GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA
ST. 8
17. APRILA.,
SOTESKA
V Soteski so imeli predvolilno zborovanje v ponedeljek dopoldne. Udeležili so se ga vsi, ki delajo v dopoldanski izmeni.
Za kandidate, ki bodo na listi članov za svet delovne enote so predlagali« Fifolt Mirico, Kastelica Jožeta, Oborstarja.Dragota, Viranta Antona, Bukovca Franca, Lavriča Antona, Pavlina Jožeta in Golob Anico)
za kandidata za CDS pa so soglasno predlagali Bukovca Štefana, Zorana Miha, Ku-melja Karla, Bradača Jožeta ml. in Virant Olgo.
Za tem je razložil nekaj bistvenih točk iz pravilnika o "samopomoči" tov. B.Lilija in naglasil predvsem to, da je ta način samopomoči predvsem koristen za člane, ki bodo lahko dobivali le kratkoročna posojila ob resnično nujnih primerih.
Tov. Stane Šobar - vodja obrata pa je poročil o uspehih v prvem četrtletju. Plan ni bil dosežen zaradi velikega snega in predolge zime in zato, ker ni bil dosežen plan prodaje. Upa pa, da se bo to izboljšalo in da bodo v aprilu že na boljšem. Tov. Marica Fifolt je predlagala, da bi pomagali Jožetu Novaku, ki je že dalj časa bolan in ima šte-
15.april 1969
vilno družino. Njen predlog so sprejeli z odobravanjem na znanje in so obljubili, da se bodo odzvali njenemu
vabilu vsak pač po svojih močeh.
VOLITVE
Požrtvovalnim gasilcem, ki so pred nedavnim preprečili razširitev požara, se je zahvalil v imenu celotnega delovnega kolektiva, tov. Erno Šali -pomočnik direktorja in pohvalil njihovo prizadevnost.
Kolektiv Soteski ja enoten in stalno spremlja vsa dogajanja v podjetju in izven njega ter skrbi za to, da bi bila proizvodnja čim večja in čim boljša.
NA UPRAVI pa so predlagali za kandidate, ki jih bodo volili 17. tm. za CDSj Jožica Uršič, Niko Somrak, Jožica jazbec, Jožeta Pirc; za kandidata za svet delovne enote pa« Vladka Šobar,
Slavko Vidmar,ml. Jožeta Pečjaka, Marjana Strajnarja, Dragota Rebernika in Malči Plut.
Za oba organa našega samoupravljanja je predlaganih več
LETO vil
kandidatov kot jih bomo volili.
Znova vabimo vsa, da se udeležimo volitev polnoštevilno.
V DELAVSKE SVETE PODJETJA!
T DP
Na zboru delavnih ljudi v TDP, so bili predlagani nas-lenji kandidati za člane CDS
1.	Horvat Janez
2.	Kastelic Jože
3.	Ing. Krpina Radoslav
4.	Oblak Nada
5.	Šiler Jože
6.	Zoretič Jože
7.	Zupančič Alojz
Obenem so predlagali 14 kandidatov za člane obratnega delavskega sveta, od katerih jih bomo volili 9.
IZ DRUGIH „
NAŠIH OBRATOV !
Zbori delovnih ljudi so bili po vseh obratih. Na njih so izbrali svoje kandidate, ki jih bodo volili 17.aprila 1969.
is.er uredništvo ni prejelo pravočasno vseh poročil, vam ne moremo posredovati imen izbranih kandidatov.
Vpišite posojilo za modernizacijo železnic!
VSAKDO, KI VPISE POSOJILO V VISINI SCO DIN	J 1
DOBI ENO BREZPLAČNO KARTO 1. RAZREDA ZA VSE	9 4
VLAKE S PREVOZOM POTNIKOV ZA KATEROKOLI	Hp“j?
RELACIJO V JUGOSLAVIJI ZA POTOVANJE V OBE	r 1
SMERI. KARTO LAHKO UPORABI LETOS, PRIHODNJE	H	R
LETO ALI LETA 1971.	f I
VSAKDO, KI VTISE POSOJILO V VISINI 1000 DIN	I 1
DOBI TRI BREZPLAČNE KARTE 1. RAZREDA ZA VSE	$	H \
VLAKE S PREVOZOM POTNIKOV ZA KATEROKOLI	ffH	s|\
RELACIJO V JUGOSLAVIJI ZA POTOVANJE V OBE	f 1
SMERI. PO ENO KARTO LAHKO UPORABI V LETU IZ-	M	ll
DAJANJA OBVEZNICE IN V NASLEDNJIH DVEH LETiH.	f	1
Dragi uradniki
Pošiljam vam nagradno križarsko. Ng vam ali Je pravilna, a upam, da Je. Sicer pa boste to sami pregledali in ugotovili ali Je ali ni.
