. Res je, da smo se Slovenci skozi zgodovino navadili na to, da se odžejamo in naberemo novih moči iz nevihtnih oblakov. Tokrat pa imamo priložnost, da zgra- dimc svoj "namakalni" sistem in koreninam zagotovimo do- volj lastne energije. V ptujski bolnišnici že nekaj časa poskusno dela aparat za računalniško tomografijo, ki so ga namestili v povsem novih prostorih, urejenih s sofinanciranjem republiškega sklada za investicije v zdravstvu. Po izjavi direktorja ptujske bolnišnice dr. Lojzeta Arka gre za eno največjih pridobitev ptujske bolnišnice in ptujsko-ormoškega zdravstva nasploh pri izvajanju diagnostičnih postopkov. Z nakupom tega aparata se je ptujska bolnišnica vključila v slovensko mrežo osmih centrov z diagnostiko s kompjutersko tomografijo. Aparat je stal okrog milijon mark in so ga že v celoti plačali iz sredstev amortizacije. Z njim dela osebje radiološkega oddelka - rentgenski tphniki (na fotografiji je višja RTG tehnica Dana Bernhard) in ptujska specialista rentgenologa dr. Nikša Mudnič in dr. Robert Ceh, pri diagnostiki pljučnih bolezni pa bo pomagal dr. Jure Zalokar, specialist radiolog iz mariborske bolnišnice. Za delo s tem aparatom so se tehniki in zdravniki usposabljali v Slovenj Gradcu, kjer imajo poN^sem identičen aparat. Veliko pa jim je pri spoznavanju tehničnih strani aparature pomagal tudi predstavnik proizvajalca - Toshibe, ki je bil teden dni v ptujski bolnišnici. ° Javnosti bodo novo pridobitev predstavili na priložnostni slovesnosti, ki bo v kratkem. v MG, 4ovo gimnazijsko poslopje bo stisnjeno med današnji srednješolski center in potok Grajena. Približno 180 metrov jolga šolska zgradba se bo raztezala vzdolž celotnega šol- skega centra, od delavnic do športne dvorane. Potoku se bo y najožjem delu približala na nekaj več kot 10 metrov, od jolskega centra pa bo odmaknjena 20 do 25 metrov. Stavba 1^ po prvem načrtu merila od enega do drugega konca pri- bližno 180 metrov, široka bo približno 25 metrov, razdelje- na pa bo v prehrambeni in športni del ter osrednji, učni del. Športni trakt bo imel po tem načrtu dve manjši in eno večjo telovadnico košarkarskih dimenzij. Pouk bo potekal v v kfetni, pritlični in še dveh etažah. Gimnazija bo zgrajena za 560 dijakov, kar pomeni, da potrebuje približno 6500 kva- (Jratnih metrov učne površine, od teh za športne aktivnosti približno 2000 kvadratnih metrov. Programski načrt nove stav- be je prvič javno predstavil ar- hitekt Janko Zadravec in po- vedal, da ni v njem še nič do- Icončnega - niti kvadratura niti videz, funkcionalnost in umeščenost stavbe v prostor, prav tem zadnjim vprašanjem je bila namenjena ponedeljko- va javna razprava. Pravzaprav velja pohvaliti gradbeni odbor, ki je razpravo organiziral in nanjo povabil predstavnike ptujskih institucij, staršev, dijakov in občane ter se- veda arhitekta. Čeprav se je zde- lo, da želijo predvsem seznaniti javnost z načrtom in ga tako potrditi, se je razprava zasukala drugače. Izkazalo se je, da bi del povabljenih želel sodelovati pri globalnejših vprašanjih, vital- nih za mesto in njegovo šolstvo, ne pa samo pri videzu in umeščenosti stavbe. Tako se je razprava vrnila za korak pred dejstvo, ki ga za Ptuj pomeni nova stavba. Ali imajo Ptujčani možnost sodelovati pri kreiranju bodoče srednješolske politike v mestu, ali je število bodočih gimnazij- cev in torej velikost stavbe določena s strani ministrstva ali lahko kaj vpliva tudi mesto, ali ne bi kazalo vključiti dolgo pes- tovane ideje centra humanis- tičnih dejavnosti v novo gimna- zijsko stavbo in njene programe, ali ne bi pri načrtovanju nove zgradbe razmišljali o tem, da je to zgradba za naslednje stoletje, in si privoščiti nadstandardne dodatke? Morda bazen, gleda- liški prostor ali kaj drugega v sklopu šolskega kompleksa, v katerem preživlja več kot 3000 mladih dobršen del svojega dne- va? Navsezadnje nekatere ljubljanske šole že imajo savno in fitnes. Ali je sedaj čas za raz- mislek o bodoči zasnovi izo- braževanja, ki bi Ptuj ločila od drugih mest? To so bila vprašanja, ki jih je zastavljal del prisotnih organizatorjem. Druga stran, ki jo je zastopalo vodstvo šol in drugi povabljeni, je opozarjala na obstoječe šolske programe in razpoložljiva sredstva, ki jih bo dalo šolsko ministrstvo. Navsezadnje gre samo za srednjo šolo, so dejali posamezniki, z znanimi učnimi programi. Nujno potrebna je nova stavba, ki bo razbremenila sedanjo šolsko stisko, in če bo vse po sreči, naj bi pričeli gim- nazijo graditi čim prej po načrtih, ki jih bodo pripravili strokovnjaki v Ljubljani. Pred pričetkom bo potrebno seveda temeljito raziskati območje, na katerem pričakujejo arheologi bogato dediščino, pridobiti bo potrebno vsa dovoljenja za gradnjo in druge stvari. S tem se bo kot koordinator ukvarjal od- bor za izgradnjo. Potrebno pa bo seveda urediti lastniška vprašanja zemljišč, s čimer se ukvarja občina. Mnogim zastavljenim vprašanjem je že potekel rok. Čas za razmišljanje o primer- nosti zemljišča že lani, ko je o zemljišču odločal mestni svet, o viziji razvoja ptujskega šolstva najbrž tudi, saj je s pokopom ideje centra humanističnih dej- avnosti zamrla ena izmed izvir- nih ptujskih pobud, kakršenko- li nadstandard pa je odvisen od denarja, ki bi ga bila pripravlje- na prispevati občina. Le-ta v proračunu na izrabo priložnosti ob gradnji nove gim- nazije ni mislila. Tako kot tudi ni mislila na to, da bi ob gradnji novega šolskega stadiona, ki ga je plačalo ministrstvo, s tretjino dodatnih sredstev in bolje iz- branim zemljiščem prišla do no- vega velikega mestnega stadio- na. Občina se v investicijo gim- nazije, vredno 6 ali celo več mi- lijonov nemških mark, kot kaže, ne bo vtikala. Najbrž zato ni pravočasno dala vprašanja o raz- voju in umeščenosti srednjih šol na Ptuju v pretres širši javnosti, kot je mestni svet. Tudi o parce- li se je po tistem, ko je zmanjka- lo časa za preselitev v sedanjo vojašnico, dogovarjalo v dokaj zaprtem krogu. Prvi razpravi zaradi nove šol- ske stavbe pa bo nujno sledila še katera. Čeprav bo gimnazija sta- la v sklopu dosedanjega srednješolskega centra, bo pose- gla tudi v širši prostor. Arhitekt Janko Zadravec je zaenkrat predvidel prestavitev pešpoti z leve strani Grajene na desno ter novo pešpot, ki bi povezovala Maistrovo ulico z gimnazijo, Grajeno pa bi regulirali in zgra- dili čez njo dodatni mostiček. Milena Zupanič PRODAJA KURILNEGA OLJA TUDI NA ČEKE i T E V E d.i.i). Rogozriiška C. 12 tel. 786-510, 779-240 KS SV. ANDRAŽ / KULTURNA DEDIŠČINA IZGINJA Kdo bo odgovarjal? Skoraj v centru krajevne skupnosti Sv. Andraž, tik ob glavni cesti, je stala hiša, ki je po svoji zunanjosti kazala, da je preživela več rodov. Bila je tipična slovenjegoriška hiša (cimprača) z dobro ohranjenimi elementi gradnje, z iz- rezljanimi tramovi ter lepo izdelano zatrepno steno. V krajevni skupnosti so po- skušali hišo obnoviti, vendar se je vedno zataknilo pri denarju. V teh dneh pa se je hiša pod težo svojih let zrušila. Na občini pra- vijo, da podpirajo obnovitev, vendar denarja nimajo, pripravl- jeni pa so s prostovoljnim delom in minimalnimi finančnimi sredstvi pomagati pri obnovi in predlagajo, da obnovo financira Zavod za varstvo naravne in kul- turne dediščine Maribor. Ne do- volijo, da uporabne dele hiše prepeljejo kam drugam, želijo, da se hiša obnovi na svojem mes- tu. Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine pravijo, da so posredovali vlogo za obnovo hiše na ministrstvu za kulturo in računajo, da bi jo obnovili v je- senskih mesecih. Država se bo morala odločiti, kaj be storila s to in podobnimi hišami. Kaj hi- tro se lahko zgodi, da bo podob- na fotografija nastala na Destrni- ku, saj je tamkajšnja stara hiša v zelo slabem stanju. Zelo lepo je ohranjena hiša v Trnovski vasi, vendar ne po zaslugi države, am- pak lastnikov Ivane in Stanka Simoniča, ki hišo redno vzdržujeta. Odgovorni se dogovarjajo, pred našimi očmi pa izginja še zadnja slovenjegoriška "cim- prača" in to v letu, ko vsi radi po- vemo, da mineva 700 let od prve omembe vasi Vitomarci. Tekst in foto: Zmago Šalamun HAJDINA / POBUDA ZA IZLOČITEV PRIMESTNE ČETRTI HAJDINA IZ MESTNE OBČINE PTUJ Iz ieMi nastala obilna? Svet primestne četrti Hajdina je v ponedeljek zvečer sogla- sno sprejel sklep o pobudi za izločitev primestne četrti Haj- dina iz mestne občine Ptuj in oblikovanje Hajdine v novo občino. Pobudo so v torek, 20. maja, izročili županu mestne občine in mestnemu svetu s prošnjo, dajo uvrstijo na dnevni red prve naslednje seje mestnega sveta. Sklep vsebuje kratko obraz- ložitev dosedanjih aktivnosti na tem področju in kratko utemelji- tev za sprejetje tovrstne pobude. Aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo občine Hajdina so se pričele takoj po sprejemu zakona o ustanovitvi občin v letu 1994. Svet krajevne skupnosti Hajdina je že takrat us- tanovil projektno skupino za us- tanovitev občine Hajdina, sprožil je tudi ustavni spor in pričel vo- diti vse druge aktivnosti, ki so potrebne za ustanovitev nove občine. Branko Burjan, vodja projektne skupine, in Rado Si- monič, predsednik sveta primest- ne četrti Hajdina, sta po pone- deljkovi seji sveta povedala, da kljub temu da nimajo pravih po- datkov o prihodkih in odhodkih. ki se nanašajo na četrt (kljub dva- kratni zahtevi, da jih dobijo, se to ni zgodilo), oziroma o tem, s ko- likšnimi sredstvi bo gospodarila nova občina, si novo občino pred- stavljajo predvsem kot gospodar- ski projekt v korist krajanov tega območja. Razpoložljivi podatki so pokazali, da bi samostojna občina Hajdina lahko živela z lastnimi prihodki in tudi brez po- krivanja iz državnega proračuna. Takšna bodoča občina Hajdina, v Sloveniji jih je še nekaj, celo v ne- posredni bližini, bi lahko bila prava vzorčna občina v novi državi Sloveniji. V prid njene us- tanovitve in delovanja govorijo gospodarski, socialni, kulturnoz- godovinski in drugi vidiki. "Če bomo s svojimi argumenti prepričali mestno občino, lahko z njimi prepričamo tudi poslance državnega zbora," je med drugim povedal Branko Biurjan. Po naj- novejših podatkih naj bi imela trenutno vladna služba za lokal- no samoupravo čez 60 zahtevkov za ustanovitev novih občin, med katerimi so nekatere zelo majhne in bodo morale dobiti podporo iz državnega proračuna. Doslej pa vladna služba ni prejela nobenega zahtevka za ukinitev občin. V vseh dosedanjih neformalnih pogovorih, ki sta jih opravila Rado Simonič in Branko Burjan s predsedniki strank v mestnem svetu, županom mestne občine, predsednikom sveta mestne občine in drugimi odgovornimi v mestni občini, nihče ni nasproto- val ustanovitvi nove občine Haj- dina. Vsi izjavljajo, da bodo spoštovali referendumsko voljo krajanov primestne četrti Hajdi- na, zato tudi v mestnem svetu ne pričakujejo nasprotovanja svoje- mu predlogu. Kljub temu da je poizvedovalni referendum na Hajdini uspel, bodo na zborih občanov (za sklic bodo prosili župana mestne občine, kot je to določeno z veljavnim statutom mestne občine, v bodoče naj bi to pristojnost imeli predsedniki sve- tov četrti) podrobno predstavili projekt ustanovitve nove občine. Primestna četrt Hajdina je tudi edina, ki dela po lastnem statutu, v drugih četrtih v mestni občini ga nimajo. Sprejela ga je v zahte- vanem roku po določilih statuta mestne občine - v treh mesecih po izvolitvi sveta četrti. Župan mestne občine je sicer imel neka- tere pripombe in mnenja k njiho- vemu statutu ter zahteval uskla- ditev z določili mestnega statuta povsod tam, kjer je hajdinski od- stopal. Presoja vladne službe za lokalno samoupravo pa je odločila v korist statuta PČ Haj- dina, ker so nekatera določila sta- tuta mestne občine Ptuj v nes- kladju z veljavno zakonodajo. MG 10 - KULTURA. IZOBRAŽEVANJE 22. MAl 1997 - TEDNIK PTUJ / MOŠKI KOMORNI ZBOR ODHAJA NA GOSTOVANJE Pf u/slri komorniki v Nemitlo In Nizozemsko Po izredno razgibani pevski pomladi se člani moškega komor-^ nega zbora iz Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen, konec tedna odp-; ravljajo na 10-dnevno pevsko turnejo po Nemčiji in Nizozems- ki. Na dobrih 3000 km dolgo pot se bodo odpravili jutri zvečer in v prvem delu turneje vrnili obisk mešanemu pevskemu zbo- ru Almrausch iz Hildna v Nemčiji. Ta zbor ima bogato pevsko tradicijo, saj letos praz- nuje 90-letnico. Nabral si je tudi precej mednarodnih izkušenj, saj je nastopil v mnogih deželah, v zadnjem času v Romuniji, Bol- gariji, Mehiki in lani v Sloveniji. V njem je trenutno okoli 50 pevk in pevcev, z glasbenim orkest- rom, ki je njihov redni spremlje- valec, saj imajo v repertoarju tudi opere in operete, pa je čla- nov prek 100. Na gostovanju v Ptuju je na skupnem koncertu s komornim zborom v palaciju ptujskega gradu lansko jesen so- deloval le mešani pevski zbor. V Hildnu bodo ptujske ko- mornike pričakali in pozdravili tudi člani slovenskega kulturne- ga in športnega društva Maribor in tamkajšnji župan Gunter Scheib. S prvim celovečernim koncertom se bodo ptujski pevci predstavili v nedeljo, 25. maja, zvečer v hildenski katedrali, kjer bodo zapeli skupaj s svojimi gos- titelji. V ponedeljek dopoldne si bodo v njihovem spremstvu og- ledali še nekatere znamenitosti v Hildnu in okolici, popoldne pa se bodo odpravili še na petdnevno gostovanje po Nizo- zemski, kjer bodo med drugim zapeli tudi v Amsterdamu. Kar tri dni bodo preživeli v mestu Zwolle, kjer jih bodo gostili člani tamkajšnjega moškega pevskega zbora Groot, ki je bil ustanovljen leta 1917, vodi pa ga Jos Vranken. V petek, 30. maja, bodo v Zwolleju imeli še skupni poslovilni koncert s svojimi ni- zozemskimi gostitelji, s katerimi so navezali stike jeseni leta 1995, ob gostovanju na festivalu vins- kih pesmi v madžarskem Pecsu. Po ogledu nekaterih nizozems- kih znamenitosti pa se bodo v domovino vrnili v nedeljo, 1. ju- nija, zvečer. Moški komorni zbor iz Ptuja si bo tako po uspelem gostovan- ju v Švici in Nemčiji nabral nove mednarodne izkušnje, ki so za pevce še kako pomembne, po svoje naporne, a tudi nadvse pri- jetne. Na poti jih bo spremljal podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hoj ker. -OM STOPERCE / GOSTOVANJE ČLANOV KUD BAZOVICA Z REKE Vrnili so obisk Po jesenskem gostovanju članov Kultumo-prosvetnega društva Stoperce pri Slovencih na Reki so v soboto, 10. maja, člani Kulturno-umetniškega društva Bazovica vrnili obisk in prišli v Stoperce. Snidenje članov pobratenih društev je bilo prisrčno; v sončnem vremenu so Stoperčani pričakali goste nasmejanih obra- Utrinek iz gledališke Igre zov, za dobrodošlico pa je Dam- jan Kovačič raztegnil svojo har- moniko. KUD Bazovica je pripravilo bogat kulturni pro- gram. Mlade članice folklorne skupine in njihova mentorica Sonja Kern Svoboda so predsta- vile zanimive plesne točke, dramska skupina v odlični igralski zasedbi pa je odigrala komedijo avtorja in režiserja Siniše Posariča Eros v offu. Gle- dalci - dvorana Doma krajanov Stoperce je bila polna do zadnje- ga kotička - so bili nad progra- mom navdušeni. Predsednik KUD Bazovica Vinko Žibert je povedal, da Slovencem izven naše države mnogo pomeni po- vezovanje in ohranjanje stikov s Slovenijo, saj čas in meja med državama nista uničila njihovih slovenskih korenin. Razvil se je prijeten družabni večer, ki je prijateljstvo še bolj poglobil. Stoperčani so gostom prijazno nudili prenočitev na svojih domovih. Okoli poldneva so se naslednjega dne gostje poslovili z zahvalo in povabilom na praznovanje 50-letnice delo- vanja njihovega društva. Ni se bati, da bi že leta 1974 začeto prijateljstvo med KUD Bazovica z Reke in KPD Stoper- ce zamrlo, kajti minulo srečanje je v vseh pustilo prijetne vtise in okrepilo vezi in prijateljstva, ki so se spletla. Aleksandra Jernejšek GLEDALIŠČE PTUJ / PRED NEDELJSKO PRE- MIERO Viilor na oblasti v Gledališču Ptuj bo 25. maja pre- miera diplomske predstave študen- tov 4. letnika Akademije za gleda- lišče, radio, film in televizijo. Upri- zorili bodo tekst Rogerja Vitraca Victor ali Otroci na oblasti (1925) v režiji Sama Strelca. Victor je najpomembnejše nadrealis- tično dramsl V šolah v naravi je bila Ana že prava maskota.; Kako ji je godilo, ko soji otroci rekli: "Če greste vi, t grem tudi jaz!" Vedela je, da so od prejšnjih gene- i racij zvedeli, kako je lahko vse preprosto in prijet- ^ no, če bo ona z njimi. % Znala je otroke motivirati za folkloro, ritmiko in pripravila je niz recitalov in proslav. Z otroki in njihovimi starši je imela vedno pris- ten odnos. Rada je bila na strani nemočnih in ne- bogljenih. Upoštevala je učenčeve sposobnosti ini mnogi učenci in starši seje radi spominjajo. Torej je tudi v razredu kvalitetno delala. In ne nazadnje - celih 32 let učiteljevanja je delala nakaj "več", tako kot njene kolegice, sovrstnice. Zadnje čase se je rada pomenkovala z njimi, kako bo, ko bodo čez tri leta odšle v zasluženi po- koj. Veselile so se skupaj z njo, saj se bodo lahko bolj posvetile vnukom pa stvarem, za katere ni bilo' nikoli dovolj časa. i Pa je nastopil april 97, ko so doživele največje \ ponižanje in "priznanje" za svoje 30- in večletno \ delo z otroki. Z ministrstva za šolstvo je prispel od- \ lok, da se učitelje razporedi v plačilne razrede." Ravnateljstva so dobila pravilnik in pred njimi je ] bila postavljena nadvse odgovorna naloga. Tokrat ] so ravnatelji delali izpit iz človečnosti. Mnogi so' ga odlično opravili, nekateri, prepričani v lastno ] nezmotljivost, so gladko padli. Brez kančka slabe- vesti so poteptali pedagoške duše in s tem sami, sebe! Pa s temi razredi ne bi bilo nič spornega, če... i Ana in njene kolegice so bile že pred 32 leti razporejene v plačilne razrede, seveda v začetne, saj si kot mlade učiteljice niso niti nadejale, da bodo v istem plačilnem razredu kot njihove veliko bolj izkušene in spoštovane kolegice, ki so bile ne- kaj let pred upokojitvijo. Naivno so bilel prepričane, da bodo nekoč, ko bodo toliko prispe- vale na učnem in vzgojnem področju kot one, tudi same z vsem spoštovanjem v najvišjem plačilnem razredu. Zelo so se uštele! Ostale so v najnižjem, 2. plačilnem razredu, enako kot njihove kolesce začetnice. I Ana se sedaj sprašuje: "Kdo je on, kije tako ^ lahkim srcem uničil njihovo življenjsko delo?" Kajti: tu ne gre le za denar in pozneje za krepko^ okrnjeno pokojnino, tu gre za ponižanje "peda-' goških duš!" Kmalu bo šla v pokoj z grenkim priokusom. 