šl občinski tajnik pa Vinki hb. Računsko sodišče je v re ^iji leta 1999 ugotovilo zi ^koraj 7 milijonov SIT prevei rezanih dotacij in zavezali OK/ln°, c*a razbko poračuna finski svet Krško je pod župa 'banjem Francija Bogovič« Prejel sklep, da bodo preplačili rankam upoštevali ' , fačunavanjih v 60 mesečnil °br°kih. Ugotavljanje stanja za ob °Je od 1999 do 2003 kaže, di so pri financiranju strank še vedno nepravilnosti. Poračun ni bil izveden, piše v poročilu, in štiri stranke so spet dobile za skoraj 6 milijonov preveč denarja. Med njimi največ SLS. Štiri politične stranke pa naj bi dobile 1.700.000 SIT premalo. V dokončnem poročilu piše, da je občinski proračun oškodovan za skoraj 13 milijonov SIT. Na seji občinskega sveta je predsednik nadzornega odbora Vinko Volčanjk sicer tej številki oporekal. Opozoril je, daje nižja, ker so se vmes zneski strankam poračunavali. Občinske službe je pozval, naj v prihodnje zaradi boljše preglednosti ažurno spreminjajo imena strank, če pride do sprememb, in nakazujejo pripadojoče dotacije v dvanajstinah vsem na isti dan. Glede najemnin, kjer kaže, da je spet najmanj plačevala SLS, je Bogovič pojasnil, da do večjih razlik prihaja zaradi iz- Vinko Volčanjk: “Nikoli nisem bil v nobeni stranki, zato sem kot nadzornik neobremenjen. Zavezan sem le računovodskim standardom in resorni zakonodaji. ” vrševanja sklepa izvršnega sveta iz leta 1991. Takrat je bilo dogovorjeno, da vsaka stranka 20 m2 prostorov plačuje po najemnini za stanovanja, ki je precej nižja od poslovne. Stranke z majhno pisarno so imele torej majhne stroške. Pri naročilu za prostorski plan občine Krško pa je nadzorni odbor ugotovil, da je bilo nekaj računov izvajalcu Savaprojektu plačanih pred iztekom trimesečnega roka in po takratnih obrestnih merah naračunal, da bi občina lahko prihranila 135 tisoč SIT. To je seveda matematični pristop, saj je Sa-vaprojekt med izdelovanjem plana dobival dodatna naročila za pripravo različnih strokovnih podlag, čeprav proračun tisti hip ni imel rezerviranih zadostnih sredstev. Savaprojekt je zato dogovorno predložil račun, ko so v proračunu v skladu z zakonom prerazporedili sredstva. Glede spornega preveč izplačanega denarja SLS Bogovič kot predsednik te stranke v Krškem meni, da gre za napačno razumevanje pravice do delitve sredstev nekdanje združene stranke SLS in SKD. Taje imela v občinskem svetu 13 svetnikov, ko pa je krščansko krilo ustanovilo N.Si, so šli trije svetniki pod okrilje nove stranke. Po asignacijski pogodbi jim je SLS dolžna izplačevati tri trinajstine dotacije. Martin Kodrič iz N.Si je predlagal, da bi poslovanje s strankami pregledalo Računsko sodišče RS in ugotovilo, če so trditve nadzornega odbora v celoti pravilne, ah nemara drži kateri od ugovorov, ki jih je dala občinska uprava. Svetniki Kodričevega predloga niso podprli. Strinjajo pa se z napo- tilom nadzornega odbora, ki zadolži župana za dosledno upoštevanje rezultatov občinskih volitev pri višini dotacij strankam ter za dokončen poračun preveč izplačanih dotacij. Pregledno in v duhu dobrega gospodarja mora občina urediti tudi najemnino in ostale stroške za poslovne prostore strank. Franci Bogovič ugiba, da za preračunavanjem dotacij strankam stoji Vinko Bah iz N.Si, nekoč tudi sam pod udarom ugotovitev Računskega sodišča. Sitar in Bah sta si kot občinska funkcionarja dala nezakonito izplačati določene dodatke. Sitar je svoj dolg odplačeval, Bahu pa je šlo takratno novo vodstvo občine precej “na roke” tako z dokupom let za njegovo upokojitev kot z reševanjem stanovanjske problematike. Branka Dernovšek GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Toča nas spet ni obšla Posavje - Neurje s točo, ki se je v zadnjih dneh junija večkrat razdivjalo nad Posavjem, Dolenjsko, Belo Krajino, na Celjskem in v Prekmurju je po prvih podatkih največ škode povzročilo na kmetijskih pridelkih. Močan veter pa je najbolj prizadel sevniško občino, kjer je med neurjem podrlo tudi več drogov daljnovodov in potrgal žice. Zaradi tega je prišlo do izpada električne energije, vendar so večini gospodinjstev v občini še istega dne zagotovili nemoteno oskrbo. Skupile sojo tudi posavske ceste, na katere so popadala podrta drevesa, vejevje, na cesti Pijavško-Arto pa tudi kamenje. Kot drobno jabolko velika toča je po prvih ocenah močno poškodovala sadjarske in vinogradniške površine ter poljščine na območju dolenjskih občin Šentjernej in Škocjan ter bližnjih posavskih krajev Raka, Veliki Trn in Zavratec, kjer je bilo poškodovanih tudi precej avtomobilov in stanovanjskih objektov. Po prvih podatkih je škoda na kmetijskih površinah ogromna, dejansko oceno pa bo mogoče podati v naslednjih dneh, ko bodo občinske komisije končale z ogledi na terenu. Po besedah Erike Orešek čutili tudi na širšem področju Telč, na Studencu, v Stranjah, V' Kostanjevici in na severu Brestanice. Na Blanci, Selcah in Pokleku je bila toča drobnejša, vendar je padala zelo gosto in brez dežja. Lastnik Evrosada Ivan Kozole je povedal, da je bil njihov nasad v okolici Krškega manj prizadet, večjo škodo pa pričakujejo v sadovnjakih hčerinske družbe Sadjarstvo Blanca, ki ima nasade jabolk v okolici Brestanice. Toča je oplazila tudi severni rob brežiške ob- čine, predvsem Pečice, del Sromelj in Pišece. Oreškova je še povedala, da se vse več sadjarjev