Zelo Bern bila presenečena,ko sem dobila vaše pismo. Za pismo, ki me Je vzpodbudilo k tem, da še raje berem vaš list, prav lepa hvala.
Kamen posojila
Z denarjem, ki ga bodo zbrali nameravajo elektrificirati magistralne proge, zgraditi sodobne varnostne in telekomunikacijske naprave, zgraditi ranžirna postaje in nakupiti sodobne lokomotive.
6 % obresti, komercialne in druge olajšave
Za vplačane zneske bomo dobili 6 % tne obresti, popust (delovne organizacije) pri
prevozu blaga in poedinci pa brezplačne karte I. razreda, če bodo vpisali najmanj 3.000 din posojila.
Obveznice bodo lahko plačevali v 24 mesečnih obrokih. Prve dni vpisovanja je bilo vpisanih že nad 3.000.000 M dini Kaše železnice so naša skupna stvar in naša skupna skrb .
Vabimo vse, da se odzovete njihovemu pozivu v čim večjem številu!
Čeprav sem še mlada, saj hodim šele v 5. razred osnovne šole, z veseljem berem vaš list, ker me pouči o marsičem. Želim pa, da bi bil list bolj obširen. Da bi bilo v njem kaj več ugank, odlomov iz romanov in podobno.
Za danes dovolj, drugič pa
pa v3m bom poslala bolj obširnejše pismo.
Redna bralka vašega lista
Metka Aš Dol.Toplice 94.
DELEGACIJA IZ ITALIJE
V ponedeljek 31. marca so nas obiskali delegati zbornic za trgovino, industrijo,obrt in kmetijstvo iz NOVARE (Italije),ki jih je vodil Cov.reffer.
dr. inž. GIAN MARIA CA PIJANI in si ogledali v spremstvu direktorja tov. Kneza in šefa komercialnega oddelka tov. Šuštarja našo tovarno, kjer so se zanimali za naše proizvode in za možnosti o sodelovanju naše industrije s sorodno na območju novarsko zbornice .
V TDP primanjkuje žlic, če je za enolončnico prijavljenih preveč delavcev. Zvedeli pa smo, da je v blagajni (železni in to 2 z zaklenjeni) varno spravijenih 3o komadov, samo baje no "prefine
Draga Metka!
Resnično me je tvoje ljubeznivo pismo zelo razveselilo. Križanka je bila pravilna,le "žreb" še ni odločal. Tvojim željam bomo skušali ustreči in upamo, da bodo radi prebirali naš list tudi drugi tvoji sovrstniki.
Le piši kmalu I
lep pozdrav! - UREDNIK
Lune tnost sicer ni kruh, pač pa vino življenja.
J.P.Richter
SAMOUPRAVLJALO
TISOVEC
JE POVEDAL
Metod Tisovec jo visokokvalificiran ključavničar, v TVP. Ključavničarstva ee je izučil pri našem podjetju, zato je od mladih nog "Novolesovec". POleg svojega dela je dolga leta sodeloval tudi v gasilski enoti podjetja kot strojnik, Drugo njegovo človekoljubno nagnjenje pa je krvodajalstvo.
Tovariš Metod kolikokrat si že daroval kri?
-	Štirinajstkrat ali petnajstkrat točno ne vem, ker sem dajal kri tudi takrat, ko sem bil v JLA,
Kako se odločiš za to dejanje?
-	Prav tako mi ni teško za tiste dve uri časa, ki ga izgubim. Tudi sam odvzem je brez komplikacij in hiter, Težje je dati kri direktno, kar sem doživel v JLA.
Si dobil kakšna priznanja ali osebne zahvale?
-	Da, zlato značko in zahvale Rdečega križa. Sicer pa mi
je največje priznanje zavest, da sem pomagal bližnjemu v nesreči*
Kako si zadovoljen a svojim delom v tovarni?