1 Nadela si bo primemo, svečano masko od] življenjskih udarcev izkušene ženske in se z dvignjeno glavo vsakemu bivšemu učencu zazrla \ v oči in še naprej s ponosom sprejemala njihove] hvaležne misli. Nikoli pa ne bo pozabila krivice, ] kije bila namerno povzročena njej in njenim kole- ] gicam. i S. Lačen 1 TEDNIK ■ 22. MAJ 1997 OD TOD IN TAM - 11 PTUJ / PROMET ZE SKOZI NOVI PODVOZ Petek ni bil slab zaietek Pogled, na katerega smo v Ptuju čakali nekaj desetletij. Od petka, 16. maja, pod novim podvozom že poteka promet. Foto: M. Ozmec Pravijo, da je petek slab začetek, a to očitno ne velja v vseh pri- merih, kajti petek, 16. maja 1997, bo v zgodovini Ptuja zapisan kot dan, ko je nekaj po štirinajsti uri prvič stekel promet skozi novi, težko pričakovani podvoz pod železniško progo. Kot je po- vedal vodja projekta Anton Brodnjak iz družbe za vzdrževanje cest Slovenije, so izvajalci, delavci gradbenega podjetja Coop- sette s podizvajalci, s tem izpolnili pogodbeno dogovorjeni rok. Po dosedanjih podatkih poteka investicija po predvideni fi- nančni konstrukciji v skupni višini 706 milijonov tolarjev. Potem ko je v petek stekel pro- met skozi novi podvoz, so lahko zaprli zvezno cesto ob železnici in nanjo položili vrhnjo plast fi- nega asfalta, v naslednjih dneh pa so opravili še talne označbe na cestiščih. Pospešena fmaliza- cija gradbenih del je zadnjih 14 dni seveda povzročala občasne zastoje v prometu. Teden dni so imeli časa za drobne fmalizacije in ureditev oznak na cestiščih, saj je za danes napovedan teh- nični pregled celotnega objekta. Slovesno odprtje podvoza pa bo, kot je povedal Stane Napast, vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo pri mestni občini Ptuj, prihodnji četrtek, 6. junija, ob 15. uri. Še nekaj podatkov o tej po- membni pridobitvi. Podvoz je zaradi visoke po- dtalnice v dolžini 270 m v armi- ranobetonskem kesonu, od tega je v dolžini 80 m v celoti zaprt in razsvetljen. Zvezna cesta se višinsko odcepi od Ormoške ces- te z 2-odstotnim vzponom in se s prečkanjem podvoza v 0,4- odstotnem padcu spusti na obs- toječo niveleto Osojnikove ceste. Zaradi gradnje podvoza je bilo potrebno porušiti bencinski ser- vis, eno stanovanjsko hišo ter ro- kometno igrišče. Gradnja objek- ta je zahtevala tudi prestavitev in novogradnjo kanalizacije s črpa- liščem meteorne vode in črpa- liščem fekalne kanalizacije, pres- tavitev vodovoda in plinovoda ter vodov visoke in nizke elekt- rične napetosti. Ob gradnji so po dosedanjih podatkih izkopali prek 21.000 kubičnih metrov zemlje, prek 16.000 m^ nasipov, 6.000 m^ tamponov, 6.200 m^ betona, v katerega so položili prek 600 ton armiranega železa, položili so prek 16.500 m^ asfalta, okoli 3.000 m cestnih robnikov, okoli 1.650 m kanalizacije, 530 m PTT kanalizacije ter 2.400 m elekt- ričnih kablov. Kot smo izvedeli, bodo ptujski filatelisti ob tej priložnosti izdali posebno spominsko kuverto z li- kom podvoza in datumom odprtja. M. Ozmec STpPERCE / V CERKVI BLAGOSLOVILI TRETJI ZVON Župnija v pricalro- vamu nove maše ™ I BS—MMT^ I..... Mariborski škof dr. Franc Kramberger je na četrto veli- konočno nedeljo blagoslovil tretji zvon v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Sto- percah. Zvon je težak 204 kilo- grame, vlit je bil v Feralitu v Žalcu in je po teži drugi v zvo- niku samostojne župnije, ki je v soupravi minoritov s Ptujske Gore. Slovesnost so pripravili pred majskim misijonom, kije bil priprava na novo mašo sto- perškega rojaka v juliju. Tretji stoperški božji glasnik nosi posvetilo: "Bogu hvala za 1250 let krščanstva in papežev obisk na pragu leta 2000." Pris- pevke zanj so zbrali v domači župniji, s sredstvi pa so pomagali stoperški rojaki, nekateri obrtni- ki iz Majšperka in domači župljani. Pater Franc Meško je župnik - sodelavec v stoperški župniji, nied vernike prihaja vsak dan in ima ob nedeljah dve maši za 630 Vernikov; samo toliko jih je namreč še ostalo v župniji. P. Meško pravi, da se je župnija v nekaj letih možno skrčila po šte- vilu prebivalcev, v stoperški do- lini pa dan za dnem ostajajo samo zaprte hiše. Cerkev, pos- Stoperški zvon je blago- slovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Foto: Kitak večena sv. Antonu Puščavniku, je bila zgrajena že leta 1447, pos- tavljena pa v znak zahvale, ko so ljudje bežali v te kraje pred Tur- ki. Se pred leti pa je ob godu sv. Antona v Stoperce prihajalo ve- liko romarjev. Pater Meško omenja, da je danes drugače, župnija je tišja kot kdajkoli, saj se mladi po šolanju ponavadi iz- selijo iz kraja, starejši pa umirajo eden za drugim. "Ce v župniji ni ljudi, potem tudi ni vere, pa upa- jmo da se v Stopercah obetajo drugačni časi. Mlade bomo mo- rali zadržati v Halozah," je dodal p. Meško. Stoperčani so se odločili nov zvon blagosloviti pred misijo- nom, ki je od 3. do 11. maja vabil ljudi k molitvi za nove duhov- niške poklice, hkrati pa je bila to tudi priprava na novo maša sto- perškega rojaka. _________Tatjcpna Mohorko Pater Franc Meško. ________________________FotOLTM PTUJ / NA GRADBIŠČU MOSTU ZA PEŠCE So most zgrajen do roka? Kot je povedal Stane Napast, vodja oddelka za okolje, pros- tor in gospodarske dejavnosti pri mestni občini Ptuj, poteka gradnja novega mostu za pešce po pred>1denem ter- minskem planu. Izvajalcem del, gradbenikom Slovenija- ceste iz Ljubljane, je še naprej v pomoč lepo vreme, tako da so v rokih uspeli zgraditi vse pilote ter vse štiri prečne ar- miranobetonske stebre, na obeh bregovih pa tudi temelje za dovozno cesto na most. Konec maja pričakujejo zače- tek polaganja kovinske mostov- ne konstrukcije, ki jo že varijo in pripravljajo v delavnicah. Sproti urejajo tudi nekatere vzporedne naloge. Tako so že uredili vse lastniškoknjižne do- kumente za predstavitev neugle- dne deponije starega železja Su- rovine, ki bo še pred koncem letošnjega leta našla novi prostor v industrijski coni v Ptuju, na njenem sedanjem mestu pa bodo uredili veliko pakririšče. Nekaj težav so sicer imeli pred pričet- kom del zaradi podaljšanega ra- ziskovanja arheologov - po- tapljačev, ki so pred pričetkom gradnje v vodi raziskali ostaline mostov iz zgodnjega srednjega veka. Vendar pričakujejo, da to ne bo podražilo predvidene višine investicije, ki po pogodbi znaša 150 milijonov tolarjev. Rok za dokončno izgradnjo mostu je 1. avgust. Bo gradbeni- kom uspelo? -OM Pogled na gradbišče novega mostu za pešce, kjer je te dni živahno od jutra do poznega večera. Foto: M. Ozmec HAJDOSE / PREVRNJEN PRIKLOPNIK AVTOCISTERNE Kurilno olje v zemljo Prevrnjeni priklopnik je v celoti zaprl cesto Ptuj - Maribor V Hajdošah, pri hiši številka 20, se je v torek okoli 17. ure prevrnil priklopnik avtocisteme podjetja Geocom, v katerem je bilo 14 tisoč litrov kurilnega olja. Na cesto in obcestno travišče je iz- tekla dobra polovica, okoli 8 tisoč litrov kurilnega olja, ostalega pa so iz poškodovanega priklopnika prečrpali gasilci. Kraj nesreče so takoj zavarovali policisti ter ga- silci iz Ptuja, Hajdoš, Hajdine in Maribora ter z ustreznimi sredstvi "popivnali" nekaj olja, ki še ni steklo v zemljo. Nesreča se je po neuradnih podat- kih zgodila zaradi umikanja avto- cisteme prehitevajočemu avtomo- bilu in nekoliko prehitre vožnje. Cisterna je zato zapeljala na banki- no, priklopnik je začelo zanašati in se je prevrnil ter v celoti zaprl ces- to Maribor - Ptuj, ki je bila za ves promet zaprta okoli tri ure. Že ta- koj po nesreči so strokovnjaki, ki so prišli na mesto dogodka, meni- li, da razlito kurilno olje nepos- redno ne ogroža bližnjih vodnih zajetij v Skorbi, saj se je nesreča zgodila pod njimi. Vsekakor pa predstavlja 8 tisoč litrov kurilnega olja veliko ekološko nevarnost, zato so že v torek izkopali okoli 150 kubičnih metrov prepojene zemlje in jo odložili na varno mes- to. Vodnogospodarsko podjetje Ptuj je opravilo nekaj vrtin, s pomočjo katerih bodo ugotovili dejansko nevarnost, ki jo za po- dtalnico predstavlja razlito kuril- no olje. Sreča v nesreči je, da v noči na sredo ni bilo večjih padavin, ki bi lahko stanje poslabšale. Kot smo izvedeli, so včeraj nadal- jevali z izkopom zemlje, prepojene s kurilnim oljem. Sicer pa kurilno olje na srečo prodira v zemljo raz- meroma počasi, do globine 6 met- rov potrebuje v danih razmerah dva dni. Previdnost in izdatni va- rovalni ukrepi vsekakor ne bodo odveč, saj se je pred leti razlito ku- rilno olje pri šoli v Hajdini v po- dtalnici pojavilo šele čez 14 dni. J. Bračič Tednik za upokojence DRUŠTVO UPOKOJENCEV PTUJ, Aškerčeva 9 - V ponedeljek, 26. maja, ob 6. uri (odhod) dvodnevni izlet v Budimpešto. - V četrtek, 29. maja, ob 7. uri (odhod) planinski izlet na Po- horje, vodnik Franc Kodela. - V soboto, 31. maja, ob 9. uri medregijsko tekmovanje ribičev v Ruju. - V soboto, 31. maja, ob 8. uri (enodnevni izlet) srečanje društev upokojencev Štajerske v Ljutomeru. 12-OD TOD IN TAM 22. MAJ 1997 - TEDNIK OD 70D IN TAM DESTRNIKe Vnedelio farno žegnanje Na god sv. Urbana, farnega zavetnika župnije Destrnik, bo nedelja, 25. maja, praz- nično obarvana. Dopoldan ob 10. uri bo v župnijski cer- kvi slovesna maša, popol- dan ob 15.30 uri pa bo ekipa radia Ptuj snemala glasbeno oddajo Glasbeni popotnik z voditeljem Smiljanom Grei- fom. Prireditev se bo pričela že po 12. uri, za organizacijski del tudi letos skrbijo domači gasilci, glasbeno in zabavno pa bo celo popoldne. V pro- gramu bodo nastopili člani domače godbe na pihala, odrasla folklorna skupina, vaški trio z Destrnika, predi- ce in terilje pa še veliko domačih muzikantov in pev- cev. TM CIRKULANE % Na obisku študetje združenja AIESEC Petnajst študentov AIE- SEC-a (združenje študentov ekonomije) iz nekaterih ev- ropskih univerz je imelo pred tednom v okviru pro- jekta Smart tridnevno štu- dijsko potovanje po Sloveni- ji. Ogledali so si tudi del haloške vinske turistične ceste, grad Bori in se seznali s turistično ponudbo v Ha- lozah. Program nekajurnega ogle- da je pripravilo podjetje Halo iz Cirkulan, pri tem pa je so- delovala tudi občina Gorišnica s svojo turistično ponudbo na VTC 11. Projek- ta Smart se udeležujejo štu- dentje univerz ZDA, Nemčije, Francije in Nizo- zemske, ki študirajo predme- te, povezane z marketingom v turizmu. S projektom naj bi pripomogli k učinkovi- tejšemu trženju naše ponud- be, študentje in bodoči turis- tični strokovnjaki pa si na tak način izboljšujejo znanje. TM DESTRNIK % Asfaltiranje nekaterih odsekov v KS Destrnik so v teh dneh že podpisali izjave z 61 lastniki zemljišč ob potoku Rogoznica, kjer naj bi še le- tos izvedli nujna vzdrževal- na dela. Pas čiščenja na- brežin ob Rogoznici je dolg kar dobrih 6 kilometrov, po- teka pa od Nove vasi pri Ptuju do meje z občino Len- art. V drugi polovici tega mese- ca pa bodo v tem koncu občine Destrnik - Trnovska vas preplastili in modern- izirali dobrih 1500 metrov krajevnih cest. Te so ostale še iz lanskega cestnega progra- ma na območju Janežovskega Vrha, Gomilcev in Le- vanjcev, v zaselku Koprivjek. Pred kratkim so uredili tudi javno razsvetljavo. TM PTUJ m Poziv sindikatov Predsedstvo Neodvisnega sindikata Slovenije je na predsednika državnega zbora Janeza Podobnika naslovilo odprto pismo, v katerem ga pozivajo, naj nemudoma ukrepa zaradi izplačila višine dnevnic, ki jih je prek vseh razUmnih mej določila komi- sija državnega zbora za volit- ve, imenovanja in admini- strativne zadeve. Neodvisni sindikati predlagajo, naj ima- jo poslanci in zaposleni v državnem zboru enako višino dnevnic kot zaposleni v go- spodarstvu. -OM MAJŠPERK^ O pokojninskem zakonu Prejšnjo soboto, 10. maja, so se na letnem občnem zboru sestali člani Društva upoko- jencev Majšperk, ki združuje 313 članov, vodi pa ga Ciril Murko. Svoje aktivnosti v minulem letu so ugodno oce- nili ter med drugim sklenili, da se bodo v letošnjem letu aktivno vključili v razpravo o sprejetju novega zakona o po- kojninskem in invalidskem zavarovanju. Za svoje člane bodo organizirali zdravstve- no predavanje, prizadevali si bodo za večje sodelovanje z drugimi društvi in lokalno skupnostjo, organizirali društvene kljubske večere, obiskovali svoje bolne člane, na željo članov pa bodo orga- nizirali še več izletov in re- kreacijskih potovanj. -OM CELJE m Srečanje sloven- skih brigadirjev Prvega letošnjega vseslo- venskega srečanja brigadirk in brigadirjev, s katerim bodo proslavili 50. obletnico gradnje avtoceste Celje- Smpeter, se bodo to soboto, 24. maja, na letališču Aero- kluba Celje v Levcu organizi- rano udeležili tudi člani ptuj- skega kluba brigadirjev. O tem so podrobneje razpravl- jali na svojem 4. zboru. O programski vsebini srečanja pa je sklepal tudi Pokrajinski odbor brigadirjev MDB seve- rovzhodne Slovenije, ki se je 8. maja sestal v Rogozi pri Mariboru. -OM SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Demokrati in drugi Zaradi več razlogov bi se morali bolj ukvarjati z vprašanjem, kako deluje slovenska "demokracija". Kar naprej se namreč srečujemo z različnimi kvalifikacijami o (ne)demokratičnosti posamez- nih ravnanja, čeprav pri tem očitno tisti, ki uporabljajo iste besede, ne mislijo na isto. Tako se pre- večkrat dogaja, da je merilo "de- nnokratičnosti" povsem samo- voljno presojanje posameznih dogajanj, predvsem s stališča, da je samo "moje" in "naše" de- mokratično, vse drugo pa "nede- mokratično". To velja tako za delo v parlamentu kot v vladi in številnih strankah. Sodišča so dobra in demokratična, če njiho- ve sodbe ustrezajo željam posa- meznih političnih dejavnikov, in sumljiva ter "ostanek starega režima", če sodijo drugače od njihovih želja. PREPREČEVANJE ODLOČANJA Seveda je demokratično, da ob- staja možnost za razpisovanje najrazličnejših referendumov. Vendar pa je to že vprašljivo, če referendumska procedura omo- goča tudi zlorabljanje referendu- mov za prepogoste blokade in motnje v delu državnega zbora, kar se je v najbolj drastični (in dramatični) luči pokazalo ob naj- novejših zapletih v zvezi s slo- vensko ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo o slovenskem pridruženem članstvu. Določiti bi morali skrat- ka jasna pravila, ki bi pre- prečevala, da se referendumi uporabljajo predvsem kot sredst- vo za zavlačevanje in pre- prečevanje odločanja. Razpis re- ferenduma v zvezi s pridruženim članstvom Slovenije v EU bi bil smiseln lani, takoj potem, ko je parlament podprl ta spprazum, ne pa tik pred dvanajsto, ko Ev- ropa od Slovenije že pričakuje takšno ali drugačno odločitev, ratifikacijo ali odklonitev tega sporazuma. Enako velja za se- danje pristajanje vlade, da ustav- no sodišče presodi, ali je spora- zum z Evropsko unijo v skladu z ustavo ali ne. Pomisleki glede tega se namreč vlečejo že od vsega začetka in bilo je dovolj časa (in možnosti), da bi ta vidik vsestransko ocenili v normalnem postopku, če bi bilo potrebno tudi s sodelovanjem najširšega kroga domačih in tudi tujih prav- nih ekspertov. Po svoje je nena- vadno tudi to, da odgovor ustav- nega sodišča zahtevajo tako rekoč čez noč. Bo ustavno sodišče v naglici lahko dovolj te- meljito in prepričljivo? Sestavni del uspešne demokra- cije je tudi sposobnost učinkovi- tega odločanja, potem ko se v "normalnih" procedurah legalno soočijo vsa mnenja in vsi (raz- lični) pogledi. Zaradi tega prese- neča nekajmesečno vladno obotavljanje v zvezi s spremem- bo tistega člena ustave, ki pome- ni za Slovenijo formalno oviro za vstop v EU. Vlada bi morala veli- ko bolj nedvomno nastopiti z ar- gumenti, ki bi prepričljivo doka- zovali, da ne gre za "razprodajo slovenske zemlje", kar zdaj veno- mer znova poudarjajo nasprotni- ki slovenskega vključevanja v Ev- ropo. Na tak način bi vlada tudi določneje prisilila vse stranke, ki zdaj glede tega nimajo jasnega stališča, da se opredelijo. Predvsem pa bi lahko veliko ofenzivneje nastopila s svojo oceno, kaj čaka Slovenijo v pri- meru, če bi ostala zunaj EU. Povsem nepojmljivo se zdi, daje v trenutnih političnih spopadih v zvezi z Evropo najmanj slišati glas slovenskega gospodarstva. Resno opozorilo Gospodarske zbornice, ki govori o hudih skrbeh zaradi morebitne zamude pri sprejetju zakona o ratifikaciji, je ostalo brez pravega odmeva politikov. Pa vendar gospodar- ska zbornica ugotavlja, da lahko "zamuda povzroči nepopravljivo škodo Sloveniji", saj bi bile posle- dice slovenske izločitve iz evrop- skih integracijskih procesov gle- de na sestavo slovenske zunan- jetrgovinske menjave usodne. "Ogrožen bi bil dolgoročni inte- res slovenskega gospodarstva /.../, prišlo bi do zaostajanja v go- spcKlarski rasti, dolgoročne ne- konkurenčnosti in izgube ključnih trgov, izločitve iz evrop- skih tokov kapitala, prenosa tehnologij in znatnega razvojne- ga zaostajanja." Ali to opozorilo ni dovolj drama- tično? Ali niso vznemirljive ne- davne izjave direktorja mursko- soboške Mure, da bi zapleti z EU lahko takoj ogrozili nekaj tisoč delovnih mest na Slovenskem? Kakšna je denx)kracija, ki ne omogoča, da bi imel glas gospo- darstva bolj prevladujočo vlogo v aktualnih političnih razpravah in odločanjih? Komentator Primorskih novic ugotavlja, da je doslej vlada na evropski poti napravila vrsto na- pak. "Ni dosegla političnega so- glasja o nujni spremembi ustave, ki ne bi prepovedovala prodaje zemlje tujcem, ni pripravila ustrezne zaščitne zakonodaje in ni vprašala za mnenje državlja- nov. Ampak ali naj bodo zaradi maščevanja vladi za te napake kaznovane generacije, ki bodo obsojene na življenje v 'senci' Evrope, pa čeprav na sončni strani Alp?! To pa se bo zgodilo, če parlament ne bo pravočasno potrdil pridružitvenega sporazu- ma z EU." KONEC" DEMOKRACIJE? Pridruževanje Evropi je vsekakor nekaj več kot zgolj strankarsko tekmovanje za prestiž in lahkot- no podeljevanje kvalifikacij o "de- mokratičnosti" oziroma "nede- mokratičnosti". Stranke in "civilna gibanja" bi morali v imenu "de- mokracije" in "skupne prihodnos- ti slovenskega naroda" iskati predvsem tisto, kar lahko združuje na poti v Evropo. Pred- sednik vl^de dr. Janez Drnovšek je te dni izjavil, da so obnovili po- govore o pobudi za sklenitev sporazuma parlamentarnih strank o sodelovanju na zunanje- političnem področju, kar je pred letom dni predlagal predsednik SDS Janez Janša, vendar pa te pobude, po Drnovškovih bese- dah, tedaj niso želeli vsi podpreti. S tem pa je Drnovšek le delno odgovoril na Janšev očitek, češ da je pred nekaj meseci ravno Drnovšek neupravičeno zavrnil pobudo socialdemokratske stranke o podpisu sporazuma vseh strank o skupnem nasto- panju v zunanji politiki in še po- sebej glede približevanja Evrop- ski uniji. Janša je na svoji tiskovni konferenci dejal, da je bil "tekst sporazuma usklajen skoraj do zadnje vejice, vendar ni bil pod- pisan, ker je predsednik vlade Janez Drnovšek iz prestižnih raz- logov ocenil, da ni dobro podpi- sovati sporazuma, ki ga je pred- lagala opozicijska stranka". Z demokracijo v parlamentu pa vsekakor nima zveze najnovejša odločitev Janševe socialdemo- kratske stranke, ki je zaradi užal- jenosti in nasprotovanjem neka- terim kadrovskim rešitvam v državnem zboru sklenila, da "do nadaljnjega" njeni poslanci ne bodo sodelovali v delu parla- menta. Še posebej nenavadna je Janševa ugotovitev, da pomeni izvolitev opozicijskega poslanca ZLSD (Ferija Horvata) na mesto predsednika odbora za nadzor nad proračunom in poslanke SNS (Polonce Dobrajc) za pred- sednico komisije za nadzor obveščevalnih služb "konec de- mokracije v Sloveniji". Seveda lahko Janša na veliko dokazuje, da bi bili kandidati iz njegove stranke na teh pozicijah boljši. Vendar pa to, kdo bo na posa- meznem vodilnem mestu v par- lamentu, ob siceršnji polni odgo- vornosti opozicijskih in pozicij; skih poslancev (kar pomeni tudi redno delo v vseh parlamentar- nih telesih in izključuje tudi od- stotnost posameznikov ali kar celotnih strankarskih poslanskiH skupin "do nadaljnjega") ne more usodno in odločilno vplivati na stanje demokracije v Sloveniji. Jak Koprive SODINCI / POLEPŠALI SO SVOJE OKOUE Kože v selcvifilci lroiwe Ob potepanju po prelepili Slovenskih goricah smo v Sodin- cih pri Ormožu ob znameniti vaški kapeli, o kateri bomo na- pisali kaj več drugič, naleteli na lepo urejeno domače okol- je. Posebno pozornost je pritegnila v cvetočem sadovnjaku postavljena stara enoredna sejalnica za koruzo, ki sojo kra- sile rože. Ob dovoljenju za snemanje nam je gospodar Ivan Sok po- vedal, da so v preteklosti s to sejalnico posejali veliko hek- tarjev njiv s koruzo. Tisti kmet, ki je premogel tako se- jalnico, je bil na dobrem, saj je lahko opravil desetkrat hitreje kot tisti, ki so koruzo sejali v narezane brazde, prej kdaj pa celo pod motiko. Sedaj tudi Sokovi sejejo ko- ruzo z modernimi večvrstnimi sejalnicami. Toda stare dobre sejalnice niso zavrgli. Kot vi- dite, sedaj služi kot okras, saj jo je hčerka Darja pobarvala, v grod pa postavila lonček z rožami. S tem je naredila dvoje dobrih del: ohranila je zgodo- vinski predmet in olepšala ok- olje. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger TEDEN GOZDOV Po gozdnatosti tretji v Evropi Od 26. do 31. maja bo teden gozdov. Priložnost, da se tudi tisti, ki se z gozdovi ne ukvarjamo neposredno, spomnimo pomena tega naravnega bogastva, ki pokriva kar 53 odstotkov ozemlja Slovenije in jo po gozdnatosti uvTŠča na tre^e mesto v Evropi. Površina gozdov se v Slove- niji iz leta v leto povečuje. Danes meri površina sloven- skih gozdov okoli milijon 98 tisoč hektarjev. Leta 1990 je bilo 23 tisoč hektarjev goz- dov manj, leta 1875 pa je bilo na območju sedanje Slovenije le 737 tisoč hektarjev gozda. Kolikšna je gospodarska in siceršnja vrednost gozda, pove nekaj podatkov: v pov- prečju je v slovenskih gozdo- vih 208 kubičnih metrov lesa na hektar, skupaj torej okoli 230 milijonov kubičnih me- trov; vsako leto priraste blizu 6 milijonov kubičnih metrov lesa; v slovenskih gozdovih raste okoli 70 različnih dre- vesnih vrst; odrasla bukev v enem dnevu regenerira 45 tisoč litrov zraka, iz nje pa izhlapi 600 litrov vode; slo- venski gozdovi so tovarna, ki lahko s kisikom oskrbi 100 milijonov ljudi. Mariborsko gozdnogospo- darsko območje sicer meri 232 tisoč hektarjev in pred- stavlja 12 odstotkov sloven- skih gozdov, na tem območju pa živi kar 20 odstotkov slo- venske populacije. Gozdna- tost tega območja je pod slo- venskih povprečjem in znaša nekaj nad 40 odstotkov. V srednjeevropskem buko- vem gozdu, vanj sodijo tudi slovenski gozdovi, živi pri- bližno 4 tisoč rastlinskih vrst, od tega 3 tisoč gliv. Tu živi tudi 7 tisoč živalskih vrst, od tega 5.200 vrst žuželk. Nadalje živi v sloven- skih gozdovih 69 znanih vrst sesalcev in 360 vrst različnih ptičev. Registriranih je okoli 7.500 vodnih izvirov, večina jih je v gozdovih. V Sloveniji odnesejo vode letno nad 5 milijonov kubičnih metrov plodnih tal, gozd pa erozijo zavira, saj je odtekanje vode z gozdnih tal 12 krat počasnejše. Kvadratni meter gozdnih tal zadrži 200 litrov vode več kot čistina. Na mariborski enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pred letošnjim tednom gozdov iz- vedli zanimivo anketo, s ka- tero so želeli izvedeti, v ko- likšni meri ljudje poznajo pe- strost živalskega in rastlin- skega sveta v naših gozdovih, katere funkcije gozdov so jim poleg proizvodnje lesa še poz- nane in ali poznajo določila predpisov, ki so vezani na gozdove. Rezultati ankete, ki je zajela 329 anketirancev, so pokazali, da se ljudje zaveda- jo pestrosti in pomena goz- dov. Nekaj odgovorov pa je le presenetilo v pozitivnem ali negativnem smislu. Tako kar desetina vprašanih meni, da gozdovi niso javna dobrina. 42 odstotkov anketiranih je menilo, da se površine goz- dov v Sloveniji krčijo. Prese- netilo je tudi dejstvo, da je 15 odstotkov anketiranih meni- lo, da so goloseki v Sloveniji dovoljeni, takega mnenja je bilo tudi 19 odstotkov vprašanih lastnikov gozdov. Prav tako 19 odstotkov vprašanih je povedalo, da gozdove obiskuje dnevno, 33 odstotkov pa tedensko. Ce bi ta podatek posplošili, bi do- bili presenetljivo številko, da gozdove na območju mari- borske enote Zavoda za goz- dove Slovenije letno obišče 20 milijonov ljudi ali 60 tisoč na dan. Na osnovi ankete so prišli do zaključka, da se ljudje zavedajo zapletenosti in občutljivosti gozdnega prostora, zavedajo se tudi ve- likega pomena naših gozdov. Vsi, ki se poklicno ukvarjajo z gozdovi, pa si ob tem želijo, da bi se zavest o ohranitvi iz izboljšanju stanja naših goz- dov še okrepila. JB TEDNIK - 22. MAJ 1997 OD TOD IN TAM - 13 iP. PODRAVJE / ODVOZ KOSOVNIH ODKADKOV SE NADAUUJE Prihodnii teden iz drugih obiin v občini Ptuj bodo v tem tednu sklenili letošnjo akcijo od- voza velikih kosovnih odpadkov, ki so jo pričeli 14. aprila. j(ot je povedal tehnični vodja podjetja Čisto mesto Franc ]Vlerc, je odvoz potekal po predvidenem programu, le na območju Markovcev je prišlo do manjših zaostankov. 2 območja mestne občine so odpeljali več kot 500 kubičnih metrov kovinskih in več kot 1200 kubičnih metrov drugih kosovnih odpadkov. Največ je bilo starih žimnic, kosov obla- zinjenega pohištva ter zamrzo- valnih skrinj in hladilnikov. Vse kosovne odpadke v ptuj- skem centru za ravnanje z od- padki v Brstju razstavijo in sortirajo, tako da bo v depinijo romala bistveno manjša količina od zbrane. Franc Mere je potek akcije v mestni občini Ptuj za Tednik takole ocenil: "V glavnem mo- ram reči, da smo z dosedanjim potekom zadovoljni. Ozko grlo naših odvozov je skladiščenje odpadkov, ker na lokaciji v Brstju ni dovolj prostora za večje količine. Zato moramo prostorsko stisko reševati tudi z odvozom kovin na Surovino. Prihodnji teden bomo v občini Videm, kjer bo odvoz kosovnih odpadkov od 26. do 31. maja, za območje občine Juršinci bo od- voz od 2. do 4. junija, za območje občine Zavrč od 5. do 7. junija, za občino Majšperk od 9. do 14. junija, za Dornavo od 16. do 20. junija, za območje Gorišnice od 23. do 28. junija, za občino Kidričevo od 30. juni- ja do 4. julija ter za območje občine Destrnik - Trnovska vas od 14. do 19. julija. Odpadke je potrebno nastaviti na dogovorjeno mesto ob določenem datumu zjutraj do sedme ure in pozneje ne več, ni- kakor pa ne po izteku objavlje- nega datuma. Odpadki naj bodo ločeni, recimo posebej kovine, posebej les, ter odloženi ob vaši posodi." Po dosedanjih izkušnjah sodeč nekateri še zmeraj na vedo, kaj so v bistvu kosovni odpadki. "Gospodinjski kosovni odpad- ki so predvsem tisti, ki jih ni dovoljeno odlagati v tipske po- sode za odpadke. Gre za razne kose pohištva, belo tehniko, po- mivalna korita, kopalniško opremo, T V sprejemnike in akustične aparate, kolesa, umet- ne pode ipd. Opozoriti moram, da v to vrsto odpadkov ne sodijo osebna vozila in vsi tisti odpad- ki, ki spadajo med posebne od- padke. To pa so razna škropiva, njihove embalaže in odpadna olja. Teh odpadkov seveda ni dovoljeno odlagati na dogovor- jenih mestih za kosovne odpad- ke, ampak se je treba zanje vna- prej dogovoriti ter organizirati njihovo odstranitev ob drugih akcijah." Kakšne so dolžnosti občanov v zvezi z ravnanjem z odpadki? "Vsak povzročitelj odpadkov je dolžan ločevati papir, steklo in biološke odpadke ter kovine in jih odlagati v namenske poso- de. Ostanek odpadkov pa je dolžan odložiti v svojo posodo, namenjeno za druge odpadke. Vse posode so glede na namen opremljene z ustreznimi napisi oziroma nalepkami, zato smo se tega dolžni držati. Prvenstvena naloga vseh povzročiteljev pa je zmanjševanje količine vseh od- padkov, saj nam ne more biti vseeno, ali se odlagališče polni hiteje, kot bi se sicer, če bi od- padki ostali mešani oziroma neločeni." M. Ozmec GRAJENA / OCENJEVANJE VIN NmbaUši Rašhv samianon Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednjih Slo- venskih goric so v četrtek, 15. maja, v domu krajanov v Gra- jeni pripravili ocenjevanje vin. Komisija, ki so jo sestavljali Jani Gonc, mag. Tone Skaza, Lidija Veber, Franjo Jager in predsednik mag. Tone Vodovnik, je ocenila 35 vzorcev vin. Najvišjo oceno 18,68 je dobilo vino sauvignon, ki je dozorelo v kleti Ivana Rasla iz Placarja 61. Stanko Plut iz Krčevine pri Vurbergu pa je prejel najvišjo oceno za šipon, laški rizling in chardonnay. Najboljši beli pi- not je pridelal Marjan Lovrec iz Jiršovec 24, kerner Mirko Si- monič z Destrnika, rumeni muškat Boris Ivanuša iz Mure- tincev 48/a, najboljši vzorec ren- skega rizliga pa je prinesel pred- sednik društva vinogradnikov in sadjarjev Andrej Rebenišek iz Mestnega Vrha. Predsednik komisije mag. An- ton Vodovnik je ob koncu ocen- jevanja povedal, da je zadovol- jen s kakovostjo vina s tega po- dročja, saj je povprečna ocena 17,18, kar 80 % vzorcev je dose- Slo oceno za kakovostno vino, 9 2a namizno in 11 za vrhunsko ^ino. Noben vzorec ni bil izločen. Najboljši pridelovalci vin ^odo prejeli priznanja; podelili jih bodo v okviru predavanja Zaščita vinogradov, ki bo danes (22. maja) v domu krajanov v Grajeni. Zmago Šalamun DORNAKA / IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Pogodbe podpisa- ne - zaieli delo Na petkovi izredni seji dornavskega občinskega sveta so se odločili, da pod dogovorjenimi pogoji podpišejo pogodbo s Telekomom za izgradnjo telefonskega omrežja v občini Dor- nava. Soglašali so, da k izgradnji lahko pristopijo tudi nekate- ri kraji izven občine, kot so Pacinje, Velovlek, Borovci, Prvenci in Strelci, s tem pa morajo soglašati matične občine. Prav tako so potrdili pogodbo za izgradnjo vodovoda v vaškem odboru Zamenci in za izvajalca izbrali Nizke gradnje iz Ptuja. Investicija primarnega voda, ki bo zgrajen še letos, je vredna 43 milijonov tolarjev. V občini so se odločili, da bodo letos posodobili lokalne ceste v Ilošaku pri Polenšaku in Preradu, kjer bodo gradili v več fa- zah. V teh dneh bodo podpisali pogodbo z izvajalcem del, Tam- ponom iz Ptuja, ki je tudi edini pristal na vse pogoje s strani gradbenega odbora in občinskega sveta. Med pobudami in predlogi svetnikov smo slišali, naj občinski svet še enkrat pretehta, ali je v Dornavi bolj potrebna izgradnja pločnikov ali javne kanalizacije. MS PTUJ / KAGERJEVE HISE NAST/OAJO V ULICI OB DRAVI 4A Pfuiske monfaiane AKeio IVnp# Ptujsko podjetje Kager hiša s sedežem ob Dravi 4a si je do leta 1991 največ kupcev dobilo na nemškem kupcev (tam stoji več kot 100 njihovih montažnih hiš), ponudbo pa so razširili tudi na avstrijski in švicarski trg. V Sloveniji so prvo naročilo dobiU šele lani. Prva Kagerjeva hiša na slo- venskih tleh stoji v Razvanju pri Mariboru, druga v Homcu pri Domžalah in tretja - še ne povsem končana - pa na območju Sovič v videmski občini. Prva predstavitev podjet- ja Kager je bila lani v okviru ptujskega sejma obrti, letos pa so se širši javnosti predstavili še na radgonskem sejmu Ma- gra. Potrebno je vedeti, da je mon- tažna lesena hiša Kager nareje- na po t.i. velikostenskem siste- Pred tremi tedni je Kager v Halozati postavljal tretjo hišo v Sloveniji mu. Njena posebnost je indivi- dualnost ponudbe, saj pri Ka- gerju ne boste našli tipskih hiš. paaač pa se prilagodijo potre- bam in željam kupcev. Bene- dikt Boršič, predstavnik Kager hiše, pravi, da v podjetju kot osnovo lahko uporabijo že ob- stoječi načrt, lahko izhajajo iz ideje in načrta kupca (možnost izbire svojega projektanta). Pri Kagerju ponujajo gradnjo po fa- zah od kletne plošče naprej, prevzamejo pa tudi priprave do- kumetacijskih parirjev, vse sku- paj pa zaključijo do predaje ključa. Prefabricirane elemente z že vgrajenimi okni in fasado transportirajo na gradbišče, tam pa naredijo potem zaključek ce- lotne gradnje. Na vprašanje, zakaj Kager ne proda več hič na domačih tleh, Boršič odgovarja: "Posebnost slovenskega trga je predvsem v slabši kupni moči prebivalstva in s tem povezanim neurejenim financiranjem ter nezainteresi- ranostjo naših bank. Druga po- sebnost je v nepoznavanju so- dobne lesene montažne hiše, tudi pri projektantih, ki so vaje- ni zgolj tipskih projektov mon- tažnih hiš. Sodobna montažna gradnja ima svoje prednosti tudi glede izjemne toplotne izo- lativnosti, ki s klasično gradnjo ni primerljiva." T. Mohorko ORMOŽ / TEKMOVANJE ZA ZLATO SCETKO Idriivi nbki - vesel aameh v petek so se v ormoškem Domu kulture zbrali učenci od 1. do 4. razreda osnovnih šol občine na zaključnem srečanju tekmovanja za zlato zobno ščetko. Otroci so si vse leto pridno umivali zobke in obiskovali šolske zobozdravni- ke, njihov trud pa je budno spremljala tudi preventivna sestra. Tekmovanje poteka že 13. leto, letos pa so se ga prvič udeležili tudi učenci šole Stan- ka Vraza, šole s prilagojenim programom. Ti so še posebej lepo skrbeli za ustno higieno. Zmagovalci pa so postali učenci OS Središče ob Dravi, ki so zmagali tudi na repu- bliškem tekmovanju, drugi so bili Ormožani, tretji pa učenci osnovne šole Tomaž pri Ormožu. Tekmovanje vsako leto orga- nizira Zdravstveni dom v sode- lovanju z osnovnimi šolami in vrtci. Zbrane otroke in mentor- je je zabaval humorist Geza, pa Foto: Otroke je pozdravila direktorica zdravstvenega doma Ormož dr. Vesna Mele, zabaval pa jih je humorist Geza. Foto Žalar. tudi sami so pripravili krajši program, v avli doma kulture pa še razstavo slik, pesmic in dru- gih izdelkov na temo negovanja zob. Sponzor prireditve je bilo podjetje Flegis, ki je otroke ob- darilo s priložnostnimi darili. vk OBČINA GORIŠNICA KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA INPRIZNANJA Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 19/96) Komisija za odliko- vanja in priznanja objavlja RAZPtS za podelitev občinskih priznanj: naziv častni občan občine Gorišnica, pla- keta občine Gorišnica in listina občine Gorišnica I. Občina Gorišnica podeljuje priznanje: 1. Naziv častni občan občine Gorišnica podel- juje posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugle- du občine. 2. Plaketa občine Gorišnica se podeli posa- meznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli po- dročju družbenega življenja. 3. Listina občine Gorišnica se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezulta- te, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno prezentira občino. Komisija razpisuje naslednje število priz- nanj: pod 1.) en naziv pod 2.) največ dve pod 3.) največ dve n. Predlogi za priznanje morajo vsebovati oseb- ne podatke kandidata oziroma podatke o pred- lagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za pode- litev priznanja. m. Pobude za podelitev priznanj občine Gorišnica lahko dajo v pisni obhki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini. IV. Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja občine Gorišnica najkasneje do 16. 6. 1997. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Občina Gorišnica 14 - NASVETI 22. MAJ 1997 - TEDNIK Kuharski nasveti Ribe Veliko ribičev se v tem času že lahko pohvali z lepimi ribiškimi trofejami. Glede na vrsto rib se v tem času ulovi največ krapov, tako da bo današnja oddaja namenjena prav njim. Skoraj vsem sladkovodnim ri- bam je skupen mil, nežen okus. Meso ima lahko grobo ali fino strukturo. Zato pri ribah upo- rabljamo milejše toplotne postop- ke, če želimo okusiti ta mili nežni okus. Seveda je to primerno le za manjše ribe. Te najpogosteje ku- hamo pod vreliščem ali poširamo in jih nato narahlo prepražimo na siu-ovem maslu. Krape že dolgo gojijo kot jedilne ribe. Navadni krap, ki je najpogos- tejši v Evropi in Severni Ameriki, ima veliko kosti ter čokato telo in doseže precejšnjo težo. Njegovo meso je razmeroma grobo, vendar prijetnega okusa, kakovost njego- vega mesa je bolj kot pri drugih ri- bah odvisna od njegovega življenj- skega okolja. Krapi, ki živijo v blatnih vodah, niso posebno oku- sni, lahko imajo celo malo prioku- sa po mulju. Vendar ta okus spret- na gospodinja in kuhar z lahkoto prekrijeta z različnimi dodatki, ki imajo močan okus, na primer s čebulo, česnom, peteršiljem, zele- no in podobnimi dodatki. Zelo priljubljen je tudi plemeniti krap. Ta je skoraj brez lusk in je nekoliko izrazitejšega okusa kot navadni. Zato je zelo primeren za pečenje, tudi če je nekoliko večji, in za dušenje. Če imate večjega krapa in bi ga radi spekli v pečici ali celo na žaru, vam priporočam, da ga en dan prej potresete z marinado. Krapa lahko narežete na fileje, še boljše pa je, če večje krape narežete na zarebmice. Zarebrnice dobimo tako, da meso režemo čez trup. Najenostavnejšo marinado dobimo, če meso na- rahlo potresemo s česnom in pe- teršiljem, ki smo ga fino sesekljali. Zarebrnice krapa lahko tudi na- rahlo solite, vendar je boljše, če meso rib začinite tik pred toplotno obdelavo, saj lahko postane rahlo vodeno. Vse ribe pred peko na- rahlo prelijemo z oljem. Najpri- mernejše olje, ki doda še rahel nežen okus, je olivno, drugače pa lahko uporabimo tudi katero koli drugo belo olje. Čas pečenja pri krapu in tudi pri drugih ribah težko določimo, ker je pri vsaki ribi različen in je odvi- sen od starosti in oblike ribe. Manjši krapi so primerni tudi za pečenje v celem kosu. Če ni živel v čisti vodi, ga je prav tako pripo- ročljivo za dan ah dva mirinirati. Tik pred peko ga ciziliramo, kar pomeni, da ga po trupu poševno trikrat do štirikrat ne pregloboko zarežemo. Nekateri kuharji pa ci- zilirajo tudi tako, da naredijo eno daljšo zarezico vzporedno s tru- pom. Če smo krapa cizirali, se boljše in lepše speče, koža med peko ne popoka in se ne strga. Pri večjih krapih lahko kožo pred toplotno obdelavo odstrani- mo, meso filiramo ali ga prav tako narežemo na zarebnice. Krapa lahko tudi kuhamo. Za rečne ribe je značilno, da jih damo kuhat v vrelo vodo. Kuhamo jih z dodatki kisa ali limoninega soka, lahko pa dodamo krhelj limone in je meso čvrstejše in okusnejše. Riba je dobro kuhana, ko ji izsto- pijo oči in so popolnoma bele, ko se dajo plavuti z lahkoto izvleči, meso pa postane belo. Zraven tega, da si krapa lahko skuhamo ali spečemo, lahko pri- pravimo tudi krapov golaž ali bro- det in krapovo musako. Krapovo musako naredimo tako, da krapa filiramo in narežemo na rezine, jih narahlo solimo in po- pramo ter na maščobi opečemo. Maščobi, ki je ostala od pečenja, dodamo na kocke narezano slani- no in na kolobarje narezano svežo papriko, prilijemo malo vode in dušimo 10 minut. Pekač namažemo z margarino ali mas- lom in na dno naložimo olupljen krompir, ki smo ga narezali na ko- lobarje ter v vreli vodi kuhali 2 do 3 minute; po njem potresemo po- lovico nadeva iz paprike in opečeno meso krapa, pokapljamo narahlo s kislo smetano, prekrije- mo s preostalim krompirjem in preostalo papriko ter opečenim mesom krapa. Narahlo potresemo z rožmarinom in brinovimi jago- dami. Vse skupaj prelijemo s kislo smetano, ki smo ji dodali rumen- jak. V pečici pečemo toliko časa, da zgornja stran dobi zlatorjavo barvo. KRAPOVA MUSAKA Za 10 oseb f>otrebujemo: 2,5 kg krapa, sol, poper, rožmarin, brinove jagode, 10 dag margarine (za pekač), 5 dag maščobe (za nadev), 1,6 kg krompirja, 50 dag sveže paprike (po možnosti rdeče), 10 dag slanine, 4 dl kisle smetane, 2 rumenjaka. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KUN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 121. NAD Nekateri vidiki spolnosti 4. NAD. - Vpliv nairtovanja roistev na duševno zdravje o načrtovanju rojstev se raz- pravlja teoretično vsaj dva tisoč let, praktično pa šc več. Za načrtovanje rojstev govori predvsem troje: - Predvsem si želimo, da žena zanosi in rodi takrat, ko si otroka zares želi. Na žalost še vedno ni tako, saj se rodi res zjiželen šele vsak sedmi otrok. Veliko otrok se rodi, ko starši še nimajo urejenih socialnih in ekonomskih pogojev, ki so potrebni za optimalno telesno in duševno rast otroka. - Druga stvar, ki govori v prid načrtovanja rojstev, je po- pulacijska ekspanzija. Brez načrtovanja bi zanosilo 17% vseh žena dvakrat letno, 53% enkrat letno in 22% dvakrat v treh letih. Ti odstotki ne opa- zarjajo zgolj na ekonomske posledice, pač pa govorijo tudi o tem, da bi bile brez načrto- vanja rojstev žene degradirane na nivo dojilj in negovalk. - In končno govori v prid načrtovanja rojstev tudi spre- menjen odnos do spolnosti nasploh in dejstvo, da si veliko žena in zakoncev ne želi imeli otrok. Jasno je tudi dejstvo, da načrtovanje rojstev in splav nista neločljivo povezana. Pri načrtovanju rojstev so mišlje- na predvsem razna kemična in mehanska sredstva za pre- prečevanje zanositev oz . gi- banje, ki se zavzema, da mora biti zanositev posledica svo- bodne volje partnerjev. Se vedno je nizka prosvetlje- nost ljudi o načrtovanju roj- stev. Če na kratko samo ome- nimo, so sodobne kontracep- cijske metode tako pri ženskah kot moških dokaj zanesljive in tudi neškodljive, da je neza- nesljivo zanašati se na plodne in neplodne dni pri ženskah in da je iz psihološkega vidika najbolj škodljiva za oba part- nerja metoda predčasne preki- nitve spolnega odnosa, saj psi- hološko ne zadovolji nobenega od njiju. Veliko število splavov je pos- Krvodajalci 6. MAJA: Vinko Lončarič, Jelovice 16; Andrej Čuš, Placar 13; Janez Šeruga, Nova vas 105; Alojz Petrovič, Pactnje 20; Oto Mesaric, CMD 17, Ruj; Franc Rižnar, Strmec 3; Stanko Rep, Nova vas 1; Zvonko Črešnik, Borovci 23; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Dragomir Ršer, Dupleška 232. 8. MAJA: Franc Zoreč, Gomila 45; Mar- ta Hlebec, Kog 107; Bojan Gavez. Slo- venska C 6, Središče ob Dravi; Marijan Polanec, Obrez 28; Ivanka Dogša, Lju- tomerska 2, Središče ob Dravi; Dušan Novak, Kog 54; Alojzija Horvat, Sloven- ska 47, Središče ob Dravi; Vinko Štrman, Gomila 6; Anica Kreč, Sloven- ska 46, Središče ob Dravi; Boris Bezjak, Šalovct 32; Peter Vnuk, Jastrebci 12; Zdravko Hanželič, Kog 45/a; Mibael Horvat, Slovenska 47, Središče ob Dra- vi; Franc Majč, Prečna 2, Središče ob Dravi; Slavko Janežič, Grabe 20; Stan- ko Bauman, Partizanska 13, Središče ob Dravi; Davorin Zadravec, Trg talcev 7, Središče ob Dravi; Stanko Pokrivač, Jastrebe! 60; Peter Kocen, Godeninci 49; Branka Žtbek, Godeninci 39; Majda Ploh, Breg 39, Središče ob Dravi; Ana Ploh, Trg talcev 1, Središče ob Dravi; Janez Lukman, Partizanska 9/a, Sre- dišče ob Dravi; Zdravko Hlebec, Kog 107; Boris Čulek, Trg talcev 6, Središče ob Dravi; Jožica Planine, Trate 19, Sre- dišče ob Dravi; Zdenka Medik, Partizan- ska 7, Središče ob Dravi; Franc Trsten- jak, Šalovci 30; Vinko Nemec. Sloven- ska 77, Središče ob Dravi; Marija Škrin- jar, Breg 39, Središče ob Dravi; Branko ledica načrtovanja rojstev. O medicinskih, psiholoških in socialnih vidikih splava je bilo že veliko napisanega. Najbrž ni sporna nujnost splava iz zdravstvenih, socialnih in pravnih razlogov, vsekakor pa je sporna popolna legalizacija splava. Vse je potrebno naredi- ti, da bi se število splavov zmanjšalo. To pa je možno predvsem z ustrezno spolno, osebnostno in kulturno izo- brazbo ter vzgojo moža in žene. Jasno je iz tega, da ne zago- varjamo splava, toda resnici na ljubo moramo povedati, da so še vedno hujše psihološke pos- ledice in seveda tudi socialne tako za ženo kot otroka, če žena rodi proti svoji volji, kot pa če je ustrezno zaščitena ali splavi, seveda strokovno. Naslednjič pa bomo v zvezi z načrtovanjem rojstev oz. družine spregovorili še tudi o sterilnosti. mag. Bojan Sinko Škrinjar, Obrez 96; Danica Kocen, Go- deninci 49; Silva Horvat. Šinkova 2, Središče ob Dravi; Metka Pišek, Ul. 5. prekomorske 21. Ruj; Katica Ružmart, Gomila 51/b; Igor Rozman, Gomila 2; Jožica Pokrivač, Jastrebci 60; Janko Notersberg, Hrastovec 130; Janez Be- denik, Kočice 25; Milena Kokol, Ut. 25. maja 5, Ptuj; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Viktor Mlakar, Vitomarci 75; Ivan Luk- m.an, Obrez 117; Janko Petek, Trubarje- va 9, Ptuj; Jerneja Bombek Godec, Ut. 25. maja 19, Ptuj; Branko Repič, Videm pri Ptuju; Miran Ritonja, Vintarovci 10; Branko Cepič, Prešernova 20. Ruj; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Jože Cvet- ko, Ipavčeva 17, Maribor; Jože Koren, Leskovec 26; Anica Tarodi, Arbajterje- va 8, Ruj; Andrej Matjašič, Prešernova 2, Ptuj; Jože Rubin, C. Prol.brigad 60, Maribor; Anton Falež, Stari Log 16; Ja- nez Marin, Bresnica 17; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj. PiSE: ING. MIRAN GLUSIC / * V VRTU * * V VRTU * * V VRTU * Ko se pomlad prevesi ••• ... se v vrtu začenja obdobje najbujnejše vegatacije, to pa je tudi pri življenju rast- lin čas, ko so najobčutljivejše za rastlinske glivične bolezni in slastne za najraz- ličnejše vrste rastlinskih škodljivcev. Pri zdravi pridelavi sadja in vrtnin, lepoti cvetja in okrasnih rastlin, pri krepitvi in ohranitvi vrtnih rastlin za njihovo sposob- nost rasti in razvoja od kalitve do odmiranja imata odločujočo vlogo in delež vrtnarjevo delo in vsakodnevna skrb za vrt. Z nego rastlin, redno obdelavo in varstvom pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci ljubitelj vrta in zelenega okolja ne zadovoljuje zgolj svojih koristi, temveč Je njegova vloga in zadovoljstvo mno- go širše, ker s tem prispeva k urejenosti širšega zelenega okolja. Posvetimo v času najbujnejše vegetacije vrtu potrebno skrb in nego, v nadomestilo za to pa bomo v vrtu našli neizmerno za- dovoljstvo in mir ter nenado- mestljive koristi, saj je sad iz domačega vrta najslajši, zelenja- va najokusnejša, cvet pa najlepši in najbolj dišeč. V SADNEM VRTU sadno drevje in grmičevje obožuje veli- ko vrst najrazličnejših rastlinskih glivičnih in bakterijskih bolezni, še več pa se na njem prehranju- je rastlinskih škodljivcev. Na večino med njimi nismo pozorni, ker se ne razvijajo v tolikšnem obsegu, da bi ogrožale sadno rastlino ali njene plodove. Z budnostjo in nenehnim opa- zovanjem sadjar spremlja rast in razvoj sadnega drevja, da pra- vočasno ugotovi in ukrepa, ko so nastali pogoji za pojav bolez- ni ali so se prekomerno razmnožile tiste vrste škodljiv- cev, ki lahko že v kratkem času sadno rastlino in njene plodove povsem uničili. Sadni škrlup je na sadnem drevju najbolj razšir- jena rastlinska glivična bolezen, ki s svojim podgobjem uniči list- no površino, poškoduje lubje in lesno tkivo, na plodovih pa povzroči krastave razpoke, v ka- tere se naseli gniloba. Škrlup je pri sadnem drevju podobno kot peronospora na vinski trti gli- vična bolezen, ki se bolj širi v vlažnejših in deževnih obdobjih, ko je listje daljšo dobo mokro, nasprotno pa se ob sušnih in vročih obdobjih na sadne rastli- ne in vinsko trto bolj širijo pepe- laste plesni. Preprečitev okužbe sadnega drevja pred škrlupom je zahtevno opravilo, ki ga mora- mo opraviti, še preden do okužbe pride. Škropljenja opravljamo v rednih presledkih, kot rastlina dorašča, s kontaktni- mi in sistematskimi fungicidi. Če se pojavi plesen, plesnive po- ganjke porežemo in uničimo, škropivu, ki smo ga pripravili proti škrlupu, pa dodamo še enega izmed žveplenih priprav- kov, kot so pepelin, cosan, ka- rathane ali byleton, ki jo hkrati zavarujejo pred plesnijo. Od rastlinskih škodljivcev v času najbujnejše vegetacije sad- no drevje najbolj ogrožajo listne uši. Brž ko jih opazimo, jih v manjših pojavih na mladih po- ganjkih uničimo neposredno tako, da poganjke osmukamo in uši zmečkamo ali da napadane poganjke posipamo s kamnin- sko moko ali uši spiramo z vod- nim curkom. Pri nekoliko večjem napadu se poslužujemo nestru- penih pripravkov, kot je raztopi- na mazavega mila, škropljenje tri dni zapovrstjo s koprivovo vodo, v kateri so se koprive namakale 10 do 12 ur, škropljenje s čajem iz vratiča in pelina, če pa jih s temi pripravki več ne obvladuje- mo, posežemo po učinkovitih kemičnih pripravkih, kot so pire- trini, pirimor, folimat in naposled še metasystox. V OKRASNEM VRTU, kjer go- jimo raznoliko okrasno rastlinje od eno-, dvo-in večletnih zeli, drevnine listavce in iglavce, listo- padne, gomoljnice, posodovke in druge botanične vrste, bi po primeru proizvodnih nasadov sa- dovnjakov, poljščin in vrtnin so- dili, da tudi okrasne rastline ogrožajo in napadajo prav tako številne rastlinske bolezni in škodljivci, vendar ni tako. S šte- vilčno pestrostjo rastlinskih vrst v okrasnem vrtu je že vzpostavlje- no neko naravi približano ravno- težje, kot je primer na travniku ali gozdu, kjer so si rastline kot do- bri sosedje v podporo pri obram- bi pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Najuspešnejše varovanje okrasnih rastlin pred boleznimi in škodljivci je vsekakor nega rastlin, da niso zaplevljene, da redno skrbimo za talno obdelavo in redčenje ter rez, da se rastlinje preveč ne zgosti. Precej drugače pa je z varstvom okrasnih rastlin posodovk. V lončkih in koritih gojimo mnogo različnih vrst rast- lin z različnimi rastnimi zahteva- mi. Zaradi neprimerne toplote, vlage, osvetljenosti in substratov prihaja pogosto do propadanja rastlin. Za zatiranje glivic v zemlji uporabljamo pripravka previcur in enovit. Plesni preprečujemo s pripravki bayleton special, karat- hane in sabithane, gnilobo pa z euparenom. Proti rjam in drugim glivičnim boleznim lahko upo- rabljamo dithane, antracol, baycor ali kupropin. Listne uši zatiramo s pirimorjem, gosenice in hroščke z actelicom ali dipte- reksom, pršice pa s pinuronom. V ZELENJAVNEM VRTU so v tem času že na pohodu nadležni in škodljivi polži. Življenje in raz- voj polžev se odvija globlje v tleh, zato je neposredno varstvo pred njimi težje. Pri gibanju in objedanju zelenjave se jih naj- bolje obvarujemo, če so tla na vrtnih gredicah in okrog zelenja- vic čista, brez plevela in niso vlažna. Po suhih tleh mu je nam- reč gibanje oteženo ali nemo- goče. Po poteh in okrog vrtnin posipamo kamninsko moko v obliki trakov, da namreč polževo sluznico tako najeda, da se pre- ko te ovire ne more gibati. Ko se kamninska moka izpere v zemljo, posipavanje obnovimo, saj je kamninska moka koristno rudninsko gnojilo, ki popravlja strukturo vrtnin tal in vrtninam ne škodi. Polže usopešno zatremo s kemičnimi vabami, kot je primer mesurol, ki ga posipamo okrog rastlin v pasovih na vsak meter grede ali okrog grede. Stredstvo ni strupeno za rastline, ne sme pa priti v dotik z rastlinami, ki jih bomo porabili za hrano. Najbolje je vabo nastaviti v za to posebej pripravljene pitalnike, v katerih se pripravek ne omoči od dežja, ni dostopen pticam in ne more priti do njegovega nanosa na vrtnine. Miran Glušič, ing. agr. Nagradno turistično vprašanje Suho in vroče vreme zadnjih dni je pospešilo odprtje zu- nanjih bazenov v ptujskih Ter- mah, čeprav so za najbolj nav- dušene kopalce prvi zimanji bazen odprli že prvega maja. Za gostince so bili ti dnevi vroči tudi zato, ker je bilo po- trebno turesničiti določilo zako- na o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. V vseh loka- lih, kjer strežejo hrano (restav- racijah, gostilnah, kavarnah, okrepčevalnicah in barih), so morali določiti prostor za neka- dilce. Za večino ptujskih gostin- skih lokalov to ni bil noben problem, ker so na primer v res- tavraciji Ribič, v gostilni Zlata goska, v Bakhovem hranu že doslej imeli tako urejeno, da v prostorih, kjer strežejo hrano, ni bilo cigaretnega dima. Tudi pepelnikov na mizah ne, v res- tavraciji Ribič pa že dolgo tudi več ne prodajajo cigaret. Več problemov imajo povsod tam, kjer nimajo več prostorov oziro- ma so prepričani, da bodo 15. členu zakona zadostili že s tem, da bodo odstranili z miz pepel- nike. Inšpektorji uresničevanje določila tega zakona nadzoruje- jo od ponedeljka, 19. maja. Ob tem poudarjajo, da je razmejitev prostorov potrebno tudi jasno označiti. Kazen za neupoštevan- je zakona je velika: za nosilce dejavnosti 250 tisoč, za gosta 5 tisoč tolarjev. 15. maja pa je po- tekel tudi rok za preregistracijo lokalov, ki prav tako razburja nekatere gostince, čeprav so imeli na voljo polno leto za odločitev. V tem mesecu bo tudi na Ptuj- skem nekaj zanimivih priredi- tev. Omenimo le prleško konje- nico, ki bo odšla na pot zadnje dni maja. Turistična priloga slovenskih pokrajinskih časopisov je izšla v nakladi 140 tisoč izvodov. Na- grado pa pravilen odgovor prej- me Ema Pauša, Krčevina 19, 2275 Miklavž pri Ormožu. Čestitamo! Današnje vprašanje je primer- no dogajanjem v našem okolju. Vprašujemo, koliko kopalcev so imele ptujske Terme v poletni kopalni sezoni 96. Nagrada za pravilen odgovor so karte za ko- panje v Termah in tiu-istični spominek. Odgovore pričakuje- mo v lu-edništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 30. maja. f EDNIK - 22. MAJ 1997 OD TOD IN TAM -15 Oantlu Masienu v slovo živel in delal je na Ptuju, v frubarjevi 8 je bil njegov dom. polna štiri desetletja je svoje delovne in umske sposobnosti fazdajal za ptujsko gospodarst- yo in pravice delavcev. Z mislijo ■^f^ srcem pa je ostal vedno pove- zan s svojim rojstnim krajem 5rediščem ob Dravi, rad je pri- hajal med svoje rojake, bil z nji- mi povezan na raznih področjih ljubiteljske dejavnosti. Zaradi tega je bila tudi izpolnjena nje- gova poslednja želja, da je nje- govo večno počivališče na poko- pališču v Središču ob Dravi. Tam se je v nedeljo, 11. maja od njega poslovilo poleg Sre- diščanov tudi veliko ljudi iz Ptu- ja ter znancev in prijateljev iz drugih krajev. V organizaciji Lovske družine Središče in Lovske zveze Ptuj-Ormož so se z lovskim pogrebom od njega poslovili lovci, saj je bil 40 let njihov član in je v lovski organi- zaciji opravljal več odgovornih dolžnosti. Danilo se je rodil 11. julija 1923 v delavski družini v Središču. Oče je umrl, ko mu je bilo 9 let. Z materjo sta se težko prebijala sko- zi življenje, zato je po končani meščanski šoli v Ormožu že mo- ral iskati zaposlitev. V začetku 1940 je postal pisarniški priprav- nik na takratni trški občini Sre- dišče. Bil in ostal je zaveden slo- venski fant, zato je po nacistični okupaciji moral na prisilno delo kot pomožni delavec. V letu 1942 je bil enako kot drugi fantje z našega območja prisilno mobili- ziran v nemško vojsko in poslan na bojišče v severno Afriko. Tam je izrabil prvo priložnost in pre- begnil k zahodnim zaveznikom. Že od maja 1943 je nekaj časa služil v ameriški, potem pa v ang- leški armadi. V partizanski bazi v Italiji se je oktobra 1944 odločil za NOB v domovini in je bil raz- porejen v Peto prekomorsko bri- gado, kjer je imel položaj koman- dirja čete. Po osvoboditvi Trsta in koncu vojne je moral ostati še v takratni jugoslovanski armadi in je ves čas služil na slovenskem ozemlju, ko je bil oktobra 1946 demobilizi- ran. Po prihodu domov je postal tajnik KLO Središče, čez pol leta, maja 1947, pa je bil z dekretom premeščen na Ptuj. Od takrat je vse njegovo delo tesno povezano z razvojem ptujskega gospodarst- va. Najprej je bil na okraju šef uprave za industrijo in obrt, po- tem sedem let tajnik okrajne obrtne zbornice Ptuj, po ukinitvi ptujskega okraja pa je bil dve leti na obrtni zbornici v Mariboru. V vseh teh letih je bil tudi ljubi- teljski tajnik okrajnega odbora ljudske tehnike, tajnik vseh ta- kratnih gospodarskih razstav na Ptuju ter tajnik raznih izpitnih komisij. Aprila 1960 je postal sekretar podjetja Strojne delavnice, poz- neje Sigma Ptuj, kjer je delal do konca februarja 1973, potem je bil izvoljen za predsednika Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, po preteku mandata pa je delal še naprej na ptujskih sindi- katih kot sekretar do upokojitve. Vmes je opravljal še vrsto drugih odgovornih dolžnosti. Po en mandat je bil republiški in zvezni poslanec družbeno-političnega zbora, predvsem pa se je posvečal delu v sindikatu storitvenih dej- avnosti in bil član republiškega in zveznega odbora tega sindika- ta. Vse svoje znanje in sposobnos- ti je namenjal delu in uveljavljan- ju sindikalne organizacije v inter- esu delavcev na območju ptujske občine, podravske regije in širše. To potrjujejo tudi številna sin- dikalna odličja, med drugim zlati znak Zveze sindikatov Slovenije ter zlata plaketa bratstva in prija- teljstva. Za svoj prispevek v NOB in ustvarjalno delo na drugih po- dročjih je prejel več državnih od- likovanj, občinskih plaket in dru- gih odličij. Dejaven je ostal tudi po odhodu v pokoj. Bil je član UO Društva upokojencev Ptuj in en mandat predsednik tega društva. Posebno dejaven pa je bil v Aktivu sindi- kalnih aktivistov Ptuj, pomagal pri ustanovitvi ptujske po- družnice Demokratične stranke upokojencev. Povsod je s svojimi dobrimi mislimi in predlogi veli- ko prispeval k vsebini dela. Zadnja leta ga je pri tem vse bolj ovirala bolezen. Kljub temu je še rad prihajal na mesečna srečanja med svoje prijatelje, živo je spremljal dogajanja doma in v svetu, zlasti področja, ki zadevajo pravice delavcev in upokojencev. Krog njegovih prijateljev je bil zelo širok. Predvsem so bili to lovci, sodelavci v sindikatih, bor- ci Pete prekomorske brigade, nekdanji in sedanji obrtniki, so- delavci iz vrst upokojencev in mnogi drugi, ki so mu izražali hvaležnost za lepo človeške odno- se in pomoč v življenju. Vsi ga bomo ohranjali v trajnem najlepšem spominu. Slava mu! Franc Fideršek PRAVNI NASVETI / PISE: MIRKO KOSTANJEVEC Novi zakon o kmetijskih zemljišiih 4. nadaljevanje Za razumevanje primera pod točko 8 je potrebno povedali, kaj pomeni oz. kakšna je primerljiva kmetijska površina po zakonu o dedovanju kmetij- skih gospodarstev (Ur. list RS, št. 70/95). V 2. čl. ci- tiranega zakona, kjer je zapisano, da zaščitena kme- tija obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha pri- merljive kmetijske površine, je določeno, da se za 1 ha primerljive kmetijske površine šteje: -1 ha njiv ali vrtov ali - 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali - 4 ha pašnikov ali - 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali - 8 ha gozdov ali - 5 ha gozdnih plantaž ali - 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin Glede na to primerljivost se potem da izračunati, koliko kmetijske oz. gozdne površine sme v prime- ru pod točko 8 kdo imeti. Tako npr. sme imeti do 200 ha njiv ali vrtov, do 400 ha travnikov, do 50 ha vinogradov itd. Skupna površina kmetijskih oz gozdnih površin, ne glede na kulturo, pa ne sme presegati 600 ha, razen če gre za pridobitev v last- nino Republike Slovenije ali občine. Določbe, navedene v 8. točki, ki uvajajo zemljiški maksimum, pa po mojem mnenju niso v skladu s 33. čl. slovenske ustave iz 1.1991, ki pravi, da je za- gotovljena pravica do osebne lastnine iz dedovanja. Tu se sklicujem na odločbo ustavnega sodišča št. U-I-107/96 z dne 5/XII-1996 (Ur. list RS, št. 1/97), s katero je bil deloma razveljavljen zakon o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja (Ur. list RS, št. 74/95). V obrazložitvi omenjene odločbe je ustavno sodišče med drugim tudi zapi- salo, da ustava nikomur ne omejuje lastninske pra- vice glede obsega premoženja. Z zakonom se samo določi način pridobivanja in uživanja lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. # Ali Je možna pritožba zoper odločbo upravne enote O pritožbi zoper izdano oziroma neizdano odo- britev upravne enote odloča na drugi stopnji mi- nistrstvo, pristojno za kmetijstvo. # Posledice neizdaje odobritve oz. potrdila Pravni posli, sklenjeni za pridobitev kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda, in to brez zgoraj oluavnavane odobritve oziroma potrdila, so nični. Overitev podpisov na takšnih pogodbah ter zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice sta mogoča le na podlagi odobritev oziroma potrdila upravne enote. # Prednostna pravica pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda v 21. čl. ZKZ je določeno, da pri nakupu kmetij- skega zemljišča, kmetijskega gospodarstva (mis- lim, da zakon ti besedi uporablja namesto besede kmetija) ali gozda, če ni za gozdove z zakonom o gozdovih drugače določeno, lahko uveljavljajo prednostno pravico prednostni upravičenci po nas- lednjem vrstnem redu: 1. solastnik, 2. zakupnik, ki je kmet (kdo je kmet v smislu ZKZ, bom prikazal v nadaljevanju tega članka), 3. kmet, čigar zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, meji na zemljišče, ki je na- prodaj, 4. drugi kmet, ki ima zemljišče v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi v primerni oddaljenosti, 5. Republika Slovenija preko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, 6. občina, na območju katere leži nepremičnina, 7. kmetijska organizacija (o tem pojmu bom še pi- sal), ki ji je zemljišče ali kmetija potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejaraos- ti in ima sedež v primerni oddaljenosti. Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico tisti, ki mu je kmetijska dejavnost edina ali glavna dejavnost. Kmetijska dejavnost se šteje za glavno dejavnost, če pridelki oziroma sredstva, pri- dobljena iz te dejavnosti, pomenijo tej osebi pogla- vitni vir za preživljanje. Ce nihče od naštetih prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče drugim kupcem, ki so njegovo ponudbo prejeli pravočasno na način, predpisan po ZK, in če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota. Nadaljevanje prihodnjič f EPNIK ■ 22. MAJ 1997 ŠPORT - 21 5PORTNI POGOVOR / SILVO RODOŠEK, MASER NK DRAVA Itake ne govorijo, ampak delajo y y$akem športu so ljudje, ki so izredno cenjeni med športni- Ij, vendar pa se ne pojavljajo veliko v javnosti. Cenijo njihove roke in predvsem znanje, ko po napornih treningih, rehabi- litacijah po poškodbah včasih delajo "čudeže". To so maserji, pri ptujski Dravi za te stvari skrbi Silvo Rodošek, ki si je z ^ojim pravim pristopom do človeka in športnika ter sevefia 2 delom uspel pridobiti zaupanje svojih varovancev. 0 Kako in kdaj ste prišli k {eniu delu? "I»javdih sem dobil v svoji službi v Zdravstvenem domu, kjer sem 2aposlen. Svoje je dodal še moj do- lnji prijatelj in trener Jože Karmel jn stvar je stekla. Skupaj sva pričela v Mariboru na Pobrežju. 2ra\en tega, da sem vzljubil to jelo, sem se še veliko posvetoval s šte\'ilnimi zdravniki ter se izo- braževal. To me je vedno bolj vese- lilo in sem se pričel z masažo in- | lenzivneje ukvarjati." 0 V športu se pojavlja večje število poškodb. Seveda ima vsak šport svoje specifične poškodbe. Sedaj ste pri nogo- metaših Drave. Ali spremlja- te tudi druge športe in more- bitne specifičnosti poškodb? "Velik poudarek in pozornost sem posvetil poškodbam nog, kar je za nogomet specifična poškodba in je na njih tudi največ poškodb. V pripravljalnem obdobju pri no- gometaših pride do prevelikega izločanja mlečne kisline, pojavlja se vnetje mišic. Potem pa so tukaj še pogoste poškodbe vezi itd." # Pri NK Dravi je trener Ma- rin Bloudek. Ali se kaj posve- tujeta? "S trenerjem Marinom Bloud- kom sva se najprej dogovorila o delu. Bil sem prisoten na vsakem treningu, saj je občasna prisotnost premalo. Če je prišlo do poškodbe, sva delala po dogovoru. Pri utruje- nosti pa so bili igralci v procesu masaže." # Pri nogometaših je pogosta poškodba meniskusa. Se gle- de poškodb kaj posvetujete z zdravniki? Slišali smo, da ste v dobrih odnosih z svetovno priznanih somaotopedom dr. Stanislavom Peharcem iz Pule, kjer se zdravi skoraj po- lovica vrhunske športne Ev- rope. "Na Ptuju sem navezal tesne sti- ke z dr. Stanislavom Tomincem, tako da ni dolgega čakanja, saj igralec preveč izgubi, če je predol- go časa odsoten od procesa trenin- ga. Kar pa se tiče težjih poškodb, je tukaj še pomoč dr. Stanislava Pe- harca iz Pule, ki je svetovno uvel- javljen. Glede moje izobrazbe, vol- je in želje pa sem bil na njegovo povabilo na specializaciji v Puli." Silvo Rodošek (na desni) z dr. Stanislavom Peharcem # In kakšni so vtisi iz Pule, kjer hodijo po pomoč svetov- no priznani športni asi? "Z eno besedo - sanjsko. Cilj vsa- kega maserja je, da bi se izo- braževal pri dr. Peharcu. Ima nam- reč najmodernejšo opremo, vse je elektronsko vodeno. Njegova spe- cialnost so čevelj ni vložki, saj ti jih točno prilagodi. Ker se p)otem športniki vrnejo v proces treninga in tekmovanja ozdravljeni, je vse skupaj še toliko bolje." # Ali bi se od maserstva v športu dalo živeti? "Sam Ptuj ima veliko športnikov in mislim, da bi to šlo. Zelja mi je dodatno izobraževanje in narediti takšen center, kjer bi se lahko poškodbe sanirale, ne pa da šport- nice in športniki iščejo za vsako malenkost pomoč specialistov. To je sicer potrebno, vendar ne za vsa- ko stvar. Mislim, da ideja ni slaba, vendar je za oživitev takega centra potrebno veliko truda, povezovan- ja in ne nazadnje tudi sredstev. Ve- sel sem, če lahko pomagam šport- nikom. Pri Dravi smo bili glede tega uspešni. Največje zadovoljst- vo je, ko vidiš, da ti igralci zaupajo. Vsekakor pa je moja želja čim manj poškodb." Silvo Rodošek je priskočil na pomoč ptujskim rokometašem, ko so jih že skorajda vsi pustili na ce- dili. Marsikateri športnik, ki mu je pomagal od masaže do premago- vanja vrst pri zdravnikih in potem pri dokončnem saniranju poškod- be, mu je hvaležen. O tem se sicer ne govori in piše na veliko, kajti Slivove roke ne govorijo, ampak delajo. Tekst in foto: Danilo Klajnšek PISE: JANKO BOHAK / KRONIKA PTUJSKIH MEDNARODNIH ŠAHOVSKIH TURNIRJEV 1 987 - 1 995 Deset let mednarodnih tmniriev Nadaljevanle iz prejšnje števillie Tretji iz niza mednarodnih šahovskih turnirjev na Ptuju z imenom "Kurent 90" je domače društvo priredilo od 28. jimi- ja do 8. julija 1990. Turnir se je igral v društvenih prostorih ter je na njem sodelovalo enajst igralcev. Turnir je bil tretje kategorije po klasifikaciji Fide ter je na njem bilo možno osvojiti normo za naslov mednarodnega mojstra, saj je imel tudi ustrezno mednarodno in klasifikacijsko ses- tavo. Na turnirju je brez težav zmagal prvi favorit velemojster Radoslav Simič, ki je dosegel 8 točk. Velik uspeh so dosegli Zoran Veličkovč, Rado Brglez in Ralf Blasek iz Nemčije, ki so si razdelili drugo do četrto mesto in s 7 točkami dosegli bal za naslov mednarodnega moj- stra. Med zmagovalce se je uvrstil tudi mednarodni mojster Danilo Polajžer s 6,5 točkami in mojster BtBI Otvoritev šahovskega festivala 1993. Pide Helmut Waller iz Avstrije s ^'5 točkami. Sledili so mojster ^ide Grischa Bluhm iz Nemčije s ^'5 točke, mednarodni mojster ^slo Eperjesi iz Madžarske s 4 ^<^kami, Boris Žlender s 3 ^^kami, Milan Kocman s 1,5 J^^ke in Oliver Težek z 1 točko, {^''edsednik organizacijskega od- "^ra je bil Slavko Brglez, sodnik ^^^irja pa mednarodni šahovski hodnik JankeJohak. Foto: Kosi skega odbora četrtega mednarod- nega šahovskega ttu-nirja na Ptuju je bila, da je tiuriir sestavljen tako, da bo na njem zopet možno dose- gati velemojstrske naslove. Orga- nizator je zato na turnir povabil tri velemojstre, in sicer Bojana Ku- rajico, Emira Dizdareviče in Dušana Rajkoviča, ter štiri medna- rodne mojstre: Mirona Shera iz Rusije, Iztoka Jelena in domačina Danila Polajžerja, tako da je ttimir dosegel sedmo kategorijo Fide. Iz- med tujcev so na turnirju sodelo- vali še mojstri Fide Harald Casa- grande in Heinz Baumgartner iz Avstrije in Ivajlo Zlatilov iz Bulga- rije. Tiunir se je igral v društvenih prostorih v času od 13. do 25. apri- la 1991. Na njem sta zmagala bivši svetovni mladinski prvak velemoj- ster Bojan Kurajica in velemojster Emir Dizdarevič z 8,5 točkami, kolikor je znašala tudi velemoj- strska norma, pred velemojstrom Dušanom Rajkovičem s 6,5 točkami, Mironom Serom s 6 točkami in Iztokom in Igorjem Je- lenom in Haraldom Casagrande- jem s 5,5 točkami. Manj od polovi- ce možnih točk so dosegli: Heinz Baumgartner in Danilo Polajžer po 5, Ivajlo Zlatilov 4,5, Srečko Kolar 3 in Rado Brglez 2,5 točke. Organizacijski odbor je vodila Silva Razlag, sodniške naloge pa opravljal mednarodni sodnik Fide Janko Bohak. Z namenom, da se tudi domačim šahistkam omogoči napredovanje in pridobivanje mednarodnih izkušenj, je Šahovsko društvo Ptuj od 9. do 20. decembra 1991 organi- ziralo ženski mednarodni šahov- ski turnir "Ptuj 91". Pokrovitelj prvega mednarodnega šahovskega turnirja na Ptuju v samostojni Slo- veniji je bilo zasebno podjetje "Caissa" iz Ptuja. Turnir, ki je bil četne kategorije po klasifikaciji Fide za ženske, se je igral v domu "Franca Krambergerja" na Ptuju. Slovenske igralke ponujene pri- ložnosti za dosego višjih naslovov niso izkoristile. Na turnirju sta zmagali Anda Sa- franska iz Latvije in Alla Grinfeld iz Rusije z 8 točkami pred Rumun- kama Evgenio Ghindo in Gabrielo Sranciu s 7,5 točkami ter Vesno Bašagič in Zorico Puljek s 7 točkami, medtem ko so slovenske predstavnice kar precej zaostale. Anita Ličina in Narcisa Mihevc sta dosegli po 5 točk, Nataša Krmelj 4 točke. Kiti Grosar 3,5 točke, Pavla Košir 2 točki in Petra Ipavec 1,5 točke. Organizacijski odbor je vodil Slavko Brglez, za dnevno izhajanje biltena je skrbel Boris Žlender, sodniške naloge pa je opravljal mednarodni sodnik Fide Janko Bohak. Štirje uspešno organizirani med- narodni turnirji za moške, med ka- terimi sta bila dva, na katerih je bilo možno doseči velemojstrske naslove, in uspešno organiziran mednarodni ženski turnir so opo- gumili društveno vodstvo, da pri- redi več mednarodnih tiuTiirjev hkrati, tako da prireditev preraste v šahovski festival. V sklopu šahovskega festivala so bili v pre- krasni dvorani - palaciju na ptuj- skem gradu od 18. do 28. novem- bra 1993 trije šahovski turnirji z mednarodno udeležbo. Na velemojstrskem turnirju je sodelovalo šest igralcev po dvo- krožnem Bergerjevem sistemu. Turnir je bil IX. kategorije po kla- sifikaciji FIDE, saj je imel pov- prečni rating 2462 točk. Zmagal je velemojster Aršak Petrosjan iz Ar- menije, ki je igral najzanesljiveje in dosegel ob sedmih remijih tri zmage. Brez poraza je turnir končal tudi domačin, mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je z drugim mestom dosegel enega iz- med svojih najboljših tekmoval- nih dosežkov. Ves čas turnirja si je prizadeval, da bi dosegel velemoj- strsko normo sedmih točk, kar mu sicer ni uspelo, z doseženim rezul- tatom pa je bil skupaj z organiza- torji prav gotovo zadovoljen. Vele- mojstra Miron Šer iz Rusije in Adrian Mihaljčišin iz Ukrajine sta igrala spremenljivo. Iztok Jelen pa je bil s polovičnim izkupičkom možnih točk verjetno nezadovol- jen, saj je imel do poslednjega kola lepe možnosti, da doseže precej več. Viktor Željandinov, znani šahovski trener iz Ukrajine, je večino partij izgubil v časovni sti- ski, da je lahko zelo neugoden na- sprotnik, pa je^ pokazal v partiji z velemojstrom Serom. ATLETIKA Vindiš drugi v Hadentili in državni prvali v soboto popoldan je bil v Radencih tradicionalni, že 17. maraton treh srca., tekmovanje v tekih na daljše proge. Naj- zanimivejši je bil klasični maraton za člane in članice. Med nastopajočimi in seveda tudi favoriti za najvišja mesta je bil tudi letos ptujski maratonec Mirko Vindiš. Mirko je bil drugi, za Kenijcem Newionom, in kot najbolje uvrščeni Slovenec osvojil naslov državnega prvaka. In ker so za njim zaostali drugi slovenski maratonci, med njimi lani naj- boljši Kei ko na mara- tonsko SLi I. v lo obetavno. 1\) neprijetni poškodbi v avtomo- bilski nesreči, ki mu je "vzela" lan- sko sezono, lahko letos in upamo da tudi še naprej pričakujemo odlične nastope in uvrstitve, tudi na največjih tekmovanjih. f.fc. RADEHOVA/TROFEJNI ULOV Na suho spravili soma velikana čeprav pravijo, da ribiči pogosto pretiravajo in centimetre zamenjujejo za metre, tokratni zapis ni ribiška šala. Dolgoletni ribič, zdaj že tri leta član RD Pesnica iz Lenarta, Peter Slana se je samo 30 minut mučil z velikim somom in ga varno spravil na suho. To se je zgodilo 16. maja ob jezeru Radehova pri Lenartu v Slovenskih goricah. Srečni ribič je bil vesel trofejnega ulova, saj je som tehtal dobrih 35 kilogramov in meril 153 cm. To je letos največja riba, ki so jo ribiči potegnili iz globin akumulacije Radehova. Ribiški čuvaj Anton Nekrep pa nam je povedal, da je v globinah še veliko večjih in težjih somov, a nočejo prijeti. Vsaj za zdaj še ne, morda bo ob koncu letošnje ribiške sezone (med ribiči je spet veliko tujcev - Nemcev in Avstrijcev) komu uspel še večji podvig, kot ga je dosegel Peter Slana. Tekst in foto: Marjan Toš Peter Slana, srečni ribič, s svojim rekordnim ulovom. Ob njem ribiški čuvaj RD Pesnica Tone Nekrep ŠPORTNO IN STROKOVNO SREČANJE STROJNIH ŠOL SLOVENIJE Uspeh ptujskih dijakov Tekmovanje dijakov srednjih strojnih šol postaja že tradicionalno. Na srečanju se pomerijo v znanju iz strokovnih predmetov, matematike, v praktičnih sposobnostih in športu. Mentorji izmenjajo svoje izkušnje, sklenejo se nova prijateljstva in poz- nanstva, ne nazadnje pa je to prijetno druženje, ki poglablja lepe medčloveške odnose. Po predhodnem regijskem tekmo- vanju srednjih strojnih šol v aprilu na Ptuju so se dijaki Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj, ki so se doma uvrstili na prva mesta, pomeri- li z vrstniki na državnem tekmovan- ju na Srednji elektro in strojni šoli Kranj, na SKPCŠ Škofja Loka in na Srednji šoli Jesenice. Tekmovalo je osem šol, ptujski dijaki pa so dosegli naslednja mesta: Bojan Hebar - 6. mesto v matemati- ki, Igor Krajnc - 5. mesto v tehnolo- giji, Matjaž Srol - 4. mesto v struženju, Klemen Horvat - 3. mesto v orodjarstvu, Igor Grlica - 5. mesto v plamenskem varjenju, Boštjan Kojc - 3. mesto v elektroobločnem varjenju, Boštjan Zajšek je bil deveti med 16 avtomehaniki. Na športnem področju so Ptujčani zastopali pomursko-mariborsko re- gijo v dveh športnih panogah in do- segli naslednje rezultate: namizni te- nis - 3. mesto (Siračevski, Geč); šah - 1. mesto (Puntigam, Jenuš, Zemlja- rič). V skupni razvrstitvi so dijaki podravske regije, kjer so nastopali naši dijaki, zasedli 4. mesto. Na šoli smo veseli vseh dobrih re- zultatov, saj so potrditev našega dela in prizadevanj, da izobrazimo dobre strokovnjake. Milan Cimerman LETALSTVO 7. Pliberšeli zmagal v JAmsid Solfoti Zmagovalec pr\'e dirke za državno pneiMitvo v preciznem tekmovanju in hkrati Ivekovega pokala je ptujski pilot Tomaž Pliberšek. Tekmovanja, ki je bilo organizirano minulo so- boto v Murski Soboti, se je udeležilo 13 tekmovalcev iz .šestih slovenskih aeroklubov in slovenske vojske. Tekmovali so v navigaciji in opazovanju, časovni točnosti in natančnos- ti pristajanja. Ptujski tekmovalec Tomaž Pliberšek je s cessno pre- pričljivo zmagal v dveh disciplinah, in sicer v opazo- vanju in časovni točnosti, nekoliko slabši pa je bil v pristajanju. V generalni uvrstitvi je z nabranimi 71 ka- zenskimi točkami dosegel mnogo boljši rezultat od drugouvrščenega .Mariborčana Robija Verbančiča (134 točk), premagal pa je tudi tako odličnega tekmovalca, kot je Celjan Leon Bauer, ki je nabral 152 kazenskih točk. "Ruia je bila dolga približno 130 kilometrov, na njej pa je bilo potrebno poiskati 16 skritih točk oziro- ma rešiti 16 nalog, kar sera uspešno opravil. Pri prista- janju je bilo nekoliko hrbtnega vetra, kar hitro poslabša rezultat," je povedal Tomaž Pliberšek. Tomaž Pliberšek je državni reprezentant in se pri- pravlja na udeležbo na evropskem prvenstvu, ki bo av- gusta v Franciji, državna reprezentanca pa se namerava udeležiti tudi prvih letalskih olimpijskih iger, ki bodo septembra v Turčiji. Udeležba na obeh tekmovanjih je odvisna od sponzorjev, saj morajo tekmovalci zbrati potrebni denar za udeležbo sami oziroma jim pri tem pomagajo njihovi klubi. Klubi pa so finančno ude- leženi že s tem, da omogočijo reprezentantu tekmovati s klubskim letalom, ki ga je potrebno za čas tekmovan- ja še posebej zavarovati. Do avgusta oziroma septembra pa čaka Tomaža in vse druge slovenske tekmovalce še nekaj preizkušenj na domačih tekmovanjih v preciz- nem in reli letenju, kar štejejo tisti, ki so že v reprezen- tanci, za nujno potrebni trening za mednarodna prvenstva. Milena Zupanič 22 - ŠPORT 22. MAJ 1997- TEDNIK Športne novice KARATE • DP za dečke in deklice v soboto 17. maja, se je v Pos- tojni na državnem prvenstvu za dečke in deklice pomerilo čez 400 tekmovalcev. Tekmovalci karate-do kluba iz Ptuja so imeli med njimi vidno vlogo. Tako je postal Jernej Trop je med mlajšimi dečki v kategoriji nad 55 kg državni prvak, v isti kate- goriji pa je Jan Eržen zasedel tretje mesto. Denis Repič je v ka- tegoriji do 40 kg, ki je bila pose- bej množična, s štirimi zmagami prišel v polfmale, zaradi pre- močnih udarcev v glavo nasprot- niku pa izgubil možnost za vstop za boj za prvo mesto in bil tretji. A.C. NOGOMET • Pokal sodnikom iz Lendave Društvo nogometnih sodnikov pri MNZ Ptuj je organiziralo tra- dicionalni turnir sodniških orga- nizacij Ptuja, Lendave in Mur- ske Sobote. Za spremembo so se tokrat delilci nogometne pravice pomerili v igranju nogometa. Tretji polčas je minil v restavra- ciji Gastro, kjer so sodniki iz- menjali mnenje in se seveda sprostili. Rezultati turnirja: Ptuj - Miu-- ska Sobota 0:1, (strelec Sirov- nik); Ptuj - Lendava 5:1 (strelci za Ptuj S. Čeh 2, Zagoršek, Ivančič in Glažar po 1, za Lenda- vo Imre); Murska Sobota - Len- dava 4:0 (strelci za Mursko So- boto Herceg, Vukan, Ritoper in Širovnik). Vrstni red: 1. Murska Sobota 6, 2. Ptuj 3 in 3. Lendava. Danilo Klajnšek STRELSTVO • Majcenovič zmagal v Nemčiji Slovenska reprezentanca strel- cev - invalidov se je od 8. do 11. maja udeležila mednarodnega tekmovanja za pokal pokrajine Hessen. V Nemčiji so tako tek- movali Ptujčan Srečko Majceno- vič, Slovenjebistričan Franc Pin- ter, oba strelca z zračno puško, in strelec s pištolo Ernest Jaz- binšek iz Ljubljane. Ptujski strelec Srečko Majce- novič je zmagal s 104,1 kroga, dosegel osebni rekord 598 kro- gov, zmagal leže ter izenačil osebni rekord 595 krogov stoje. Drugi slovenski reprezentant Franc Pinter se je stoje uvrstil na 3. mesto, leže na 4. mesto, v fina- lu pa na 6. mesto. Srečko Majcenovič se sedaj pri- pravlja na slovensko državno tekmovanje, ki bo v juniju, in na evropsko prvenstvo, ki bo avgus- ta v Franciji. RADENCI / TEK