odloča za namestitev mrež, ki zagotovijo popolno zaščito pred točo. Povedala je tudi, da je še čas, da se pridelovalci prijavijo na razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva. Za nakup mrež, za hektar površin je potrebno odšteti okrog 4 milijone SIT, se pridelovalci -predvsem sadjarji - odločajo pri zasaditvi novih nasadov, saj toča pogosto prizadene tudi les, nekateri pa zaenkrat le za višje iz brežiške izpostave Kmetij-sko-gozdarske zbornice Novo mesto je v Posavju toča padala že četrtič, ponekod celo petič, vendar prejšnje toče niso bile tako usodne kot ta. Na območju Rake proti Šentjanžu in Zavrat-cu ne pomnijo tako močnega ledenega naliva, ponekod je škoda tudi 100-odstotna, najbolj je prizadela trto, ki tam prevladuje, poškodovani pa so tudi nasadi breskev in zelenjava, pa žitna polja, ki so bila pred žetvijo. Posledice toče so ob- Toča je v petek znova padala tudi v brežiški občini, najbolj pa je spet prizadela Križe, Pečice, tudi Sromlje in Zg. Pohan-co. Po besedah Romana Matjašiča, referenta za kmetijstvo na brežiški občini in hkrati člana regijske komisije za ocenjevanje škod, se s tem povečuje možnost, da bo škoda v državi presegla tri promile državnega proračuna v 120 dneh po nesreči. Občine še za pomoč zaradi nestimulativnosti - denar bi sicer prispevala država - in pomanjkanja sredstev najbrž ne bodo odločile. Po njegovem mnenju bodo v krški in sevniški občini zagotovo zbirali prijave, verjetno pa tudi v brežiški kdaj bodo s tem pričeli, pa je še težko napovedovati. Prijavo lahko odda vsak pridelovalec ne glede na občino, ki mu je toča naredila več kot 0 odstotkov škode. Končne ocene bodo znane šele pri spravilu, gotovo pa je, da je toča največ nepopravljive škode povzročila na sadnem drevju. armature, ki kasneje omogočajo enostavno namestitev mrež. Največ tako opremljenih nasadov je v Arnovem selu, na Pir-šenbregu in v Brežini. Strokovnjaki sicer vsem kmetovalcem čim prej po toči svetujejo škropljenje, za kar obstaja veliko pripravkov, s katerimi se zaščitijo nastale rane in pripomorejo k hitrejši regeneraciji celic, zavirajo pa tudi razvoj gnilobe na plodovih. Posebej vinogradniki pa lahko postorijo marsikaj tudi s pravilnim odstranjevanjem vrhov, grozdov in mladic. To je bila sicer druga hujša toča, za majsko še potekajo evidentiranja, čez kak mesec pa naj bi postalo jasno, ali bo država škodo verificirala. Končne ocene o spomladanski pozebi, ki je najbolj prizadela marelice, hruške, breskve, jablane, jagode in trto, bodo znane po 15. septembru, izpad pridelka naj bi bil med 10 in 20 odstotkov. Škoda se prijavi na občini, skupaj z obrazcem je potrebno priložiti še subvencij sko vlogo. Mojca Kosem Podjetja v štipendijsko shemo Krško - Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje objavlja javni poziv podjetjem in organizacijam s sedežem v sevniški, krški in brežiški občini za vključitev v posavsko štipendijsko shemo. Rok za prijavo je do zadnjega avgusta. Model partnerskega združevanja sredstev za kadrovsko štipendiranje v podjetjih je na RRA Posavje nastal z namenom, da bi v pokrajini dvignili izobrazbeno raven in skušali doma obdržati izšolane kadre. Tretjino sredstev za vsako štipendijo iz sheme zagotovi RRA, tretjino^ občina in tretjino podjetje. Štipendije, ki jih podeljuje shema, znašajo okrog 0 tisoč SIT in so višje od kadrovskih in republiških štipendij. So pa zato pri dodeljevanju upoštevani tudi višji kriteriji za prosilce, ki se morajo izkazati z boljšim učnim uspehom. Vsako leto se podeli tudi nekaj štipendij za nadarjene za šolanje v tujini s področja umetnosti in glasbe. Lani je bilo v shemo vključenih 1 podjetij, ki so razpisala skupaj 55 štipendij, vendar za nekatere poklice ni bilo interesa in podeljenih je bilo 35 štipendij. Za izobraževanje pekov, natakarjev, kuharjev in še nekaj drugih poklicev ni bilo odziva. Vodja projekta Nataša Šterban Bezjak je povedala, da imajo pri potrjevanju seznama razpisanih štipendij še vedno prednost deficitarni poklici. Seznam potrjuje komisija v sestavi predstavnikov posavskih občin, Zavoda za zaposlovanje, RRA in Kluba posavskih študentov. Pogodbo za sodelovanje v posavski štipendijski shemi podjetja sklepajo za eno leto. Svojim štipendistom pa se zavežejo, da jih bodo po zaključenem šolanju zaposlili za najmanj toliko časa, kolikor so prejemali štipendijo. Letos je v Posavju med štipendisti iz sheme devet absolventov. Ti bodo vsaj za določen čas delali v tukajšnjem okolju, ki po prepričanju direktorja RRA Franca Češnovarja po- trebuje ambiciozne kadre. Posavska podjetja so namreč preskromna, ko gre za pogled v prihodnost. Na razpisih resornega ministrstva za obdobje 2004/2005 so iz razvojnih sredstev pridobila le dobrih 18 milijonov SIT, kar je najslabši rezultat med vsemi slovenskimi pokrajinami. Regionalna razvojna agencija sicer lahko posameznikom pomaga pri pripravi dokumentacije za razvojne programe, ne more pa namesto njih predvideti, kam naj se podjetje usmeri. Agencija bo zato svoje aktivnosti usmerjala v promocijo tukajšnjega podjetniškega okolja, ki ga ustvarjajo občine s svojim prostorskim planiranjem. Cešnovar je napovedal jesensko sodelovanje na evropskem nepremičninskem sejmu, kjer bo Posavje predstavljeno s prospektom industrijskih con v skupni površini vsaj 150 ha. B.D. Odkrili škodljivca kostanja Zg. Pohanca - V Sloveniji je bila pred tremi tedni prvič potrjena najdba kostanjeve šiškarice, novega in nevarnega škodljivca kostanja. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v našo državo vnesenih 1250 potencialno okuženih sadik, od tega službe trenutno poznajo le polovico prejemnikov. Gozdarji oziroma fitosanitarni inšpektorji so sadike iz pošiljke našli v Biljah pri Novi Gorici in Zg. Pohanci pri Krškem, in pri obeh je bila po laboratorijski preiskavi potrjena najdba kostanjeve šiškarice. Na podlagi obvestila itali-nske službe o vnosu poten-alno okuženih sadik kostan-v Slovenijo iz italijanskega emonta, kjer so prvič zaznali ;odljivca, je slovenska fitosa-tarna služba pričela s preiska-) tudi pri nas. Kot je povedal rane Bosina, vodja enote fi-sanitarne inšpekcije na Ob-žju, so v Zg. Pohanci pri Krum našli dve okuženi sadiki, o konca julija bodo nasad po-obno nadzorovali, čeprav ni ■roka za pretirano paniko gle-: izkrčenja. Bosina poziva vse jjitelje - teh naj bi na našem )dročju bilo še nekaj - ki so šeni ali spomladi kupili sadi- ke, še posebej, če so jih kupili v drevesnici Bilje pri Novi Gorici ali kjerkoli drugje po Sloveniji, naj jih podrobno pregledajo. Ker gre za maloprodajo, ni evidenc o kupcih, ukrepati pa je potrebno zelo hitro. Ličinke kostanjeve šiškarice v zadebeli-tvah so se namreč že zabubile, zato obstaja velika nevarnost, da se bodo vsak čas izlegle odrasle osice, ki bodo zletele in z odlaganjem jajčec okužile gojena in gozdna drevesa kostanja. Če so na letošnjih poganjkih, listnih žilah in nastavkih kakršnekoli zadebelitve, je potrebno o tem takoj obvestiti pristojno fitosanitarno službo. Kostanjeva šiškarica je namreč trenutno eden od najbolj nevarnih škodljivcev pravega kostanja, v nasadih za pridelavo plodov so lahko izgube tudi 0-odstotne. V gozdovih povzroča šiškarica škodo zlasti na mladih rastlinah, zmanjša pa tudi pridelavo plodov in prirast lesa. V Evropi je bila kostanjeva šiškarica, ki izvira s Kitajske, prvič najdena v Italiji pred tremi leti, kamor so jo zanesli s sadilnim materialom za žlahtnjenje pravega kostanja. Najbolj ogrožena gostiteljska rastlina je pravi kostanj - tako gozdni kot gojeni, čigar plodovi so znani kot maroni. M.K. Začetek žetve prihodnji teden Posavje - Predvidoma prihodnji teden naj bi v brežiški Skali pričeli odkupovati letošnji pridelek pšenice, ki bo po ocenah dobre kakovosti. Kmetje so bili z lansko ceno zelo nezadovoljni, saj tudi z odličnim semenom niso dosegli cene, ki sojo pričakovali. Letošnja cena še ni določena, pridelka pa bo manj od pričakovanega, tudi zaradi nedavne toče. Kot je dejal Anton Cerjak, vodja silosov v podjetju Skala, subvencije -slovenski kmetje jih prejemajo za petino manj kot evropski - niso nagrade, kot to nekateri mislijo, pač pa nadomestilo za razliko med stroški in ceno na trgu. “Mi cen ne moremo dvigniti, pač pa lahko to storijo peki, na katere pa ne moremo vplivati,” je še dejal Cerjak. Cene žit so izračunane na želeno slovensko kmetijo, ki naj bi obsegala 50 ha. Na evropskem trgu se zaščitne cene niso spremenile, intervencije pa nastopijo tri mesece po žetvi, do tedaj je potrebno žito skladiščiti, kar pa spet ni poceni, čeprav so v Brežicah cene skladiščenja minimalne. Sicer pa trenutno poteka spravilo oljne ogrščice in je precej suha, ki je bo prav tako manj od pričakovanih 300 ton. “Iz Bele Krajine smo jo prevzeli za tretjino manj, tako da lahko podoben trend pričakujemo tudi v dolini Krke in Save,” je povedal Cerjak. Zadružna kmetijska družba je določila ceno 39,5 SIT na kg, seveda pa bo od tega potrebno odšteti stroške sušenja in kontrole. Ječmena Skala ne odkupuje, ambicij za zamenjavo jarega ječmena za pšenico -ponavadi se je to dogajalo avgusta - pa je vsako leto manj, tudi zaradi davka na dodano vrednost. M. K. Vinsko-turistične ceste pomemben del turistične ponudbe Bizeljsko - Turistična zveza Slovenije je ob svoji stoletnici ter 40-letnici Občinske turistične zveze Brežice na Turistični kmetiji Pinterič na Bizeljskem pripravila posvet o prihodnjem razvoju vinsko-turističnih cest v državi. Večina predavateljev in raz-pravljalcev iz vse Slovenije je poudarjala, da so vinsko turistične ceste pomemben del naše turistične ponudbe in da jih je tudi zato potrebno oživiti. Med 20 vinsko turističnimi cestami v Sloveniji namreč niso vse enako uspešne, prenekatera pa domačim in tujim obiskovalcem tudi premalo ponuja. Posavski cesti - bizel-jsko-sremiška in podgorjanska - sodita med bolj uspešne in obiskane, kar posebej velja za območje bizeljsko-sremiške vinske ceste, ki povezuje vse tri posavske občine. Po pozdravnih nagovorih brežiškega župana Ivana Molana, predsednika Občinske turistične zveze Brežice Antona Jesenka ter Franca Kelherja, predsednika Krajevne skupnosti Bizeljsko, je imel uvodni prispevek Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Med drugim je poudaril, da postaja v ospredju ponudbe ob cestah trženje, ki prispeva tudi k socialni varnosti ljudi. Franc Pribožič, predsednik posavske kmetij sko-gozdarske zbornice, je namreč povedal, da se naše podeželje prazni in da občine ter država premalo skrbijo za manjše kmete, ki lahko prispevajo k življenju ob vin- ki je nazorno predstavil sedanji in prihodnji razvoj bizeljsko-sremiške vinsko-turistične ceste. Ob 48 km dolgi