-	Delo, ki ga opravljam, sem si izbral za poklic in zato ga opravljam z voljo.
Imaš kaj težav?
-	Najtežje mi je takrat, kadar je pokvarjen kakšen važen stroj in ostanejo delavci brez dela, vsi bi radi hitro popravilo, med tem
■ pa se pokaži še kn’cšen stroj
Nervoze se stopnjujejo in doseže višek, ko se pojavi še tretji delavec z enako novico.
In zadovoljstvo?
-	Se razume, takrat, ko ni okvar na strojih.
Bereš naš časopis?
-	Vedno, in to od prve do zadnje vrstice!
Kaj ti ugaja in kaj na?
-	Vse me zanima. Sicer pa je to naš časopis. Koristen nadomestek raznih sestankov o informiranju delavcev o delu samoupravnih organov in poslovanju podjetja. Želim si drugih novic, reportaž in delovnega humorja.
Tovariš Metod tudi naša zahvala za nesebično dajanje pomoči. Želimo, da bi imel čim več posnemalcev v tem plemenitem dejanju.
VABILO
Prosvetno društvo v Straži vljudno vabi vse Člane delovnega kolektiva na proslavo v čast 1, MAJA, ki bo v nedeljo 27 o aprila 1969 ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma.
PIKNIK!
B'ant in dekle sta se odpeljala z avtomobilom v naravo.Ko je ustavil avtomobil na prijetni jasi je rekel dekletu: "Ho, ljubica, sedaj pa bova priredila pravi piknik."
Ona: "Ja, jaz sem za to.Samo prej bi vseeno rada nekaj pojedla."
ŽREB JE ODLOČIL
Prejeli smo 52 rešitev.Izmed pravilnih so bili izžrebani:
1.	nagrada - Kocjančič Pavla
2.	nagrada - Ucman Vlasta
3.	nagrada - Hrovat Slavko st.
Nagrado bo izplačalo računo-vodstov Kovoleca. Komisija, ki je žrebala: Mija Janc, Pepca Podržaj in Jelo Makuc.
športih šah
Odbor Sitfdlkalne^a športnega društva "Novoles" obvešča vse, ki se zanimajo za odbojko, da bodo redni treningi vsak torek od 14 ure dalje na tovarniškem igrišču.
Šahovski klub v Novem mestu nam je sporočil tole:
1» Svoje prostore ima v Novem mestu v Seidlovi ulici 1/1 - zadaj za veleblagovnico "Mercator".
2. Igralni dnevi so:
za člane nad 19 let starosti ob torkih in petkih od 19. do 22. ure in ob nedeljah od 8. do 13. ure,
za mladince od 15.do 19-let: ob četrtkih od 18.do 21. ura,
za pionirje od lo do 15 let: ob ponedeljkih od 18. do 2o. ure, za ženške -pionirke »mladinke in članice ob sredah od 18» do 2o. uro.
Vabimo vse k sodelovanju!
mnradne .
domine
Ker so v prejšnji številki "izginile" DOMINE po nekem zalo čudnem naključju jih priobčujemo danes ponovno.
Zloži domine v okvir tako,da bo dal seštevek vseh pik v vsaki navpični ali vodoravni vrsti vsoto lo.
REŠITVE POŠLJITE
t>0 Zli. APR.1 LA !!
ŠIVANI ZABOJI-racionalno somra* gospodarjenje z lesno maso H|*°
Vzporedno z naraščanjem industrijskih in kmetijskih življenjskih dobrin se nenehno kaže problem oblikovanja in načina embaliranja vsah vrat proizvodov. Brez primerne embalaže ai ne moramo niti misliti blagovno proizvodnje in prometa. Embalaža je lahko izdelana iz raznih materialov, npr0 iz papirja, lesa, kovine, stekla, plastična masa itd. Embalirana proizvode lažje transportiramo in jih lahko primerno vskladižoi mo. V več primerih pa dobro izdelana embalaža služi za reklamo in je celo včasih od-ločinoga pomena pri prodaji blaga. Iz tega je razumljivo, da je embalaža zelo pomemben faktor za sodobno gospodarjenje. V naši državi predstavlja embalaža cca 2.5 / od skupne vrednosti proizvodnje. V industrijsko bolj razvitih deželah pa celo 5% (ZDA).