TREH SRC Uspeh ptujskih tekaiev v soboto, 17. maja, je bil v Radencih tradicionalni med- narodni maraton. Na njem je zelo uspešno nastopilo tudi 11 tekačev tekaškega kluba Maraton iz Ptuja. Na progi, ki vodi čez mejni prehod v Avstrijo, nato 6 km po Avstriji in se na mejnem prehodu Gederovci zopet vrne v Slovenijo, se je zbralo okrog 3000 tekmovalcev. Po- goji za tek so bili zelo težki, saj na startu bilo 33stopinj. Rezultati Ptujčanov: na 10 km progi je Franc Zupanič dosegel 15. mesto, na 21 km Nataša Vidovič 2. mesto v svoji kategoriji, enako Rado Ačimovič v svoji kategoriji, Ivek Golob pa je v klasičnem maratonu (42 km) dosegel odlično 9. mesto in 2. mesto v svoji kategoriji, kar je bil zelo dober test v pripravah na svetovno veteransko prvenstvo, ki bo v JAR. Tek na mednarodnem ma- ratonu v Radencih je pravi slovenski praznik teka, na katerega zaradi zelo dobre organizacije prihaja vse več Slovencev in tekačev iz tuji- ne. Spremlja ga mnogo raz- ličnih prireditev, ki naredijo na tekače nepozaben vtis in se vsako leto zelo radi znova vračajo. Drago Ačimovič JADRANJE Pokal Ptuja PI- rantanom Po sobotnem brezvetrju je nedeljski drugi dan letošnje jadralne regate za pokal Ptuja v organizaciji ptujske- ga brodarskega društva Kanca uspel nad vsemi pričakovanji. Kot je pove- dal predsednik Ranče Dra- go Klobučar, tako dobre udeležbe na regatah na Dra- vi še ni bilo, saj se je ob po- molu Ranče v Budini zbralo okoli 300 sodelujočih in gle- dalcev s prek 40 čolni oziro- ma jadrnicami. V soboto prvih treh predvi- denih regat zaradi brezvetrja niso mogli izvesti, prvo rega- to so startali šele v nedeljo ob dvanajstih. V razredu Opti- mist je razpelo jadra kar 25 jadrnic, najmanj negativnih točk pa je zbral Alan Bider- man pred Robertom Deluci- jo in Alenom Petričem - vsi trije iz piranskega Kluba Morgan. Med dekleti je bila najboljša Anja Doberšek iz izolskega Olimpica pred klubsko kolegico Tajo Abram in Tino Mrak iz Pira- na. Od Ptujčanov je 14. mes- to dosegla Mihaela Medved, 19. Rebeka Pšajd, 23. je bil Nikola Mudnič, 24. pa Tilen Mrgole. V razredu Evropa pa je so- delovalo le 5 jadrnic. Najbol- je je jadral Pirančan Rok Pu- var pred klubsko kolegico Kajo Jakopič, tretje in četrto mesto pa sta dosegla Ptujčana Tomaž Šalamun in Miha Korošec. Naslednja zanimivejša pri- reditev na Dravi bo zadnjo soboto v maju, ko bo v orga- nizaciji ptujskih Rancarjev velika veslaška regata oziro- ma spust od Starš do Ptuja za kanu in kajak v vseh starost- nih razredih in tekmovalnih skupinah. •OM ROKOMET / 2. LIGA VZHOD - ŽENSKE Uegraif l^e/enf e - IRK Ptuj 18:22 (9:13) ZRK PTUJ: A. Potočnik, Maračičeva 4, Pet- kova 4, Pučkova 1, Šijančeva 8, N. Potočnik 4, Bojeva 1, Majeričeva, Mlakarjeva, Podhostni- kova, Vidovičeva in Zampova. Derbi 17. kroga med vodilnima kluboma v 2. SRL za ženske je v Velenju zasluženo pripadel mladim Ptujčankam. V primeru poraza bi se po vsej verjetnosti morale posloviti od prvega mesta, tako pa imajo v primeru ugodnega razpleta v zadnjih dveh krogih lepo priložnost, da osvojijo prvo mesto. Začetek srečanja je pripadel gostjam, ki so po- vedle v 10. minuti igre s 5:2, nato so jih Ve- lenjčanke ujele in celo povedle z 9:8. Iz petih za- porednih nasprotnih napadov pa so igralke Ptuja prišle do vodstva s štirimi zadetki ob polčasu. Drugi del srečanja je dal slutiti zmago gostij, ki so povedle z 21:15. Domače igralke so poizkušale vse, da bi se jim približale, vendar je ptujska obramba delovala zelo dobro. Pohvaliti je potreb- no vratarko Vidovičevo, ki je uspela ubraniti pet sedemmetrovk. « Danilo Klajnšek ROKOMET Omoi - Velika Medelia 25:22 Ormož: Gaberc, Antolič 6, Fridrih, B. Džarmati 3, Praprotnik 6 (5), Grabovac 2, Kirič 2, G. Džar- mati 2, Miličič, Horvat 3, Hanželič 1, Šulek. Velika Nedelja: Kovačec, R. Mesarec 2, Trofe- nik 1, Gregorič, Sok, Kumer, Bezjak 10 (4), Ko- kol 2, Planine 2, A. Mesarec 4 (1), Belec, Lah 1. V drugem srečanju končnice tekmovanja v 2. SRL - vzhod so rokometaši Ormoža premagali eki- po Velike Nedelje ter uspeli izenačiti rezultat v zmagah na 1:1. Prvo srečanje so namreč dobili ro- kometaši Velike Nedelje. Začetek srečanja in ves prvi polčas sta minila v znamenju zelo trde igre. Predvsem obrambe obeh moštev so bile na svojem mestu. V napadu pa sta obe ekipi preveč grešili oziroma prehitro zakl- jučevali napade. Domači rokometaši so dvakrat imeli po dva igralca manj v polju, vendar številčne prednosti gostje niso znali izkoristiti. Skoraj ves prvi polčas so vodili Ormožani, v zaključku prvega polčasa pa so bili boljši gostje in so vodili z 11:12. V nadaljevanju srečanja so uspeli domači roko- metaši najprej rezultat izenačiti, nato pa so poved- li. Srečanje je odločila boljša igra domačih rokome- tašev v napadu, saj so rokometaši Velike Nedelje bili brez koncentracije v zaključku akcij. Domači so znali prednost treh zadetkov ohraniti do konca srečanja in so zasluženo slavili. Tretje in odločilno srečanje, ki bo dalo novega člana prve B lige pa je bilo včeraj v športni dvorani v Ormožu. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK 7. rokovnjaški pohod Ptujski planinci vabimo ljubi- telje nočnih pohodov na že 7. tradicionalni Rokovnjaški po- hod, ki bo tokrat potekal od Trojan preko Tuhinjske doline in Menine planine do prelaza Črnivec v bližini Kamnika. Po- hod bo potekal v noči s sobote, 31. maja, na nedeljo, 1. junija, s startom ob 20.30 iu:i izpred gos- tišča Gostinskega podjetja na Trojanah. Planinci iz Ptuja, ki se že ne- kaj let zapored udeležujemo "kralja pohodov", kot imenuje- mo Rokovnjaški pohod, se zbe- remo v soboto, 31. maja, ob 18. uri na avtobusni postaji v Ptu- ju, od koder bo organiziran pre- voz do Trojan. Glede na 12 ur nočne hoje morajo biti vsi ude- leženci v dobri psihofizični kondiciji, kar nam zagotavlja prijetno hojo do cilja pohoda na Črnivcu, kjer prejme vsak po- hodnik posebno izkaznico po- hoda, diplomo ter pravi ro- kovnjaški golaž. V Ptuj se bomo vrnili v nedeljo, 1. junija, do 15. ure. Opremite se planinsko in vremenski situaciji primerno. Kot dodatna oprema je obvezna beterijska svetilka z rezervnim baterijskim vložkom, rezervno perilo, že uhojena obutev z na- rezanim podplatom ter skodeli- ca z jedilnim priborom. S sabo vzemite tudi manjšo količino hrane in pijačo, za vse drugo pa bo poskrbel organizator poho- da, ki bo na startu pobiral prij- avnino 600 tolarjev. Cena poho- da, ki vključuje prevoz, organi- zacijo in vodenje, znaša za člane PD 750 SIT, za mlade planince 600 SIT ter nečlane PD 1200 SIT. Prijave z vplačili spreje- mamo do torka, 27. maja, v pi- sarni PD Ptuj v Prešernovi 27, kjer bo v petek, 30. maja, tudi obvezen sestanek vseh prijav- ljenih pohodnikov. ^Vodil bo Uroš Vidovič. U.V. PO HALOŠKI PLANINSKI POTI Planinsko društvo Ptuj vabi ljubitelje narave in pohod- ništva na 6. pohod po Haloški planinski poti od Cirkulan do Podlehnika, ki bo v soboto, 31. maja, ob vsakem vremenu. Start pohoda je v Cirkulanah pred gostilno Krona med 7.00 in 9.30 uro. Pohodnike bodo na start vozili posebni avtobusi iz AP Ptuj ob 6.30, 7.00, 8.00 in 9.00 uri (prevozi posebnih avto- busov so brezplačni). Letos uvajamo startnino, ki bo znašala 200 tolarjev, ob tem pa prejmete spominski kozarec z znakom HPP in čaj. Pohod bo potekal po markira- ni poti med vinogradi, kjer pri- delujejo vrhunska haloška vina, in po grebenih s čudovitim razgledom. Hoje bo 7 ur s krajšimi postanki na vmesnih kontrolah (žig!), kjer bo poskrbljeno za pestro gostinsko ponudbo. Cilj pohoda je v Podlehniku (pri jezeru), kjer bo ob 16. uri slovesen zaključek pohoda s po- delitvijo bronastih in srebrnih značk pohoda, kulturni pro- gram in planinsko rajanje ob živi glasbi. V gostilni bo možno dobiti tudi toplo malico (pripo- ročamo prednaročila). Iz Podlehnika (od jezera) bodo vozili posebni avtobusi do Ptuja ob 18., 19., 20. in 21. uri (zadnji avtobus odpelje po do- govoru). Vozni red posebnih prevozov je prilagojen voznemu redu javnih prevozov v Ptuj in iz Ptuja. Za podrobnejše infor- macije in najave večjih skupin pokličite na telefon: (062) 777- 151 (PD Ptuj) ali (062) 775-110 (Tone Purg). Vljudno vabljeni! Organizacijski odbor PD Ptuj NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 27. kroga: Dravograd - SET Vevče 2:4, Zagorje - Drava 1:0, Šentjur - Triglav Naklo Mavrica Črnuče Nafta 1:1, Goriške opekarne - Železničar in Piran - BS Tehnik 1:4, Jadi Šepič - ERA Šmartno 2:1. 1. SET VEVČE 27 159 3 53:17 54 2. DRAVA 26 157 4 47:18 52 3. DRAVOGRAD 26 146 6 39:25 48 4 NAFTA 26 11 105 31:27 43 5. ŠENTJUR 26 11 7 8 34:32 40 6. RUDAR TRBOV. 26 108 8 31:27 38 7. ZAGORJE 26 9 107 36:30 37 8. BS TEHNIK 26 104 1235:29 34 9. ŽELEZNIČAR 27 9 7 1132:39 34 10. GORIŠKE OP. 27 9 7 1127:29 34 11. TRIGLAV 26 7 109 27:27 311 12.ERAŠIVtART. 26 9 4 1338:40 31J 13. MAVRICA 26 7 7 1222:38 28 j 14. JADR. ŠEPIČ 26 8 4 1424:46 28: 15. PIRAN 26 5 3 1816:62 18: Pari 28. kroga: SET Vevče - Goriške opekarne, BS Tehnik - Za- gorje, Rudar Trbovlje Mavrica Črnuče, Nafta - Jadran Šepič, Era Šmartno - Šentjur, Triglav Naklo - Piran, Drava - Dravograd. ZAGORJE: DRAVA 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Stojanovič (22) Drava: Sraga, Volk, Fanedl, A. Vršič, Karanovič, T. Vršič, Križanič (Plošnik), Zec, Emeršič, Vogrinec (Koren), Vesenjak, (Pucko). Nogometaši ptujske Drave so doživeli poraz v Zagorju, kjer jih je ugnala domača ekipa Zagorja z mi- nimalnim rezultatom. Ptujski no- gometaši so takoj na začetku dali vedeti, z kakšnimi nameni so prišli v Zagorje. Imeli so terensko inicia- tivo, kljub močnemu pritisku pa so domačini povedli v 22. minuti igre. Do konca prvega polčasa so več od igre imeli ptujski nogometaši, ven- dar do spremembe rezultata ni prišlo. V 39. minuti je prišlo do težje poškodbe igralca Drave Mar- ka Križaniča, ko je trčil z domačim igralcem in poiskal pomoč v zdravstvenem domu. Slika v dru- gem polčasu se ni bistveno spreme- nila. Domači, zadovoljni z vodstvom, so se branili, Ptujčani pa napadali, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo domačega \'ratarja. Tako so igralci Zagorja prišli do srečne zmage. V nedeljo bo na ptujskem mest- nem stadionu prava nogometna poslastica. Domača Drava bo gosti- la ekipo tretjeuvrščenega Dravo- grada, nato pa v sredo še veliki obračun z nogometaši SET Vevče. V teh dveh tekmah je možno iskati tudi razplet prvenstva v drugoli- gaški karavani. Če bi ptujski nogo- metaši zmagali na obeh srečanjih, bi postali prvoligaši. Danilo Klajnšek 3. LIGA - VZHOD Rezultati 21. kroga: Steklar - Dravinja 2:2, Odranci - Bakovci 0:2, MiVl Brunšvik - Kungota Bro- ker 0:1, Kovinar - Pohorje 2:5, Unior - Aluminij 0:2, Paloma - Črenšovci 3:1, Goričanka - Tur- nišče 3:0. 22. krog: Dravinja - Goričanka 1:2, Turnišče - Paloma 1:0, Črenšovci - Unior 2:0, Alumi- nij - Kovinar 2:0, Pohorje - MM Brunšvik 0:2, Kungota Broker - Odranci 0:0, Bakovci - Steklar 2:0. 1. ALUMINIJ 22 164 2 49:13 52 2. POHORJE 22 154 3 48:19 49 3. BAKOVCI 22 136 3 51:15 45 4. ČRENŠOVCI 22 140 8 38:24 42 5. PALOMA 22 103 9 29:26 33 6. KOVINAR 22 8 4 1028:39 28 7. TURNIŠČE 22 7 7 8 27:39 28 8. UNIOR 22 7 6 9 27:28 27 9. GORIČANKA 22 6 7 9 27:29 25 10. DRAVINJA 22 6 5 1133:44 23 11. KUN. BROKER 22 5 7 1021:40 22 12. ODRANCI 22 6 3 1327:36 21 13.M1VIBRUNŠVIK22 5 4 1325:51 19 14. STEKLAR 22 4 4 1422:49 16 Razpored 23. kroga: Bakovci - Dravinja, Steklar - Kungota Bro- ker, Odranci - Pohorje, Kovinar - Črenšovci, MM Brunšvik - Alumi- nij, Unior - Turnišče, Paloma - Goričanka. ALUMINIJ - KOVINAR 2:0(1:0) Strelca: 1:0 Ivančič (45), 2:0 R. Hojnik (89) Aluminij: L. Šmigoc, Kristofič, Gerečnik, Grbavac, Emeršič, Fridl, Zrnko (Herdš), Boškovič, R. Hoj- nik, Rozman (J. Šmigoc) in Ivančič. Nogometaši Aluminija so tudi v tretjem srečanju v sedmih dneh sla- vili. Po zmagi doma proti Palorai '2:1) in v Zrečah proti Uniorju 0:2) so bili tokrat uspešni proti mariborskemu Kovinarju. / .A igj.j ni bila takšna, ko so jo priuiKovalj gledalci. Igralci Aluminija s., mielj absolutno premoč, vendar tudi ij. najidealnejših priložnosti ^g. deli mreže Kovinarja. T« )c v /.adnjih trenutkih prvega p;>lčasa uspelo Ivančiču s strelom / roba šestnajstmetrskcga pro^Kii i Priložuosii /:i veliko tudi \ diii;;i.-iii , ven- dar žoga m lu ni luucl.i \ ime/o do- brega gosuiion).;.! M.iiaiia Vjg dvome o zmagi pa je razrešil v 89. minuti najboljši strelec 3. SNL - vzhod Robert Hojnik, ki je s stre- lom z glavo ugnal vratarja gostov. Danilo Klajnšek 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 21. kroga: Videm - Dornava 1:2, Slovenja vas - Hajdi- na 0:3, Skorba - Pragersku 2:0, Gorišnica - Središče 1:3, Gerečja vas - Stojnci 4:2, Bistrica - Boč 0:2 1. DORNAVA 21 142 5 51:24 44 2. HAJDINA 21 134 4 38:10 43 3. GEREČJA VAS 21 11 4 6 40:30 37 4. VIDEM 21 11 2 8 45:29 35 5. SREDIŠČE 21 11 2 8 40:32 35 6. BOČ 21 104 7 31:25 34 7. STOJNCI 21 103 8 33:43 33 8. SLOVENJA VAS 21 9 3 9 40:33 30 9. PRAGERSKO-1 21 7 1 1325:38 21 10. SKORBA 21 6 3 1229:48 21 11.60RIŠNICA-1 21 5 2 1427:47 16 12. BISTRICA 21 3 2 1617:57 11 Razpored tekem 22. kroga - v ne- deljo, 25. maja: Dornava - Bistrica, Stojnci - Gorišnica, Pragersko - Slovenja vas, Hajdina - Videm, Boč - Gerečja vas. Središče - Skorba. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 19. kroga: Haj- doše - Pago Leskovec 0:1, iVlarkov- ci - Grajena 3:1 prekinjena, Rogozn. Elteh - Apače 6:3, Bukovci - Polskava 5:1, Tržeč - Podvinci 2:3, Mladinec-Ormož 3:0. 1.R0G0Z. ELTEH 19 143 2 56:17 45 2. ORMOŽ 19 132 4 61:28 41 3. PAGO LESKOV. 19 9 6 4 40:33 33 4. MARKOVCI 19 102 7 41:30 32 5. APAČE 19 9 3 7 38:39 30 6. MLADINEC 19 7 6 6 33:30 27 7. PODVINCI 19 7 5 7 29:34 26 8. GRAJENA 19 8 2 9 32:38 26 9. TRŽEČ 19 7 2 1038:29 23 10. BUKOVCI 19 5 5 9 41:57 20 11. POLSKAVA 19 2 4 1318:55 10 12. HAJDOŠE 19 2 2 1519:56 8 Razpored tekem 20. kroga - v so- boto in nedeljo, 24. in 25. maja: Polskava - Rogoznica Elieh, Pago Leskovec - Mladinec, Podvinci - Bukovci, Apače - Markovci, Graje- na - Hajdoše, Ormož - Tržeč. 2. SML - VZNOD 18. krog: Dravinja - Slov. Gradec ni bilo gostov, Kovinar - Starše 1:6, Aluminij - Beltrans 7:0, Nafta - Krško 1:2, Era Šmartno - Prager- sko 6:0, Steklar - Beltinci 2:2; 15. krog - zaostala tekma: Kovinar Štore - Aluminij 1:1. Razpored tekem 19. kroga: Ste- klar - Dravinja, Beltinci - ERA Šmartno, Pragersko - Nafta, Krško ; Aluminij, Beltrans - Kovinar Štore, Starše - Slov. Gradec. MUDINSKA LIGA MNZ PTUJ - VZHOD 17. krog: Rog. Elteh - Ormož 9:0, Bukovci - Dornava 1:4, Skorba - Gorišnica 0:4, Videm - Stojnci 7:0. Razpored tekem 18. kroga: Stojnci - Skorba, Gorišnica - Bu- kovci, Ormož - Središče, Dornava - Rog. Elteh MNZ PTUJ - ZAHOD 13. krog: Unior - Bistrica 0:0, Polskava - Boč 1:5, Hajdina - Ger. vas 5:3, Šentjur - Slov. vas 6:1. Razpored tekem 14. kroga: Bistri- ca - Šentjur, Slov. vas - Hajdina, Ger. vas - Polskava, Boč - Unior. Branko Lešnik MALI NOGOMET - 2. LIGA - VZHOD Majolka - Agrotim 4:4 (2:0) Strelci: 1:0 Bračič (27), 2:0 Fri- dauer (28), 2:1 Sobočan (34). 2:2 Makovec (35). 3:2 Bračič (42). 3:3 Sobočan (53), 4:3 Bračič (54), 4:4 Štaman (59). Majolka: Trafela, Kozel, Bračič, Mohorko, Selak, Fridauer, Kokol, Ovčar. V zadnjem srečanju pred svoiimi gledalci igralcem Majolke ni uspelo zmagati. Ves prvi polčas so imeli premoč in v zadnjih treh minutah prvega polčasa povedli z dvema za- detkoma prednosti. Nadaljevanje je pripadlo gostom, ki so rezultat naj; prej izenačili. Domači nogometaši so potem še dvakrat vodili. In ko je kazalo, da bo celoten izkupiček os; tal na Vidmu, so gostujoči igralci uspeli rezultat izenačiti. Danilo KlajnšeK f EDNIK - 22. MAJ 1997 ŠPORT - 23 KASASTVO / MARKO SLAVIC EVROPSKI PRVAK} SšMen nastop našega reprezentanta v NEDEUO ZNOVA V UUTOMERU, 1. JUNIJA PA PRVI LETOŠNJI START NARAŠČAJNIKOV - DVELETNIH KASAČEV V LENARTU iVledicin ko so domači tekmovalci jjjgrili iiuiči na hipodromu v Šent- jerneju na Dolenjskem, je naš naju- jpešnejši voznik Marko Slavič ml. j2 Klii"^;"'"^''-'^'^ pn Ljutomeru si- jajno branil slovenske barve na Du- naju- Na 38. evropskem prvenstvu 23 voznike aniaicrje je bil prvi dan soliden tretji, v nedeljo pa je potol- jjel VSI) konkurenco in z enim prvim icr enim drugim mestom osvojil naslov evnijiskega prvaka. Zmaga jc toliko pimiembnjcša, ker Marko ni imel sreče pri žrebanju konjev. Žreb nui je namreč dodelil precej slabše konje od drugih ude- ležencev prvenstva. Prevladala je torej zrela taktika in preudarnost voznika, ki je z zmago na Dunaju potrdil visoko mesto slovenskega kasaškega športa v Evropi. 1 )oma pa so ljubitelji kasaštva hi- teli v Šentjernej. Tam so videli osem dirk, vse so bile na 1700 m dolgi progi. Kljub sončnemu vre- menu rezultati tokrat niso bili re- kordni, bilo je celo nekaj manjših težav pri startu s traka v zadnji dir- ki, zato so ga morali dvakrat ponav- ljali. Udeležba je bila solidna, manjkali so le nekateri najboljši lju- tomerski, brdski in seveda konji. Rezultat dirk iz ŠeiH]criiL]a: L dirka, avtostart za 3-4-lciiic kasače, 1700 m, zaslužek do 30 tisoč SIT: 1. Clif (Dovžan, Ljubljana) 1:25,6; 2. Sissi Sara (Maletič, Šentjernej) 1:25,8 in 3. Agar (Boc, Ljubljana) 1:30,4; 2. dirka, avtostart za 3-5-let- ne kasače, 1700 m, zaslužek do 100 tisoč SIT: 1. Pikobela (Antončič, Šentjernej) 1:24,5; 2. Dream of Vic- torv (Hrovat, Visoko) 1:24,8 in 3. Oksa (Kovačič, Maribor) 1:25,8; 3. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 200 tisoč SIT: 1. Frenka II. (Marinšek, Brdo) 1:24,1; 2. Peri Lobell (Bele, Šentjernej) 1:24,4 in 3. Avia (Hro- vat, Vrhnika) 1:24,7; 4. dirka, av- tostart za 3-12-letne kasače, 1700 m. zaslužek do 300 tisoč SIT: 1. Enig- ma (Cerar, Ljubljana) 1:22,8; 2. Jard II. (Cetin, Krško) 1:23,4 in 3. Lafit (Miklič, Ljubljana) 1:23,9; 5. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, zaslužek do 400 tisoč SIT: 1. Eskimo Vella (Kukolj, Ljutomer) 1:22,9; 2. Ahaja (Sagaj, Ljutomer) 1:23,2 in 3. Vilijan (Bevc, Ljublja- na) 1:23,6; 6. dirka, avtostart za 3- 12-leine kasače, 1700 m, zaslužek do 600 tisoč SIT: 1. Armena (Ma- rinšek, Brdo) 1:21,1; 2. Lavv Bot (Koprivnik, Maribor) 1:21,5 in 3. Amita (Jureš, Ljutomer) 1:21,8; 7. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1700 m, zaslužek do 950 tisoč SIT: 1. Delon (Plečko, Mari- bor) 1:20,3; 2. Anihila (Sagaj, Lju- tomer) 1:20,9 in 3. Asteriks (Kosec, Komenda) 1:21,3; 8. dirka, start s traka za domače in uvožene konje: 1. Somebody Lied (Zan, Ljubljana) 1:18,9; 2. Alija II. (Skube, Visoko) 1:20,9 in 3. Zukov (Tušak, Komen- da) 1:23,1. Naslednje dirke bodo to nedeljo v Ljutomeru, v Lenartu pa se pri- pravljajo na prvi letošnji start dve- leinikov, ki bo na konjeniški prire- ditvi 1. junija na hipodromu Pole- na. M.Toš PTOJ^ KIDRIČEVO / PRAZNIK ATLETIKE f^kntovunie mu muli in vdiki pukal športni zavod Ptuj je na ptujskem mestnem stadionu izve- del medobčinsko prvenstvo v atletiki za mali in veliki atiet- sld pokal Slovenije. Udeležilo se ga je več kot 550 mladih atletov. MALI APS - učenke: 60 m: 1. Ana Vurcer (Mladika) 8,90, 2. Karmen Žumer (Grajena) 8,93, 3. Mojca Munda (Olga Meglic) 9,10; 300 me- trov: 1. Natalija Sbull (Breg) 49,56, 2, Ines Klasinc (Breg) 51,26, 3. Nataša Petrušič (Ljudski vrt) 52,83; 1000 m: 1. Lidija Lešnik (Destrnik) 3:42,78. 