cesti je 41 ponudnikov, predvsem pa so zaslovele bizeljske repnice. Te so že pravcati magnet za obiskovalce od blizu in daleč. V končni razpravi je bilo slišati mnog pripomb na račun države, ki premalo stori za razvoj vinsko-turističnih cest, zahtevali so poenotenje med ministrstvi, usklajenost med prireditvami in izražali bojazen pred preveč množičnim obiskom in kmjenjem narave. Izpostavili so željo po vnovični oživitvi projektnih svetov ter poudarjali, da lahko prav vinsko-turis- Pri Pinteričevih ob Bizeljsko-sremiški VTC sko-turistični cesti. Povzetek iz študije vsebinske in organizacijske zasnove razvoja vinsko-turističnih cest je pripravil Franjo Šauperl in povedal, da vinsko-turistične ceste nimajo pravega povezovalca niti svojega glasila, premalo se skrbi za njihovo promocijo, še vedno pa so tudi brez raziskave o tem, kaj obiskovalce zanima. Posebno pozornost je zbudil prispevek brežiškega koordinatorja Romana Matjašiča, tične ceste največ prispevajo k ohranitvi poseljenosti odročnih krajev ter ohranitvi naravnih in drugih znamenitosti. Seveda pa bo za vse te in druge namene potrebno poiskati denar tudi v evropskih skladih. Udeleženci tokratnega posveta so si popoldne ogledali tudi bizeljske turistične zanimivosti, med njimi Slomškovo razstavo, etnološko zbirko Marije Sušnik ter dve repnici. Vlado Podgoršek Hrušev ožig spet na pohodu Slovenija - Fitosanitarna uprava RS je 28. junija izdala odločbo o določitvi mej novega žarišča okužbe s hruševim ožigom v Novi Gorici v naselju Rožna dolina. V teh dneh pa je v žarišču okužb na Gorenjskem, v okolici Maribora in Crnove pri Velenju velika nevarnost širjenja okužb. Vremenske razmere, kot so visoka temperatura ter pojav neviht in toče, pomagajo k hitrejšemu lokalnemu raznosu bakterije hruševega ožiga, zlasti tam, kjer se že pojavlja bakterijski izcedek. Toča, ki je v zadnjih Sneh prizadela več območij po Sloveniji, med njimi tudi Posavje ter sosednji občini Šentjernej in Škocjan, je povzročila rane, ki so lahko vstopna mesta za bakterijo. Vse nasade, poškodovane po toči ali neurju, je priporočljivo zavarovati s sredstvi na podlagi bakra, ki zavirajo okužbo s hruševim ožigom. Fitosanitarna uprava RS poziva vse imetnike rastlin, da temeljito pregledajo jablane, hruške, kutine in okrasne rastline, kot so panešplje, ognjeni trn, glog in druge, in o najdbi sumljivih znamenj takoj obvestijo lokalno fitosanitarno inšpekcijo na Obrežju ali javno službo za zdravstveno varstvo rastlin ali fitosanitarno upravo na tel. 041-354-405, kjer bodo dobili napotke za nadaljne ravnanje. J.K. ____________________________________SOLSTVO, ZDRAVSTVO V oftalmologiji primerljivi z Evropejci Pariš, Brežice - V začetku maja 2005je bil v Parizu evropski specialistični izpit iz oftalmologije, ki ga vsako leto organizira European Board of Ophthalmology (EBO) in ga obravnava kot potrdilo o odličnosti. Izpita seje med 97 kandidati udeležil tudi dr.med. Krešimir Macan spec. oftalmolog iz brežiške bolnišnice, kije bil med kandidati odličen 27. Je prvi redno zaposleni oftalmolog v Bolnišnici Brežice, ki si bo prizadeval, da se bo očesna dejavnost na tem področju razvijala in rasla v vseh danih možnostih. Po vstopu Slovenije v EU so se ga lahko prvič udeležili tudi izpraševalci in kandidati iz Slovenije. Pisni del izpita je obsegal 260 teoretičnih vprašanj v obliki testa s petimi trditvami, pri vsaki je moral kandidat obkrožiti, ali je pravilna ali napačna. Na ustnem delu izpita je imel vsak kandidat štiri dvočlanske komisije, vsaka od komisij pa je pokrivala eno področje oftalmologije. Podobno kot vsako leto, tudi letos 15 odstotkov kandidatov izpita ni opravilo, je povedal dr. Macan. Na uspeh dr. med. Krešimir-ja Macana je s ponosom opozoril direktor bolnišnice Anton Zorko, pa tudi na njegovo že petletno uspešno delo v bolnišnici. Dr. Macan je po osnovni šoli v Črnomlju na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani opravil mednarodno maturo, se tam vpisal na Medicinsko fakulteto in jo končal v Zagrebu. Med Dr.med. Krešimir Macan spec. oftalmolog služenjem vojaškega roka v lanskega poletja pa je v bolniš-Cerkljah seje odločil, da bi že- niči redno zaposlen. “Prizade-lel delati v brežiški bolnišnici, val si bom, da bo naša okulis-kjer je opravil tudi pripravniš- tična ambulanta zaživela v pol-tvo, specializacijo iz oftalmo- ni meri. Sem tip človeka, ki mu logije pa v Novem mestu in je bil vedno motiv pomagati Ljubljani. Specialistični izpit je sočloveku, smisel oftalmologi-lani maja opravil z odliko, od je pa je predvsem pomagati h kakovosti življenja. Z dobrim delom želim zadovoljiti vedno višje kriterije občanov glede vida in vidnih funkcij, saj ljudje postajajo zahtevnejši, hočejo več, spremenjene so delovne navade, šolanje v vseh starostnih obdobjih in vedno več starejših je, ki želijo svoje dni preživeti aktivno,” je svoje načrte razkril dr. Macan. Pariški izpit mu tako služi kot dokaz odličnosti: "Glede na to, da sem še svež po specialističnem izpitu, sem se odločil, da znanje obnovim in ga na ta način preverim. Nenazadnje tudi primerjati in preveriti, kje se nahajamo znotraj evropskega prostora. Oba kandidata (tudi mag.Martina Jarc Vidmar) sva uspešno zaključila izpit in dokazala, da je slovenska raven znanja povsem primerljiva z znanjem kandidatov iz drugih evropskih držav.” N at j a Jenko Sunčič Uspešno delo Koronarnega kluba Sevnica - Člani Koronarnega kluba veliko pozornosti namenjajo telesni vadbi. Zato ni čudno, da so tudi občni zbor društva opravili kar na enem od pohodov in sicer v Okroglicah. 