Po namenu uporabe jo dalimo v komercialno in transportno.
Po načinu uporabe pa jo dalimo v povratno in nepovratno. Povratne embalaže je vedno manj. V prvih letih tega stoletja so v Sloveniji nastali prvi specializirani obrati za množin3ko izdelavo zabojev iz mehkega lesa. Niso jo izdelovali le za domača potrebe,temveč preko svojih potreb in se zelo dobro uveljavili na tujem tržišču. V letu 1957 ao proizvodnjo embalaže tako
močno razvili, da so takrat porabili zanjo cca 3 % žaganega lesa iglavcev, kar je več kot preveč, če pomislimo, da je za m3 zabojev bilo potrebno 2.5 m3 hlodovine, je bilo to veliko vprašanje»koliko časa bi še mogli zadovoljiti potrebe tržišča. Začeli so preusmerjati proizvodi— njo. V ta namen so se pojavili sekirostrojiin luščilke.
Na teh strojih so predelovali pretežno bukovo in topolovo hlodovino v deščice in furnir. Za to vrsto proizvodnje zabojev so se zlasti odločila tovarne vezanih plošč, ker so lahko uporabile hlodovino, ki ni bila uporabna za izdelavo vezanih plošč.
Tehnični napredek je silil proizvajalce embalaže k razmišljanju in k reviziji starih tehnoloških postopkov. Proti klasičnemu zaboju iz jelovega žaganega lesa so se uveljavile novejšo variante konstrukcije zabojev, ki seveda slonijo na bistveno drugačnih elementih in na novih metodah pakiranja. Konkurenčni - novi izdelki ne zasen-čujejo klasičnega zaboja iz iglavcev zaradi lepote, temveč zaradi cenej a ne samo zaradi cene sestavnih delov temveč aradi nižjih celotnih stroškov embaliranja in nižjih stroškov transporta. Postopek, ki je bil za nas najbolj zanimiv, je luščenje lesa. V Evropi so ta postopek uvedla, pred dvajsetimi leti tovarne zabojev v Franciji,
V	ZDA so tovrstne zaboje imenovali "BRUCE BOX", pri nas pa jih imenujemo "ŠIVANI ZABOJI".
V	našem podjetju smo jih začeli proizvajati v letu 196o. Letos jih bomo izdelali cca 1.5oo.ooo kom. Predvidevamo,
da jih bomo v naslednjih letih lahko izdelovali cca 3.000.000 komadov.]etno.
Šivane zaboje dobavljamo pretežno za živilsko industrijo in kmetijstvo. Služijo delno kot komercialna embalaža (sveža paprika), pretežno pa kot transportna embalaža za transport kvasa, surovega masla, sira, suhomesnatih izdelkov, masti, olja, zaklanih piščancev, sveže paprike in druge zelenjave, živih žag, polžev, želv intd.
Navajam nekoliko uglednih kupcev, ki že več let uporabljajo šivane zaboje iz naše zabojarna: Perutnina Ptuj,
PIK Belje, UNION Ljubljana, PLIVA Zagreb, SEGESTICA Sisak, EMONA Ljubljana, INDUSTRIJA VRENJA Tuzla, PSLA-GONIJA Bitola, EKPORTBILJE Herceg-Novi, AGROKOMBINAT Zagreb. Poleg teh podjetij imamo še precej kupcev, ki prodajajo svoje izdelke v naših šivanih zabojih in gajbicah na tuja tržišča.
Z našo solidno izdelavo in a pravočasnimi dobavami si bomo še naprej lahko pridobili kupce , saj so potrebe po embalaži vedno večje v našem gospodarstvu.
Urejuje uredniški odbors
Janko Goleš,dipl.iur., Marjan Lukane,dipl.ing., Gabrijel lakuo, tehnik, Jože Pirc,
3tane Šuln, šef rač.eekt., Berta Zelnik»vodja ICAndrej Žnidaršič»ing.
Odogovml urednik«
Bogomil LILIJA,ing.
Tehnični urednik«
Gabrijel MAKUC,tehnik
Tehnična risarka in ilustratorka«
Andreja TRAMPUŽ, teh.ris. Tiska DU "Tomo Brejo" v Kranju
Naklada 12oo izvodov.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu.
Izdaja "Novolee" lesni kombinat v Straži pri Novem mastul