2. Simona Hameršak (Mar- kovci) 3:44,49. 3. Bernarda Valenko (Dornava) 3:47,05; skok v daljavo: 1. Mojca Selinšek (Mladika) 429 cm, 2. Špela Erlač (Olge Meglic) 419 cm, 3. Anja Gabrovec (Ljudski vrt) 409 cm; skok v višino: 1. Leonela Dja- kovič (Olga Meglic) 140 cm, 2. Ana Starki (Ljudski vrt) 140, 3. Maja Za- kelšek (Gorišnica) 135 cm; met žogi- ce: 1. Natalija Forštnarič (Mladika) 43,20, 2. Andreja Brumen (Olga Me- glic) 42,90 m, 3. Mojca Meznarič (Markovci) 41,60 m; ekipno: 1. OŠ Olga Meglic 9020. 2. OŠ Ljudski vrt 8861. 3. OŠ Mladika 8813 točk. Učenci: 60 m: 1. Matjaž Lipuš (Breg) 8,18. 2. Darko Berlak (Ljud- ski vrt) 8,23, 3. Aleš Koter (Olge Me- glic) 8,76; 300 m: 1. Uroš Prevolšek (Mladika), 45.47, 2. Gregor Horvat (Mladika) 47,04, 3. Denis Osenjak (Breg) 49,51; 1000 m: 1. Damir To- polovec (Olga Meglic) 3:24,69, 2. Pe- ter Plohi (Markovci) 3:28,68, 3. Go- ran Gajič (Breg) 3:32,40; skok v dal- javo: 1. Žiga Omladič (Olga Meghč) 505 cm, 2. Tadej Vidovič (Mladika) 469 cm, 3. Silvester Bezjak (Markov- ci) 448 cm; skok v višino: 1. Danijel Rus (Dornava) 135 cm, 2. Igor Kokot (Gorišnica) 135 cm, 3. Primož Kokol (Mladika) 130 cm.; met žogice: 1. Sašo Hrnčič (Mladika) 65,60, 2. Jani Belšak (Dornava), 3. Dejan Horvat (Mladika) 53,20 m; ekipno: 1. OŠ Mladika 9430 točk, 2. OS Olga Me- glic 8868 točk, 3. OŠ Gorišnica 8621 točk. VELIKI APS - učenke: 60 m: 1. Nadja Šibila (Mladika) 8,38, 2. Tanja Srečkovič (Olga Meglic) 8,61. 3. Magda Arnuš (Mladika) 8,81; 300 m: 1. Lidija Svenšek (Videm-Lesko- vec-Sela) 47,27, 2. Urška Horvat (Mladika) 49,20. 3. Metka Erlač (Olga Meglic) 50,05; 000 m: 1. Ma- nuela Lozinšek (Videm-Leskovec- Sela) 3:40,88. 2. Tjaša Kovač (Olga Meglic) 3:41,27, 3. Simona Hanželj (Destrnik) 3:45,26; štafeta 4x100 metrov: 1. OŠ Olga Meglic 58,5, 2. OŠ Mladika 58,6, 3. OS Destrnik 100,9; suvanje krogle: 1. Jerneja Ceh (Juršinci) 9.25 m, 2. Duška Sekuljica (Ljudski vrt) 9.02 m, 3. Martina Ipša (Olga Meglic) 8.80 m; met žogice: I. Franja Muhič (Gorišnica) 56,50 m, 2. Natalija Mlakar (Ljudski vrt) 55,60, 3. Marjetka Šuen (Olga Me- glic) 46,00 m; skok v daljavo: 1. Darja Leben (Dornava) 535 cm, 2. Janja Druzovič (Mladika) 453 cm, 3. Danijela Ratek (Destrnik) 444 cm; skok v višino: 1. Nuša Mohorko (Mladika) 140, 2. Maja Bombek (Mladika) 140, 3. Sanja Šegula (Ljudski vrt) 140 cm; ekipno: OŠ Mladika 13245, 2. OŠ Olga Meglic 12964, 3. OŠ Cirkulane 12106 točk; učenci: 60 m: 1. Sašo Turnšek (Mla- dika) 7,50, 2. Rok Solina (Olga Me- glic) 7,69, 3. Primož Stojčko (Dorna- va) 7,90; 300 m: 1. Tomaž Toplak (Mladika) 39,44, 2. Marcel Rojko (Grajena) 42,71. 3. Damjan Golub (Podlehnik) 42,93; 1000 m: 1. Mat- jaž Topolovec (Videm-Leskovec- Sela) 3:06,97,2. Gašper Malek (Breg) 3:11,75,3. Goran Širovnik (Mladika) 3:13,44; štafeta 4 x 100 m: 1. OS Mladika 49,7, 2. OŠ Olga Meglic 52,1, 3. OŠ Markovci 54,3; met žogi- ce: 1. Boris Prevolšek (Mladika) 75,50, 2. Primož Zoreč (Mladika) 70,10 m, 3. Primož Firbas (Gorišnica) 68,50 m; suvanje krog- le: 1. Bojan Herega (Grajena) 13.05 m, 2. Matjaž Gojčič (Breg) 11.63 m, 3. Uroš Drofenik (Olga Meglic) 11.40 m; skok v daljavo: 1. Darjan Petek (Grajena) 536 cm, 2. Daniel Toš Quršinci) 522 cm, 3. Aleksander Štefanovič (Mladika) 516 cm; skok v višino: 1. Marko Hrga (Juršinci) 173 cm, 2. Roky Repič (Mladika), 3. Da- vorin Sluga (Podlehnik) 165 cmj ekipno: OS Mladika 15949, 2. OS Olga Meglic 14686, 3. OŠ Markovci 13526 točk. TEKMOVANJE MLADIH OBČINE KIDRIČEVO V občini Kidričevo so izvedli tek- movanje za mali in veliki APS. Tek- movanje so organizirali v Mariboru na stadionu Tabor, kar je praksa že nekaj časa. Mali atletski pokal dečki: 60 m: 1. Mojzer (Kidričevo) 8,54; 300 m: 1. Barovič (Cirkovce) 50,66; 1000 m: 1. Pernat (Cjrkovce) 3:31,4; skok v dal- javo: 1. Šenica (Cirkovce) 464 cm; skok v višino: 1. Firbas (Kidričevo) 140; met žogice: 1. Serdinšek (Ki- dričevo) 46,84 m; ekipno: 1. OŠ Ki- dričevo 8941 točk. Dekleta: 60 m: 1. Vidovič (Kidričevo) 8,78; 300 m: 1. Napast (Cirkovce) 51,51; 1000 m: 1. Pernat (Cirkovce) 3:33,4; skok v dal- javo: 1. Šibila (Kidričevo) 410 cm; skok v višino: 1. Tfstenjak (Ki- dričevo) 135 cm; met žogice: 1. Vi- dovič (Kidričevo) 43,54 m; ekipno: l.OŠ Cirkovce 9322 točk. VELIKI AP - dečki: 60 m: 1. Bau- man (Kidričevo) 7,91; 300 m: 1. Jevševar (Kidričevo) 43,17; 1000 m: 1. Kopušar (Kidričevo) 3:14,0; skok v daljavo: 1. Kočevar (Kidričevo) 509 cm; skok v višino: 1. Kraner (Kidričevo) 145 cm; met žogice: 1. Turk (Kidričevo) 65,56 m; suvanje krogle: 1. Cesar (Cirkovce) 11,22 m; štafeta: 1. OŠ Kidričevo 52,78; ekip- no 1. OŠ Kidričevo 15039 točk; dek- leta: 60 m: 1. Dončec (Kidričevo) 8,82; 300 m: 1. Zafošnik (Ki- dričevo); 1000 m: 1. Svenšek (Ki- dričevo) 3:43,6; skok v daljavo: 1. Peršuh (Cirkovce) 450 cm; skok v višino: 1. Dobič (Cirkovce) 150 cm; met žogice: 1. Metličar (Cirkovce); suvanje krogle: 1. Puklavec (Cirkov- ce) 9,49 m; štafeta: 1. OŠ Kidričevo 59,46; ekipno: 1. OŠ Kidričevo 12236. Danilo Klajnšek KIKBOKS Zavec premagal Korotaja v soboto, 17. maja, je bil v Maribo- ru prvi turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini fulkontakt. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj sta nasto- pila Branko Fidler in Dejan Zavec, iz Kluba borilni veščin Ormož pa so nastopili Milan Korotaj, Bogdan Klobasa in Smiljan Lukman. Rezultati: do 67 kg: Dejan Zavec (Ptuj) je po prekinitvi v 2. rundi pre- magal Boštjane Ravterja iz Maribora, nato pa je v najzanimivejši borbi prvenstva premagal Milana Korotaja iz Ormoža po točkah; do 71 kg: Branko Fidler (Ptuj) je prepričljivo premagal Andreja Leša iz Maribora; do 81 kg: Smiljan Lukman (Ormož) je v 1. rundi premagal svojega klub- skega kolega Bogdana Klobasa. PTUJČANI NAJBOUSI V ZAGREBU V nedeljo je bilo v Zagrebu odprto prvenstvo Hrvaške v point karateju. Ptujski Klub borilnih veščin je sode- loval s petnajstimi tekmovalci in je bil v kategoriji mednarodnih dvobo- jev najuspešnejši. Ptujsko ekipo so sestavljali: Uroš Prelog, Andrej Vin- diš, Matjaž Vindiš, Matjaž Brumec, Boštjan Brumec, Rupert Fišer^ Saša Prelog, Mateja Erlač, Nadja Šibila, Renata Polanec, Katja Janžekovič, Maja Ozmec, Alojz Vidovič, Matej Šibila in Davorin Gabrovec. Ekipo sta vodila Branko Fidler in Vladimir Sitar, sodila pa sta tudi ptujska sodnika Marjan Šibila in Franc Brumec. Franc Slodnjak TENIS Odprto prvenstvo Ptuja Teniški klub Ptuj je na igriščih v Termah organiziral odprto prvenst- vo Ptuja v tenisu za dekleta in fante do šurinajstega leta starosti. Nasto- pilo JE 151 tekmovalcev in tekmo- valk, ki so odigrali 146 dvobojev. Pri dekletih je po pričakovanju sla- vila Ines Globočnik iz Celja, ki je bila tudi postavljena za prvo nosilko turnirja. V finalu je brez težav pre- magala Ljubljančanko Bagolo. Tudi ptujski igralki Ajda Brumen in Tjaša Kovač sta se dobro odrezali. Ajda je izpadla v četrtfinalu, Tjaša pa v drugem kolu. Obe )e premagala fi- nalistka Bagola. Pri fantih B je Andrej Pintarič iz Radencev s 7:5, 6:4 ugnal Tineta Pufiča iz Galeje. V prvem kolu so nastopili tudi Gašper Malek iz Goye, ki je premagal Aleša Adamiča iz Domžal, izgubil pa v polflnalu od finalista Pufiča, Ino Ficko je izgubil v drugem krogu z kasnejšim zmago- valcem Pintaričem, enako tudi Ma- tej Rus v prvem krogu. Pri fantih A je Matija Zgaga iz ŽTK Maribor v finalu ugnal Roka Galuna iz TK Ptuj z 6:2, 6:1, kar je vsekakor velik uspeh mladega ptuj- skega teniškega upa. Od Ptujčanov so v prvem krogu izpadli Ivan Firer, Kristjan Krajnc, Tomaž Strafela in Sašo Babosek, v drugem krogu pa Aleš Adamčič. Rezultati finalov: dekleta: Ines Globočnik - Ajda Bagola 6:3, 6:2; fantje B: Andrej Pinterič - Tine Pufič 7:5,6:4; fantje A: Matija Zgaga - Rok Galun, TK Ptuj, 6:2, 6:1. Danilo Klajnšek STRELSTVO Dornava in Ptuj v finalu pionirjev v soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo pionirjev z 2xačno puško. S ptujskega območja sta si priborili pravico nastopa ekipi SD Dornava in SD Ptuj. Ptujčani Simon Fras, 167, Smiljan Vidovič, 164, in Sebastijan Molnar, 161, so bili s 492 krogi boljši od SD Dornava (490): David Fric 165, Matej Janžekovič 163, Jernej Peteršič 162, Matjaž Vrtič 160 kr. Odlična uvrstitev pionirjev Dornave, ki jo trenira znani trener Tone Peteršič in ki je kljub slabi finančni podpori občine na regijskem prvenstvu premagala Ptujčane, na državnem prvenstvu pa se uvrstila ta- koj za ekipo SD Ptuj. DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO v Ljubljani na državnem prvenstvu z zračno pištolo za mlajše mladince ekipa SD Ptuj ni imela nasprotnika in je s 1027 krogi zasedla ekipno prvo mesto. Posamezno je zmagal strelec Kamnika Martin Pogačnik s 362 krogi, drugi je bil Marjan Gril s 350 kr., tretji Matija Potočnik 346 - oba SD Ptuj, Robert Šimenko se je uvrstil na peto mesto. Ptuj je med prvimi petimi tekmovalci imel kar tri. Trener Jože Malek je povedal: "Delo se je obrestovalo, pričakoval sem medalje, škoda, da dobimo tako malo sredstev za takšne uspehe." Mlajša mladinka Tanja Roškar je bila petnajsta. SAŠO POROK DRUGI V KAMNIKU v Kamniku so organizirali izbirno tekmo najboljših mladincev Slove- nije. SD Ptuj je imel pravico poslati tri tekmovalce. Udeležil se je naj- boljši Sašo Porok in bil s 483 krogi drugi. Za ttu-nir olimpijskih nupov v Plznu so si pravico nastopa priborili Alenka Peteršič, Sašo Porok in Pavel Fabrici. Zaradi slabih finančnih sredstev pa je nastop Ptujčanov negotov. PTUJPETLJA ČETRTA Velikega odprtega tekmovanja s pištolo in revolverjem velikega kalibra so se udeležili strelci SD Ptuja Petlja. V streljanju z revolverjem je ekipa SD Ptuj Petlja/Raušl, Ivanovič, Stražišar/ s 246 krogi bila četrta. Zmagali so strelci iz Rečic. Posamezno je bil najboljši Andrej Brunšvek iz Rečice s 95 krogi, drugi Drago Igličar iz Maribora in tretji Peter Tkalec iz Rečice. Uvrstitve Ptujčanov: 7. Slavko Ivanovič 89. kr., 3. med članicami Majda Raušl 83 kr., Milan Stražišar 84 in Izidor Ptdko 79. V streljanju s pištolo so zmagali strelci Rečice in Andrej Brunšvik. Petlja se je uvrstila manj uspešno, najboljša je bila Majda Raušl v splošni konkurenci med Ptujčani, v konkiurenci članic pa je bila četrta. Sf STRELSTVO % Občinsko prvenstvo Kidričevega Strelska družina Kidričevo je v počastitev praznika občine organizirala ekipno in posamično prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Tek- movanje na strelišču stadiona se je udeležilo pet ekip. Med ekipami je prvo mesto osvojila SD Kidričevo (698), druga je bila SD Gomila Juršinci (570), tretja pa SD Željka Juršinci (531). Med posamezniki je prvo mesto osvojil Franc Frčeč (244), drugo Gorazd Maloič (243), oba SD Kidričevo, tretje Izidor Pulko (SD Ptuj - 228). Danilo Klajnšek Športne novice ATLETIKA« Kvalifikacije poliala in pokal Savana v soboto so bile v Celju discipli- ne prvega dne kvalifikacij za pokal Atletske zveze Slovenije, na kate- rih so nastopili tudi mladi adeti in atletinje AK Ptuj, ki že vadijo na atletskih napravah na novem sta- dionu pri šolskem centru. Tako je Mlakarjeva v teku na 100 metrov z 12,69 sekunde postavila osebni re- l^ord, Vertič pa je tekel 11,48. V teku na 400 metrov je Gačnikova tekla 61 Ji 3 sekunde, Golubova 63,53 in Stegerjeva 64,59 ter Lah |2,26 in Lorenčič 54,66 sekunde. Ženska štafeta 4 krat 100 metrov pa je dosegla čas 52,33 sekunde. V teku na 1500 metrov sta nastopila oezjak (4 minute in 19 sekund) in Voglar (4:13). V državni mladi reprezentanci ^ tradicionalni pokal Savaria pa Wta v tem tednu nastopili Maja Žižek v teku na 1500 in Barbara Gačnik v teku na 400 metrov. f.k. Kolesarstvo % Uspehi perutninaijev I Minuli konec tedna so mladi ko- 'esarji Perutnine Ptuj uspešno 'lasiopili na več tekmovanjih. soboto so pionirji nastopili v p^^ižah pri Kranju na krožni dirki, ^ je štela v točkovanju za pokal ^ne. Zaradi prevelikega števila Prijavljenih mladih kolesarjev so J^orali voziti kvahfikacijske vožnje. Pri pionirjih A so bile uvr- stitve ptujskih kolesarjev nas- lednje: II. Bojan Belšak, 12. Ma- tevž Zavec, 14. Denis Petek. Pio- nirji B: 15. Anej Jabločnik. Pionir- ji C: 18. xMatejFridl. V nedeljo so se mladi kolesarji udeležili dirke v Semiču na Do- lenjskem, kjer so prav tako nasto- pili na tekmovanju za pokal Dana. Pionirji A: 12. Matevž Zavec, 14. Bojan Belšak. Pionirji B: 11. Anej Jabločnik. Mlajši mladinci so vozili dirko, ki je štela za kriterij slovenskih mest: 9. Matjaž Finšgar, II. Gre- gor Gazvoda. V avstrijskem mestu Neunkir- chen blizu glavnega mesta Avstrije so vozili kolesarji v kategoriji Eli- te. Od ptujskih kolesarjev je nasto- pil samo Miran Kelner in na cilj pripeljal v skupini prvih 35 kole- sarjev. Starejši mladinci so vozili na 77 km dolgi progi, kjer je član KK Perutnina Ptuj Rado Rogina zasedel drugo mesto. Danilo Klajnšek KUNGFU* Drugi krog lige V Ra\'nah na Koroškem je pote- kal drugi krog tekmovanja kung- fu lige. Pred nabito polno telovad- nico v OŠ Prežihov Voranc so tek- movalci prikazali zelo dobre in kvalitetne borbe. Uvrstitve ptujskih tekmovalcev: do 57 kilogramov; 2. Boštjan Bez- jak, do 63 kg: 1. Boštjan Gašljevič, do 67 kg: 2. Aleš Podgoršek, do 76 kg: 1. Ciril Čuš, do 81 kg: 2. Damir Hasanagič. Danilo KSajnšek 24-ZA RAZVEDRILO 22. MAJ 1997 - TEDNIK fFDMIK - 22. MAJ 1997 ZA KRATEK CAS - 25 Info - glasbene novice! Info - kviz Goto\'() veste, katera skupina je na sliki, i/.rcžitc glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da jc bila pred štirinajstimi dnevi na folograliji Tanja Ribic, je ugoto- vila tudi Itrigita Tn)l, Stanečka vas 15, 2322 Majšperk. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 29. maja. Uvod v tedenski sprehod med glas- bene novosti posvečam enemu iz- med vrhuncev letošnje koncertne dejavnosti, saj bo 24. junija v Ljubljani koncentiral legendarni NEIL YOUNG! Seveda bo Neila NA koncertu spremljala tudi skupi- na CRAZY HORSE in posebej naj omenim, da bo pevec izdal letos po- leti dvojni live album, prihodnje leto pa bo izdal še svojo glasbeno antologijo, dopolnjeno s kar 500 strani obsežno knjižico. Avstralski ročk band INXS želi za nekaj časa zapustiti njihov pevec Mi- chael Hutchens, ki bi rad posnel solo album. Fantje so v aprilu izdali že deseti studijski album Elegantly Wasted. Zgodba o uspehu banda 1NXS pa se bo gotovo nadaljevala tudi s skladbo EVERVTHING (***). NICK CA VE je od albuma do albu- ma boljši in tudi zadnji izpovedni al- bum The Boatman's Call je odličen. NICK nas s svojo spremljevalno sku- pino THE BAD SEEDS še enkrat zaziblje v pesmi ARE YOU THE ONE rVE BEN WAITING FOR (^^^^), ki je še ena iz množice njegovih čudovitih izpovednih pe- smi. Glasbeni stil grunge je vrh svoje po- pularnosti doživljal s skupino Nirva- na in njihovo nepozabno zgoščenko Nevermind. Grunge v zadnjih letih izgublja na popularnosti in trenutno najbolj slovi v tem glasbenem stilu skupina Bush. Po smrti Kurta Co- baina je član skupine Nirvana Dave Grohl ustanovil svojo grunge skupi- no FOO FIGHTERS, ki se je prosla- vila s komadom This is a Call. FOO FIGHTERS končujejo snemanje drugega albuma The Colour & The Shape in na njem bo tudi preostra pesem MONKEV WRENCH ki je zgrešila sodobni grunge ter prista- la v metalnih vodah! v začetku letošnjega leta sta se poročila FAITH HILL in TIM McGRAW, ki sta seveda dve veliki zvezdi country glasbe. Ljubezen do glasbe pa sta v skupnem duetu FAITH & TIM izkazala v lepi coun- try baladi IT'S YOUR LOVE (^^*^), ki jo dopolnjuje besedilo o najlepši stvari na svetu - ljubezni. Country glasbo vsekakor ljudje začnejo spoznavati po puberteti in za tiste, ki malo bolj spremljate to glas- bo, sem pripravil nekaj novih skladb: Sad Lookin' Monn - ALA- BAMA, Sittin' on you - BRYAN WHITE, A Lidle more Love - VIN- CE GILL, On the Verge - COLLIN RAYE, I Miss you a Lide - JOHN MICHAEL MONTGOMERY... Nemški trio C-BLOCK je neverjet- no zaslovel s prvim plesnim hito So Strung Out. Na plesišča pa vas bodo C-BLOCK ponovno poslali z ener- gičnim komadom TIME IS TICKI- N' AWAY (****). Ta je ponovno dopolnjen z rapom ter vodilnim žen- skim napevom! Tim Kellett je bil nekoč klaviaturist pri skupini Simply Red in je v začetku leta 1996 ustanovil skupino OLIVE, tej pa sta se pridružila še pevka Ruth Ann Boyle ter multi in- strumentalist Robin Taylor. Skupi- na OLIVE je presenetila s komadom YOU ARE NOT ALONE (^^^^), ki je v prejšnjem tednu priletel na vrh najpomembnejše ev- ropske lestvice v Veliki Britaniji! Leto 1996 je svoj ples dobilo v Maca- reni španskega dueta Los del Rio. Novi pevec RICKY MARTIN je lani že bil popularen v ZDA s komadom MARIA (^*^*), sedaj pa ta lati- no-dance komad osvaja množice na francoskih plesiščih. v 90. se je v glasbi pojavil tudi nov plesni stil, imenovan trip hop. Vo- dilne skupine tega stila so Massive Atlack, Portished in Tricky. TRIC- KY so na svojih računalnikih pripra- vili tipičen trip hop komad MAKES ME WANNA DIE (***). Britanska skupina DAMAGE prepe- va soul, RN'B in pop glasbo ter ima tri uspešnice: Love II Love, Forever in Love Guaranteed. Fantje iz skupi- ne DAMAGE so v soul vokalno ver- zijo priredili ročk klasiko WON- DERFUL TONIGHT (****). Gre za izjemno odpeto soul verzijo, ki pa se ne more kosati z originalom Erica Claptona iz leta 1978. Posebej sem rezerviral nekaj prosto- ra, da bi predstavil tri vroče nove po- pevke fantovskih skupin, ki bodo osvajali s temi popevkami; Falling - ANT & DEC, Fm a Man not a Boy - NORTH & SOUTH, Wishes - HU- MAN NATURE. Trenutno vodilna pevka na svetu CELINE DION ima na svoji evrop- ski koncertni turneji velike težave z glasom. Andy Hill in Pete Sindeld sta napisala krasno balado CALL THE MAN (*****), produciral pa jo je zelo znani Jim Steimann. Klavirska balada traja kar šest minut in osem sekund ter jo najdete na al- bumu Falling into you. David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia I*tuj. POPULARNIH 10 LOIdbeforelDie -ROBBIEVVIIJJAMS 2. Blood on the Dance Roor MICHAEL JACKSON 3. Love Fool THE CARDIGANS 4.1 Believe I can Ry - R.KELLY 5. Star People GEORGE MICHAEL 6.ldon'tWantto TONI BRAKTON 7. Don't Leave Me -BLACKSTREET 8. Staring at the Sun -U2 9. ItsNoGood - DEPECHE MODE 10. TTie Real Thing -USASTANSFIELD c^^Mladi dopisniki KAKO UHKO JAZ REŠIM NARAVO PRED ONESNAŽENJEM? Vedno več ljudi toži, kako jih muči zdravje, in vedno več jih umira. Ste se že kdaj vprašali, zakaj je tako? Cisto preprosto! Če pogledamo v na- ravo, vidimo, da je zelo onesnažena, in to je tudi največji vzrok bolezni. Ste že kdaj pomishli, kaj lahko sami storite zoper onesnaženost? Večina ne! Pomislite tudi, kaj se bo zgodilo z nami in z naravo, če se bo to nadal- jevalo. Zato je najbolje, da vsak nekaj siori za naravo. Jaz rešujem ta problem preprosto. Ko grem v trgovino po sladkarije, papirčkov ne odvržem na tla, ampak jih pospravim v koš. Teh je vsepov- sod polno, tako da se ne moremo iz- govarjad, da jih ni. Pogosto tudi čis- tim okolico, kjer živimo, del reke, ki teče mimo nas, in še mnoge stvari je mogoče narediti za naravo. Če bi vsakdo vsaj nekaj naredil za naravo, bi bilo veliko bolje, kot je sedaj. Žal pa tega ne narede vsi. Nekateri vozi- jo odpadne stvari kar v