40 članov sevniškega Koronarnega kluba se je odpravilo na tradicionalni pohod po Sr-čkovi poti do Lovrenca. Ob povratku so se ustavili na kmečkem turizmu Močivnik v Okroglicah, kjer so srečanje izkoristili za redni zbor društva. V letu 2004 so največji poudarek namenili vadbi, ki poteka dvakrat tedensko - ob torkih in četrtkih - v prostorih fizioterapije sevniškega zdravstvenega doma. Vadba poteka pod strokovnim vodstvom medicinskih sester. Ker se koronami kolniki zavedajo, da je zanje odločilnega pomena tudi zdrava prehrana, so izpeljali kuharsko delavnico o zdravi prehra- ni, prisluhnili pa so tudi več predavanjem. Eno je govorilo o psihičnem sproščanju, dmgo o ohranjanju zdravega srca in ožilja, dr. Jurij Pesjak je predaval o življanju, pater Karel Gržan pa o tem, kako ovrednotiti svoje življenje. Sevniški koronami klub vsak petek za svoje člane in simpatizerje pripravi pohod v bližnjo okolico. Organizirali so tudi dva izleta, v katera so prav tako vključili krajši pohod v naravo. Vztrajni in zvesti člani kluba, ki mislijo na svoje zdravje in tudi kaj naredijo zanj, se v okviru možnosti redno udeležujejo vadbe in pohodov. Številna udeležba članov pri različnih dejavnostih kaže, da so dobro začrtali svoj program in bili pri svojem delu uspešni, prizadevali pa si bodo, da v klub včlanijo še več koronarnih bolnikov in še popestrijo delovanje kluba. N.Č.C. Talent fest Brežice - Talent fest je že tradicionalna prireditev, v okviru katere se širši javnosti predstavijo učna podjetja Ekonomske in trgovske šole Brežice. V sodelovanju z Mladinskim centrom (MC) Brežice so dijaki in njihovi mentorji v njihovih prostorih letos že tretjič pripravili zanimivo prireditev, na kateri so predstavili svoja letošnja učna podjetja in povabili nekaj zanimivih glasbenih skupin, med njimi tudi tiste, v katerih sodelujejo sami. Druženje je bilo zanimivo in zabavno, pa tudi poučno in koristno. Obiskovalci so lahko uživali v hudomušnih intervjujih z mladimi direktorji, tržniki in podobno ter ob lepih avdio-vizualnih predstavitvah. rojstva v porodnišnici brežice • I ^aja Orthaber je na svet pokukala teden dni po roku in to rav ^ rojstni dan svoje 7 let starejše sestrice Sare. Kakšno naključ f®ja je bila pri porodu za 50 g lažja od svoje črnolase sestri Ji je tudi - z očkovo pomočjo - izbrala ime, tehtala je nami ff00 g in merila 51 cm. Ob našem obisku smo mlado druži ravno pri fotografiranju, tako da so mamica Ksenija, oč ejan s Kajo in med njima Sara z veseljem pozirali tudi nam. i^dju sta prizor spremljali tudi babici Anica in Albina, ki jii k ušla podobnost obeh vnukinj, najbrž pa še nista razmišljal dočih 29. junijih, ko bosta - zaradi dveh slavljenk v družin ]°rt v kar precejšnji zagati glede nakupa daril. Rojstva od 19. do 30. junija 2005 deklice so rodile: Jožica Štefanič iz Kostanjevice na Krki, p, Jca Kraševec iz Velikega Mraševega, Betka Krajnc z Mrzle g ar^ne, Melita Pšeničnik Mehič iz Pišec, Tanja Cizrl s Senove-’ Ksenija Orthaber iz Krškega in Tea Šinko z Rajca D* # fyj ecke so rodile: Sonja Praprotnik iz Leskovca pri Krškem, tekCf Brilej Bemin s Senovega, Vasja Kolarič iz Kapel, Irena Ina Mat • lz Brestanice, Helena Mihajlovič Preskar iz Krškega in eJa Kalin z Bizeljskega. Učna podjetja so se pojavila v prenovljenem izobraževalnem programu ekonomski tehnik, v katerem zavzema pomemben del praktično izobraževanje, ki poteka v obliki projektnega dela in učnih podjetij. Posamezno učno podjetje sestavlja 16 do 17 dijakov 3. letnika. Podjetje se mora registrirati, zapisati svojo vizijo in poslanstvo, izpeljati zaposlitvene razgovore, sestaviti načrte dela, prodajne kataloge in začeti poslovati ter tako sodelovati z ostalimi učnimi podjetji v Sloveniji in ostalih evropskih državah. je, računovodstvo, marketing, tajniška opravila in podobno). Dijaki si svojo dejavnost izberejo sami, ocenjeni pa so na osnovi svojega dela in prispevka k uveljavitvi svojega podjetja na trgu učnih podjetij. Delo poteka v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju, dijaki so zelo motivirani, tekmujejo med seboj in nabirajo prve podjetniške izkušnje. Naslednje leto bodo dijake učnih podjetij Ekonomske in trgovske šole Brežice pričakali novi, najsodobneje opremljeni svetli prostori na podstrešju zgradbe, ki bodo prispevali k En dan v tednu se torej dijaki ne učijo klasično iz učbenikov in učiteljeve frontalne razlage, pač pa v posebni učilnici, ki je opremljena kot podjetje in kjer svoje teoretično znanje uporabijo na prav vseh segmentih poslovanja (kadrovan- še večjemu navdušenju in zadovoljstvu. Ker se šola prilagaja tudi za dijake s posebnimi potrebami, bo jeseni vgradila dvigalo, da bodo najboljši prostori na voljo prav vsem. Pomočnica ravnatelja Metka Galič Obnova šole na lizing Krško - Ministrstvo za finance še ni dalo novih ocen primerne porabe za občine. V Krškem natančno ne vedo, koliko fiskalne izravnave jim bo letos priznane iz nadomestila za stavbna zemljišča. Čeprav kazalcev za rebalans občinskega proračuna še ni, je župan Franci Bogovič na junijski seji svetnikom predlagal delne spremembe