gozdove. reke, parke itd. To se mora preneha- ti, saj tako uničujemo samega sebe! Želim in upam, da bodo v bodoče ljudje prijaznejši do narave, sicer bo, kot pravi pregovor, da narava vrača udarce. Franci Flajs, 6. a, OŠ Videm pri Ptuju VESELE IN ŽALOSTNE IZ MOJEGA ŽIVLJENJA v mojem življenju je bilo tohko ve- selih in žalostnih dogodkov, da je težko vse skupaj napisati na en list. Prvi srečni dogodek je bil že, ko sem se rodila. Moje rojstvo bo morda kdaj zapisano v zgodovino, zato bo naj- bolje, da čimprej zapišem nekaj po- drobnosti. Ko sem se rodila, smo stanovali pri babici, a to ni trajalo dolgo. Preselili smo se v hišo. To je bilo že desetletje nazaj in se ne spomnim niti ene po- drobnosti. Ko pa sem odraščala, mi ni nihče mogel preprečiti lumparij. Nekoč sem (čisto nedolžno) ponujala bratu kozarec nekega čistila, pri tem pa trdila, da je v kozarcu kokakola. Na srečo ga ni popil. Ko sem bila stara pet let, sem od ne- koga slišala, da je neki veliki umet- nik začel svojo kariero z risanjem po stenah. Ker sem čutila, da sem še bolj nadarjena od njega, sem poslika- la naše bele stene v dnevni sobi, po- tem pa sem vso krivdo zvalila na bra- ta. O tem, da bi moje starše skoraj za- dela kap, niti ne bom govorila. Prva večja žalostna stvar v mojem življenju je bil moj vstop v prvi raz- red, vendar se tega komaj sedaj zave- dam. Šolska leta so minevala in v tretjem razredu sem dobila očala. Medtem ko sem razmišljala, da bi jih prodala na tržnici za velike vsote, je rastla moja navdušenost za glasbo. Želela sem postati slavna pevka, vendar sem ugotovila, da bo posledica živčni zlom. Pa ne moj, na živčni zlom moje mame mislim. Revica je morala pos- lušati moje kričanje in bobnanje po loncih. Potem pa me je doletela "cool" stvar, ki povzroča mojim staršem sive lase in se imenuje puberteta. Zraven pu- bertete pa se je pojavila tudi vseved- nost. In tako sem šla nekoč, ker ni- sem upoštevala nasveta staršev, v šolo po bližnjici. In kaj je sledilo? Bum, tresk, au! Na srečo sem se samo malo odrgnila, avto nekega člo- veka pa jo je tudi dobro odnesel. Ko sem bila nekoč zelo jezna in v sobi nisem hotela luči, sem jo prekri- la s puloverjem. Posledica je bil zažgan pulover in smrad v sobi. Moje življenje je teklo dalje. Vrstili so se veseli in žalostni dogodki, a nič tako zelo pomembnega. Potem pa je naenkrat vso družino pretresla smrt moje babice. Bilo mi je zelo hudo, preživela pa sem. Pri naši hiši sta se pojavila dva oseb- ka, ki nista rojena v Sloveniji. Prvi je pes, ki je Hrvat, drugi pa maček, ki je Avstrijec. Dan, ko sta prišla (oziro- ma ju je pripeljal ati), je eden naj- lepših dni v mojem življenju. Mislim, da bi lahko dogodke našte- vala v nedogled, a moram končati. Sedaj življenje teče odlično, imam prijatelje in prijateljice, ki mi veliko pomenijo, ukvarjem se s športom, ki me veseli, v šoli dosegam odlične re- zultate, imam krasno družino. Kaj bi se še lahko želela? Mojca Neudauer, 7. a, OŠ Olge Meglic, Ptuj POMLADNA TIŠČANJA Zjutraj se zbudiš, odpreš okno in poslušaš ptičje petje. Narava se je že zbudila. Oblečeš dolge hlače in pul- over z dolgimi rokavi. Ko prideš iz hiše, se ti zdi, da je nekam vroče. Vseeno se vsedeš na klop, občuduješ naravo in pozabiš, da ti je vroče. Nad glavo ti krožijo rožnate misli. Iz hiše stopi mama in te čudno gleda. Vpraša te: "Ali ti ni vroče?" Sploh je ne slišiš. Ko te vpraša drugič, le zamrmraš, da se ti ne da preoblačiti. Vrjamem, da se to dogaja pri vseh nas. Zdi se ti, da gre vse tako hitro. Naenkrat se pojavi ponedeljek in moraš v šolo. V šolo hodiš, kot da se ti sanja. Zaradi tega zamudiš pouk. Pri pouku učiteljica razlaga snov in ti je ne poslušaš. Ker te opazi, da ne sodeluješ, te pokliče, da bi odgovoril na vprašanje. Vpraša te: "Ali je zajec rastlinojeda žival?" Odgovoriš ji: "Ne." V resnici sploh ne veš, kaj si re- kel. Prijatelji te sprašujejo, ali se hočeš z njimi igrati. Zamrmraš, da ne. Ko prideš domov, ne veš, kaj imaš za nalogo, ker nisi poslušal učiteljice. Poklicati hočeš sošolko, vendar zavrtiš napačno telefonsko številko. Namesto da bi se učil, ležiš na postelji in gledaš v zrak. Pred spanjem si vrtiš narodnozabavno glasbo, ker si tako pomladno razpo- ložen, da ne veš, kaj delaš. Ko v sobo stopi mama, se delaš, da že spiš. V re- snici pa ne moreš spati niti ponoči. Le zakaj se to dogaja? Odgovor je znan. Maj je. Mesec ljubezni in ti si tako zaljubljen, da ne veš, kaj počenjaš. Zdi se ti, da je svet obrnjen na glavo. Pomlad je prelep letni čas za vse nas, ki smo mladi. Katja Svenšek, 4. r., OŠ Sela 26 - POSLOVNA SPOROČILA 22. MAJ 1997- TEDNIH f EDNIK - 22. MAJ 1997 OGLASI IN OBJAVE - 27 JURSINCI / TEŽAVE DANIELE SAKELSEK Kdo je uniiil lumJiine? Ko se je Daniela Sakelšek pred 15 leti preselila v novo hišo v Juršince, še niti slutila ni, kaj vse ji bo prineslo življenje v tem na- selju. Hišo si je takrat postavila ob še makadamski in strmi cesti, speljani v osrednji del Juršincev. Z leti je tudi ta cesta prišla v program asfaltiranja in takrat se začenja zgodba gospe Daniele, polna težav. Že nekaj let ji nagajajo domačini - mladi ljudje iz okolice in zanjo nimajo posluha niti na juršinski občini, kjer je že iskala pomoč, zatrjuje. Nazadnje - pred tremi tedni - ji je nelido uničil banlii- < ne ob cesti in pri tem do lionca pošliodoval mlado živo j mejo. Zakaj je bilo to potrebno narediti, do danes Da-i niela Sakelšek še ni izvedela, zato pa je ubrala drugo^ pot do spoznanja resnice. Sakelškova pripoveduje o mnogih neprijetnih dogodkih v tej vasi, kiji grenijo življenje in dvigajo tlak. Pred leti ji jc nekdo uničil kar 30 mladih ma- cesnov, imela je težave z avto- mobilom in še psa ji niso pustili pri miru, ker naj bi lajanje mo- tilo bližnje sosede, s katerimi nima najboljših odnosov. »Pravijo mi, da sem čudna ženska, ampak takšna pač sem in zmeraj povem vse na- ravnost. V vseh teh letih nisem našla prave poti, da bi se pridružila ljudem v vaški skup- nosti, to je tudi ena mojih na- pak. Sicer pa imam raje svoj mir in želela bi, da mi tudi dru- gi ne povzročajo toliko težav. V hiši živiva sama s sinom, po svojih močeh pa skrbiva tudi za okolico hiše. Če bi imela več denarja, bi do danes že posta- vila ograjo ob cesti. Dobro vem, da bi problem s cesto rešili že na tak način, da bi us- trezno zavarovali hrib na drugi strani, saj je cesta sedaj nevar- na, skoraj preozka in*tudi ban- kin niso urejali sproti. Zakaj je bilo potrebno na novo izruvati bankine ravno ob cesti mimo mene, ne vem in tudi župan Kaučič o tem ni vedel ničesar,« je v obupu razlagala Daniela Sakelšek. Za urejeno bankino ob cesti je Sakelškova skrbela sama, pa so ji nekateri govorili, daje šla z zelenjem preveč v bližino ces- tišča, zato je poklicala občinskega cenilca. Ta naj bi v zapisnik zapisal, da je Sa- kelškova zelenje posadila 77 cm vstran od ceste, kar bi mo- ralo ustrezati vsem predpisom. Kje se torej skriva problem, se sprašuje Juršinčanka, ko pa na drugi strani ceste bankina ni niti urejena in se ob vsakem dežju zemlja kar vsuje na ces- tišče. Ko se je dan po dogodku obrnila na vodstvo občine, ji niso znali pomagati in menda tudi župan naj ne bi vedel ničesar o omenjenih delih na cesti. Zupan naj bi jo tudi vprašal, ali potrebuje še več zemlje, in jo je toliko ujezilo, da se je odločila zgodbo pove- dati javnosti. Sama bo težko vse skupaj pri- peljala do konca, saj še do danes ni izvedela, kdo so tisti, ki so ji povzročili že mnogo Daniela Sakelšek kaže na nekaj metrov uničenih ban- kin ob cesti, za katere je sama lepo skrbela. škode. Zato [xi ho domači občini kmalu poslala dopis z \s() dokumentacijo in kot do- kazno gradivo tudi zapisnik ce- nilca. Sicer na svoje dosedanje pritožbe Sakelškova, kot trdi, ni dobila nobenega pisnega odgovora, tokrat pa uradni od- govor vsekakor pričakuje, kajti v nasprotnem primeru se bo morala obrniti na odgovorne v Ljubljani. Tega pa si ne bi žele- la preveč, samo občina naj ji posreduje pojasnilo in priloži rešitve za nastali problem v zvezi s cesto. KAJ PRAVI ŽUPAN ALOJZ KAUČIČ "Občina v tem primeru ni od- govorna za uničenje bankine pri Sakelškovi, prepričan sem, da ji je to naredil nekdo drugi. Pred dnevi sva se pogovarjala, takrat sem ji rekel, naj se ne jezi na občino, tudi če ni imela zelenice narejene vsaj 60 cm od roba cestišča. Tisti ljudje, ki uporabljajo lokalno cesto mimo Sakelškove, se očitno ne strinjajo, da lastnica zemljišča ob cesti sadi vrtnice in drugo zelenje skoraj do roba cestišča. V občini namreč tistim kmeto- valcem, ki njivo zorjejo skoraj do cestišča, pošljemo opomi- ne, tudi njej ga bomo morali. Lahko se zgodi, da bo občinski svet kdaj v prihodnje izdal občinski odlok, kjer bo zapisa- no, da do dveh metrov od vozišča ne bo smelo biti nobe- nih ovir. Resnično imamo v načrtu urediti tudi drugo stran ceste pri Sakelškovi, kjer bodo potrebna sanacijska dela na hribu, ampak v tem trenutku delamo sanacije drugje, kjer je še huje. Zato bo ta kos zemlje moral počakati in prepričan sem, da bomo s Sakelškovo našli pravi dogovor. Česa dru- gega v tem trenutku ne morem povedati," je v odgovoru med drugim dejal župan Alojz Kaučič. Besedilo in posnetek: Tatjana Mohorko SV. TROJICA / VSESLOVENSKO SREČANJE ROMARJEV Počastili obleffffco papeževega obislia v teh dneh sta v središču pozornosti med vernimi dva dogodka, ki sta pomembna tudi za državo Slovenija. Obhajamo prvo obletnico obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, v Vatikanu pa obljubljajo, da bo kmalu beatifikacija škofa A.M. Slomška. Na pobudo števnih romarjev iz vseh koncev Slovenije sta se romarska turistična agencija Aritours iz Maribora in Škofi- jski ordinariat Maribor odlo- čila organizirati vseslovensko srečanje romarjev. Pripravljajo ga v nedeljo pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah in bo prvo tovrstno veliko srečanje slo- venskih romarjev na tem kon- cu Slovenije, obljubljajo pa, da bo postalo tradicionalno. Na- men druženja je zahvala za obisk svetega očeta v Sloveniji in priprava na razglasitev škofa A.M. Slomška za blaženega, kar se bo zagotovo zgodilo še letos. Srečanje pri Sveti Trojici na "trojiško nedeljo" bo v izjemno lepi znani romarski baročni cerkvi ob 11. uri. Od IL do 13. ure bo organizi- ran ogled cerkve, samostan- skega muzeja in knjižnice ter pokušnja vina v samostanski kleti. Ob 13. uri bo procesija na prostem in nato slovesna romarska maša, ki jo bo vodil stolni župnik in kanonik dr. Stanko Lipovšek. V popoldan- skem delu bo kulturno-zabavni program, v katerem bodo nas- topili ansambli, vokalne in vo- kalno-instrumentalne skupine, ljudske pevke, pevci, godci in folkloristi. Zapeli bodo Zavr- ški fantje, Slovenskogoriški kvintet, skupina Gloria iz Lju- bljane, kantavtorka Janja Ko- lar in drugi. Organizatorji bo- do tudi poskrbeli za okrepčilo. Srečanje bodo sklenili s slo- vesnimi večernicami v cerkvi. MS Kulturni križem i(ražem PTUJ • Danes bo ob 19. url v ptujski glasbeni šoli diplomski koncert učenke srednje glas- bene šole Klavdije Feguš, bivše učenke glasbene šole Ruj. PTUJ • Jutri, 23. maja, se bo v refektoriju minoritskega sa- mostana pričel tridnevni znanstveni simpozij o 1150-let- nlci cerkve sv. Jurija na Ptuju. SLOVENSKA BISTRICA • Za- vod za kulturo Slovenska Bistri- ca je v koledar prireditev za leto 1997 vključil tudi odprtje parka za knjižnico dr. Josipa Vošnjaka, ki bo v petek, 23. maja, ob 17. uri. V kulturnem delu programa ob njegovem odprtju se bo s celovečernim koncertom predstavil Pihalni orkester glasbene šole Slo- venska Bistrica, ki ga vodo prof. Jože Kopše. ANČNIKOVO GRADIŠČE NA POHORJU • V okviru zgodo- vinskih predavanj, ki potekajo pod geslom Spoznavajmo svojo zgodovino in kulturno dediščino ter se nacionalno vrednotimo, pripravljata pa jih Zavod za kulturo in Zgodo- vinsko društvo Slovenska Bist- rica, bo predavanje o arheo- loških najdiščih na Ančnikovem gradišču v Jurišni vasi pri Tinju na Pohorju. Potekalo bo na sa- mem arheološkem najdišču v soboto, 24. maja, ob 10.30 uri, predavala pa bo višja kustosin- ja - dipl. arheologinja Mira Strmčnik-Gulič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Iz Maribora. PTUJ • V soboto, 24. maja, bo ob 19. uh v cerkvi sv. Jurija koncert ptujskega zbora sv. Viktorina in Slovenskega kvin- teta trobil. GORIŠNICA • V soboto, 24. maja, bo ob 19. uri v kulturnem domu Gorišnica praznoval domači tamburaški orkester 100-letnico svojega delovanja. Nastopili bodo tamburaši iz hrvaškega Murskega Središča, harmonikarji Iz Prevalj in posa- mezne sekcije PD Ruda Sever iz Gorišnice. ŽETALE • KUD Vitomarci bo v soboto, 24. maja, ob 20. uri | uprizorilo^ komedijo Toneta i Partljiča Štajerc v Ljubljani. PTUJ • V soboto, 24. maja, bo v ptujskem gledališču dan odprtih vrat, ko si boste lahko ob 20. uri ogledali zadnjo vajo študentov 4. letnika Akademije za gledališče, radio, film in te- levizijo za predstavo Victor ali Otroci na oblasti. Vstop je prost. ORMOŽ • V soboto ob 20. uri bo v Domu kulture v Ormožu gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Celja s predstavo Toneta Partljiča Gospa pos- lančeva. Vstopnice lahko kupi- te v ormoški knjižnici. HOČE • KUD Vitomarci bo v nedeljo, 25. maja, nastopilo ob 17. uri s komedijo Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani. PTUJ • V nedeljo, 25. maja, bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jurija koncert solista Janeza Lotriča In organlsta Toneta Potočnika. PTUJ • V nedeljo, 25. maja, bo ob 20. uri javna uprizoritev štu- dentov 4. letnika Akademije za gledališče, radio, film In tele- vizijo predstave Victor ali otroci na oblasti v režiji Sama Strelca. PTUJ • V ponedeljek, 26. maja, bo ob 20. uri v Gledališču Ptuj premiera predstave Victor ali Otroci na oblasti v režiji Sama Strelca In uprizoritvi štu- dentov 4. letnika Akademije za gledališče, radio, film in tele- vizijo iz Ljubljane. PTUJ • V torek, 27. maja, bo ob 20. uri v refektoriju Minorits- kega samostna večer pesmi in arij dijakov Srednje glasbene In baletne šole Maribor. Sodelo- vali bodo gojenci prof. Jolande Korat Aleksandra Bračko, Nataša Vegelj, Karmen Ivančič, Nina Salamon, Mojca Volmajer, Uroš Razdevšek, Mi- lan Bratuša, Samo Ivančič in Aleš Marčič, ob klavirju pa bos- ta prof. Zvezdana Pleško in mag. Lidija Maletič. SLOVENSKA BISTRICA • V likovnih salonih gradu Slo- venska Bistrica bo do 15. junija na ogled razstava slik Hermine Eve Tobias in kamnitih plastik Franca Tobiasa. KINO ORMOŽ • V nedeljo ob 20.30 uri bo na ogled film Mu- larija. KINO PTUJ • Do konca tedna je ob 19. uri na sporedu film Imperij vrača udarec, ob 21. uri pa Prikazen in senca, naslednji teden pa ob 19. uri Dantejev vrh, ob 21. uri pa Romeo in Ju- lija. ČRNA KRONIKA Z AVTOM V BETONSKI PREPUST Po regionalni cesti proti Ptuju je v torek, 13. maja, ob 1.30 vozil osebni avto 56-letni Josip Š. iz Murske Sobote. Med vožnjo skozi naselje Pa- cinje je na ravnem delu ceste zapeljal levo čez nasprotni vozni pas in v obcestni jarek, kjer je trčil v betonski pre- pust. V nezgodi se je voznik huje ranil, njegova sopotnica, 50-letna Anica Š., pa lažje. NA AVTOMOBILU POČILA GUMA v torek, 13. maja, ob 14.30 je po magistralni cesti od Slo- venske Bistrice proti Hočam vozil osebni avtomobil 23-let- ni Roman P. V bližni Frama je med vožnjo počila guma in avto je zaneslo na levo ob drsno ograjo, ob kateri je drsel okoli 25 metrov, potem ga je zaneslo čez cestišče, kjer je trčil v kažipot. Po trčenju je avto odbilo na travnato površino in obstal je na boku. Med prevračanjem sta voznik in njegov sopotnik padla iz avtomobila, voznik je bil lažje ranjen, sopotnik, 29- letni Konstadin Radivojevič, državljan republike Jugosla- vije, začasno stanujoč v Mari- boru, pa je dobil tako hude poškodbe, da je že med pre- vozom v bolnišnico umrl. VLOMIL V STANOVANJSKO HISO Neznani storilec je v sobo- to, 17. maja, med 20.30 in 22. uro vlomil v stanovanjsko hišo Jožefa O. na Selški cesti v Ptuju. Z vlomilcem je izgini- la zlatnina in nekaj drugih predmetov. Po oceni je lastnik hiše utrpel škodo za dobrih 700.000 tolarjev. TRAKTPRIST UMRL V BOLNIŠNICI v prejšnji številki smo poročali, da se je 5. maja pri Brengovi ponesrečil 77-letni voznik traktorja Vincenc K. iz Lenarta. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Do nesreče je prišlo zato, ker je med vožnjo po krajevni cesti zapeljal preveč na rob in zdrsnil po strmini. Zvedeli smo, da je deset dni po nes- reči 77-letni Vincenc Kovačič v mariborski bolnišnici umrl zaradi posledic hudih poškodb, ki jih je dobil v nes- reči. NESREČA Z VRTNO KOSILNICO v petek, 16. maja, je v Slo- venski Bistrici 9-letni P.G. v prisotnosti očeta z vrtno ko- silnico na nož okoli domače hiše kosil travo. Med košnjo je dečku spodrsnilo, desna noga je zdrsnila pod kosilni- co in nož mu je porezal sto- palo. S KOVINSKO BERGLO PO GLAVI v nedeljo, 18. maja, zjutraj ob 4.30 sta se pred lokalom Al Capone v Poljčanah sprla in stepla 21-letni Darko S. iz Makol in 19-letni Marjan R. iz Slovenske Bistrice. Vmes je posegel tudi 19-letni Gordan C. s Spodnje Polskave in je s kovinsko berglo večkrat uda- ril po glavi in telesu Darka S., da je obležal nezavesten. Darka so prepeljali v bol- nišnico, Gordana pa so poli- cisti kazensko ovadili. ZAGOREL OSEBNI AVTOMOBIL Simona B. iz Slovenske Bistrice se je v nedeljo, 18 maja, peljala z osebniro avtom Zastava jugo, last Jan- ka B. iz Slovenske Bistrice. V križišču Partizanske in Titove ceste je ob 6.30 avto nenado- ma zagorel. Preden so prihi- teli bistriški gasilci in ogenj| pogasili, so plameni že uničili' sprednji del avtomobila. RODILt SO - ČESTITA. MO: Tatjana Bauman, Dol- ga lesa 4, Ormož - dečka; Marija Koščak, Slavka Os- terca 8, Ljutomer - deklico; Marija Štebih, Sovjak 2, Trnovska vas - dečka; Zden- ka Strelec, Ob ribniku 81, Maribor - deklica; Karmen Vnuk-Jelen, Jurčičeva 3 Ptuj - Jona; Julijana Mere, Trdobojci 69, Zg. Leskovec - deklico; Nataša Novak, Ro- gatec 195, Rogatec - Pio; Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu 73 - Jernejo; Vik- torija Hebar, Sp. Ključaro- vci 11, Ormož - dečka; Re- nata Sirec, Slape 14, Ptujska Gora - Timoteja. POROKE: Milan Gabrovec in Anica Šeruga, Rimska ploščad 23, Ptuj; Roman Pe- tek, Hajdoše 12/a, in Brigita Avguštin, Slape 15/b; Alek- sander Jaušovec, Podvinci 130/a, in Mojca Mlakar, Podvinci 127; Martin Hrženjak in Jožica Čeh, Vi- dem pri Ptuju 67; Silvo Kralj in Marjana Bedrač, Pobrežje 135; Ivan Grahel in Albina Kodrič, Krčevina pri Vurbergu 139/b; Ivan Drevenšek in Melita Lenart, Zgornja Hajdina 99/a; Janez Polajžar, Dobrina 29, in Jožica Korez, Kočice 53; Ja- nez Vedlin in Barbara Mur, Preša 30. UMRLI SO: Ivana Šket, roj. Braučič, Tomšičeva 42, Slov. Bistrica, ^i^ 1911, t 10. maja 1997; Štefanija Vra- belj, roj. Poharič, Pacinje 26, '•^ 1925, t 8. maja 1997; Ro- zalija Slavinec, roj." Kolarič, Orešje 142, Ptuj, ^t^ 1918, t 12. maja 1997; Viktor Pilin- ger, Spuhlja 47, ^' 1934, t 10. maja 1997; Avgust Dre- venšek, Ul. 14. divizije, Ptuj, 1906, t 13. maja 1997; Ljudmila Marija Pulko, roj. Kolar, Žetale 61, ^l^ 1926, t 13. maja 1997; Marija Čelan, roj. Kancler, Šikole 21, 1907, t 13. maja 1997. ------------------ ril irf-*'