proračuna. Največja se nanaša na pripravo prostorov v nekdanji tehnični šoli, kjer bo v jeseni začela delovati nova Fakulteta za logistiko. Ker seje občina Krško v projektu zavezala, da omogoči prostore, mora obljubo izpolniti. Za najnujnejše priprave je rezerviranih 30 milijonov SIT. Celovito adaptacijo objekta, ocenjeno na 170 milijonov SIT, bodo izpeljali po sistemu lizin-ga. Objekt bodo prodali lizin-godajalcu in ga odkupili nazaj z rokom odplačevanja 20 let. Finančni odbor je predlagano obliko podprl, nadzorni pa je bil kritičen. Ugotavlja, da bi moral biti denar za prostorsko reševanje nove fakultete v proračunu rezerviran, saj je obveza znana že nekaj let. Svetnik Martin Kodrič je bil mnenja, da je občina pri financiranju fakultete preveč darežljiva. Po njegovem ni dovolj agresivno poskušala dobiti dela denarja od države. Želel je vložiti amandma, da je potrebno pridobiti za obnovo prostorov na Hočevarjevem trgu sofinanciranje države, vendar med svetniki ni zbral potrebnih pet podpisov. Njegovi kolegi namreč v večini menijo, da mora Krško, ki si je želelo fakulteto, študentom omogočiti solidne prostor- ske pogoje. Trenutni podatki namreč kažejo velik interes za to novo študijsko smer in ni pametno, če bodoče študente odbijejo zaradi neuglednega šolskega prostora. Po sistemu lizinga bodo uredili še kurilnico v Osnovni šoli Jurij Dalmatin in skozi poslovni najem prišli do dveh potrebnih kombijev za šolske prevoze. Proračun bo dodatno najel za 100 milijonov SIT dolgoročnega kredita, s katerim bodo poplačali kratkoročne zadolžitve. Poleg investicij v šolstvo je bila predmet spremembe proračuna tudi postavka “družinski pomočnik”. Gre za novo obliko priznanega statusa kot zaposlitve. Država, ki je to zakonsko omogočila, za realizacijo ne da denarja. V začetku leta po občinah niso imeli predvidljivih kazalcev, koliko jih bo to finančno obremenilo. V Krškem je status družinskega pomočnika pridobilo že 36 upravičencev, v postopku je še 10 vlog. Za plačilo mora biti v proračunu zagotovljenih najmanj 45 milijonov SIT. B.D. Septembra višje cene vrtca Krško - V vrtcih občine Krško se pripravljajo na novo šolsko leto, ki bo s 1. septembrom prineslo zvišanje cen za povprečno 5 odstotkov. Dvig cen ni enoten za vse vrtce in oddelke v njih. Glede na strukturo vpisanih otrok se bodo ponekod cene na oddelek celo znižale, drugod pa narasle. Med oddelkom za družbene dejavnosti na Občini Krško in vrtci je na podlagi pričakovanih vpisov teklo usklajevanje o racionalni organiziranosti. Na ceno vpliva struktura otrok po starosti, saj je v homogenih oddelkih dovoljeno višje število otrok v skupini. To šolsko leto v občini obiskuje vrtec 30 otrok. V septembru naj bi se številka znižala na 17 vpisanih otrok. Večina staršev je v najnižjih plačilnih razredih, kar pomeni, da prispevajo k ceni vrtca od 10 do 30 odstotkov ekonomske cene. Preko 100 otrok vrtec obiskuje brezplačno. Le za 24 otrok starši plačujejo od 40 do 0 odstotkov ekonomske cene. Tako večino bremena predšolske vzgoje nosi občinski proračun, kar je primer vseh slovenskih občin. V Krškem bodo za letošnje leto za pokrivanje razlike v ceni iz proračuna namenili skoraj 600 milijonov SIT. Občina se je zavezala, da v primeru poviševanja cen starše lahko prizadene le zvišanje do 10 odstotkov, ostalo razliko pa pokrije proračun. Razlog za septembrsko povišanje cen vrtcev je spet v povišanju stroškov dela zaposlenih. Njihove plače se bodo z julijem kot posledica Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja iz leta 2002 povišale v povprečju za 5, odstotka. Tako strošek dela predstavlja že 1 odstotkov cene vrtca. Ko je na junijski seji Občinski svet Krško potrjeval nove cene, je svetnik Miran Stanko opozoril, da bo s takšnim tempom rasti plač vzgojiteljic strošek dela kmalu predstavljal kar 100 odstotkov cene. “Bodo potem otroci od doma nosili hrano?” se sprašuje Stanko. V času, ko zaposleni v drugih dejavnostih že zdavnaj ne štejejo več ur, ko je treba “potegniti” tudi zunaj ustaljenega delavnika, so si vrtci na pobudo svojih vodstev izbojevali še eno pravico. To je zaračunavanje zamudne ure. Če starši po zaključku obratovalnega časa ne pridejo po otroka, bodo plačali 1000 SIT “zamudnine”-za vsako začeto uro, ko je uradno vrtec zaprt. Branka Dernovšek Ozara odprla še ena vrata Sevnica - V Brežicah že nekaj let uspešno deluje neprofitna organizacija Ozara, ki ima sedež na Gubčevi, podobno Pisarno za informiranje in svetovanje pa so odprli tudi v Sevnici, na Glavnem trgu 27. Tam tudi že deluje skupina za samopomoč ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki se v pisarni srečuje vsak ponedeljek med 13. in 15. uro. Informacijska pisarna je sicer odprta od ponedeljka do četrtka, tam pa ponujajo tako individualna svetovanja, možni pa so tudi obiski na terenu. Kontaktna številka pisarne je 07/ 81-63-188. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Jubilej občinske turistične zveze Brežice - V atriju Posavskega muzeja je Občinska turistična zveza Brežice proslavila 40-letnico svojega delovanja, v ospredju te slovesnosti pa je bilo predvsem delo turističnih društev v občini, ki jih je trenutno 19. Ob slavnostnih govornikih, predsedniku turistične zveze Slovenije Marjanu Rožiču in županu Ivanu Molanu, so na prireditvi podelili množico častnih bronastih, pet srebrnih in dva zlata znaka. Znani pa so tudi najlepši kraji in šole v občini. Po besedah Marjana Rožiča namen takih svečanosti nikakor ni samo obujanje spominov, pač pa je potrebno na koreninah iskati motive, da bi se v turizmu še bolj angažirali. Pred sto in več leti so bili gonilo prostovoljnega turizma ugledni ljudje, tudi ljubljanski župan Ivan Hribar, društveni razvoj pa je marsikje prispeval tudi k ohranitvi slovenstva. Turistična društva so bila pred stoletjem in tudi kasneje žarišče turistične ustvarjalnosti, čeprav jim vedno ni bilo lahko, posebej med vojnami. Ob osamosvojitvi so našteli nekaj manj kot 300 društev, danes pa jih je dobrih 600, čeprav pogosto naletijo na nerazumevanje in podcenjevanje okolice. Rožič ne verjame v uspešnost lokalne samouprave brez razvitih turističnih društev, čeprav država ni preveč naklonjena civilni iniciativi. Ob teh besedah je čestital Brežičanom ob jubileju, ki ni kar tako, pač pa za njim, tako Rožič, stojijo pomembni rezultati, uspešno izvedeni projekti in vizija. Za zahvalo in spodbudo je Rožič skupaj s predsednikom občinske turistične zveze Tonetom Jesenkom neutrudnim turističnim delavcem podelil častni bronasti znak Turistične zveze Slovenije. Prejeli so ga Vesna Kunej, Branka Stergar, Anica Kranjčič, Marjan in Ivan Tomše, Franc Vranetič, Slavka Preskar, Martin Najger, Franc Volčanjšek, Jože Lovenjak, Hrvoje Oršanič, Vladka Guček, Ivan Kovačič, Marija Levak, Ivanka Kampijut ter Milena Vranetič, ki jo je občinstvo nagradilo še s posebnim aplavzom. Častni srebrni znak je Rožič podelil Branku Kopinču, Janezu Isteniču, Mariji Sušnik, Mimici Haler in Miri Podgoršek. Zlati znak pa sta si z delom v turizmu prislužila Ivan Tomše in Bojan Horvatič. Priznanja so ro- mala tudi v roke predstavnikom najlepše urejenih krajev v občini, Sromljam in Artičam, ki so tudi posavski prvak, tretja je Krška vas. Med srednjimi šolami že več let nima konkurenta Srednja trgovska in ekonomska šola, prav tako tudi artiška med devetletkami, ki jima sledita globoška in cerkljanska osnovna šola. Po uradnem delu so si prisotni z zanimanjem ogledovali razstavo v grajski galeriji, ki prikazuje delovanje turističnih društev in občinske zveze v preteklih desetletjih. Odprta bo do 0. julija. Mojca Kosem Predstavnica artiške osnovne šole prejema priznanje iz rok Toneta Jesenka; desno Marjan Rožič. Obeležili bodo obletnice Bizeljsko, Cerklje ob Krki - To soboto (9. julija) bo 60-letnico delovanja obeležila Lovska družina Bizeljsko, ki bo v goste povabila tudi pobrateno zeleno bratovščino iz Cerknice. Praznovanje z golažem se bo pričelo ob 13. uri pri lovski koči, program pa bodo popestrili s kulturnim programom. Istega dne, a malo kasneje, namreč ob 19. uri pa bo 25. svečko upihnilo Vinogradniško društvo Cerklje ob Krki. Jubilej bodo poplaknili pri zidanici Alfonza Komotarja na Sto-janskem Vrhu. SavaGlas, 7.7.2005 Pomisleki zaradi hidroelektrarne Brežice - Društvo za oživitev mesta Brežice je pripravilo okroglo mizo o predvideni gradnji spodnjesavske elektrarne pod starim mestom. Po besedah Karla Filipčiča, predsednika društva, predstavlja načrtovana gradnja HE Brežice izredno velik poseg v občinski prostor, posebej še, ker bo zajezba za 8 m visokimi nasipi, ki bi znali zastreti tudi pogled na staro mestno jedro. Čeprav bo do gradnje prišlo šele leta 2011, so po obsežni razpravi med drugim predlagali izdelavo študije, ki naj bi pokazala na pozitivne in negativne vplive elektrarne. Okoljevarstvenik Hrvoje Oršanič je v uvodnem prispevku izpostavil morebitne vplive elektrarne na podtalnico, mikroklimo, pojave megle, na rastlinski in živalski svet ter omenil tudi nevarnosti, ki bi jih v veliko akumulacijo prinesla toplejša savska voda iz bližnje nuklearke. Kot je povedal Bogdan Barbič, prvi človek pri gradnji petih spodnjesavskih elektrarn do hrvaške meje, sicer tudi Brežičan, so elektrarne priložnost za boljšo Savo, ki je zdaj pravzaprav greznica Slovenije. Z gradnjo več sto manjših čistilnih naprav ob reki, z zapiranjem industrijskih objektov, ki onesnažujejo okolje -tudi celuloze v Krškem - pa bo naša najdaljša reka čistejša. Energetska vrednost HE Brežice sicer ne bo posebej velika in bi se tej elektrarni tudi lahko odrekli. Bo pa prispevala k zmanjševanju poplav in bogatenju podtalnice na Brežiško-krškem polju. strokovni presoji sta za zdaj“ tudi dve rešitvi. Ali bo elektrarna - ta bo kakšnih 00 m gorvodno od brežiškega mostu čez Savo - pod mestom večja ali manjša akumulacija. Bo pa čistejša Sava, je dejal Barbič, v obeh primerih priložnost za pridobitev rekreacijskih površin pod mestom in večjega jezera ter za ureditev suhe struge, v katero bi lahko speljali vode potoka Močnik. Sicer pa je večina razprav-ljalcev na okrogli mizi tehtala med tem, kaj mesto z gradnjo elektrarne pridobi in kaj izgubi, če bi načrtovalci HE Brežice obšli vrednote mesta in druge interese meščanov. Zlasti so poudarjali, da bi z gradnjo elektrarne morali izboljšati življenje ljudi, predvsem pa ne bi smeli še bolj ogroziti okolja. Vlado Podgoršek Krožišče novembra Sp. Pohanca - Maja seje končno začela izgradnja krožišča, ki bi naj bilo dokončano že pred časom, a so se zadeve zavlekle zaradi odkupov zemljišč. Direkcija Republike Slovenije za ceste je pridobila vsa zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo krožnega križišča Sp. Pohanca, to naj bi bilo dokončano v začetku novembra. Poleg novozgrajenega krožišča bodo urejene tudi površine za pešce, avtobusni postajališči, odvodnjavanje in javna razsvetljava. Pogodbeni izvajalci trenutno sekajo drevje, urejajo meteorno kanalizacijo, opravljen pa je bil tudi že izkop. Celotna vrednost gradnje krožnega križišča znaša 139 milijonov SIT, od tega je delež Ministrstva za promet 91 milijonov ali 65,5 odstotka, delež Občine Brežice pa preostalih 48 milijonov SIT. M.K. Na sestanku Pred tem so se v prostorih dobovske krajevne skupnosti srečali predstavniki evropskega Združenja karnevalskih mest iz Slovenije. Prišli so predstavniki Kanala na Soči, Mozirja, Cerknice in Ptuja, pridružili pa so se jim tudi Sevničani. Gostitelji kot najmlajši slovenski člani, v združenje so stopili predlani, so bili deležni pohval krajevne skupnosti, župana Ivana Molana pa tudi predsednika združenja Branka Brumna, ki je Dobovčane pozval k še bolj prepoznavnem nastopu. Glede omejitev nastopanja določenih etnoloških mask zaradi izročila in tradicije pa so mnenja še vedno deljena - po mnenju nekaterih kurent sodi samo v pustni čas, saj naj ne bi bilo korektno do prednikov, če se preveč komercializira in tako izpoje, drugi pa zopet menijo, da je potrebno tudi na tem področju narediti korak naprej. M. K. Brežice - moje mesto Brežice - Tudi letošnja prireditev “Brežice - moje mesto” je uspela; vikend, povezan z dnevom državnosti, poln dobre glasbe in slastnih dobrot, je podobno kot prejšnja leta v staro mestno jedro predvsem ob večerih privabil množice obiskovalcev. Brežiška prireditev je bila na- razvoj Božidar Kalmeta, a ga različnih skupin z obeh strani menjena tudi krepitvi medsosed- je zadržalo odprtje avtoceste, so meje, navdušili so hrvaški folk- skih odnosov, zato je bilo predvi- se pa vabilu odzvali Blanka loristi in tamburaši, morda je denih kar nekaj meddržavnih Beloševič z istega ministrstva, nekatere - sicer redke posamez- srečanj, političnih, kulturnih in Ivan Sajko vic iz Regionalne nike - zmotil sobotni koncert športnih, vendar so se nekatera razvojne agencije Zagrebške žu- glasbenikov, ki so združili moči izjalovila. Tako so obiskovalci panije in Mladen Norišič iz pod imenom “Četri asa”. Pa ne pogrešali napovedane letalce, pa Podjetniškega centra Samobor. Z zaradi glasbe, saj so z najbolj nogometno srečanje. V Brežice naj bi prišel tudi hrvaški minister za mdije, turizem, promet in vsemi omenjenimi Brežičani precej sodelujejo, trenutno pa jih - ob številnih drugih skupnih projektih - druži predvsem In-terreg. Na stojnicah so se spet predstavile krajevne skupnosti, ki so bile lepo obiskane, ob njih se je ustavil tudi vodja direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar. Skozi vse dni so se v kulturnem programu vrstili nastopi znanimi skladbami Novih fosilov, Srebrnih kril, Bjelog dugma in Azre zares navdušili, pač pa zaradi državnega praznika, ko bi se morda bolj “spodobila” slovenska pesem. Prireditev je zaprl minister Andrej Vizjak, rekoč, naj Brežičani tudi v prihodnje živijo z mestom in za mesto, kar jim nenazadnje lahko prinese le koristi. M.K. Kmetice so praznovale Krško - Društvo kmetic Krško vsako leto ob občinskem prazniku pripravi kratko svečanost in razstavo; letošnja prireditev pa je bila toliko bolj pomembna, ker društvo obeležuje 30-letnico delovanja. V mali dvorani Kulturnega doma bi se sicer ob tako lepem jubileju lahko zbralo še več kmetic, ki si očitno vseprepogosto ne vzamejo časa za druženje. Fašjenkov piknik Mihalovec - V Mihalovcu je potekal že šesti fašjenkov piknik, ki je bil spet množično obiskan. Radovedneži so imeli tudi kaj videti, padalce, motorne zmaje, s preleti letal Zlin in Pilatus je nastopila 15. brigada slovenske vojske, na ogled pa je bilo še več drugih letal. Dobovčani so organizirali tudi regijsko tekmovanje Martin Krpan, ki so se na koncu pomerili še z obreškimi Zlatorog Boysi, za veliko smeha pa so poskrbele cerkniške čarovnice, liški pustvi in domači fašjenki z meksikansko svadbo. Branka Radej Koren, njena naslednica Nuška Kunej in Nuška Abram Tiste, ki so prišle, so bile deležne pozdravnih besed krškega župan Francija Bogoviča, ki je poudaril pomen njihovega dela za promocijo krške občine, tudi v pobratenem Obrighaimu v Nemčiji, kjer se že vrsto let predstavljajo na tamkajšnjem sejmu. Pozdravil jih tudi predsednik območne kmetijsko gozdarske zbornice Franc Pribožič, ki je med drugim nanizal nekaj spominov iz zgodovine - od leta 1972, ko je nastala najprej zadružna zveza, leta ’73 so se začeli porajati aktivi kmečkih žena, iz katerih so potem zrastla sedanja društva. Začetki so bili seveda preprosti, dejavnosti pa so se iz leta v leto širile, zdaj smo v dobi računalnikov, mikrovalovnih pečic, vendar dobrega domačega kruha ni brez pridnih rok dobre gospodinje, je še dejal Pribožič. Nekaj besed sta slavljenkam namenila tudi Andreja Krt iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter krški državnozborski poslanec Stane Pajk. O mnogih aktivnostih društva skozi 30-letno zgodovino je spregovorila predsednica društva Nuška Abram, ob tej priložnosti pa je tudi izročila priznanja vsem, ki jim pomagajo pri delu, ter pohvale najbolj prizadevnim članicam in članom - tudi moških je nekaj. Še posebej se je za večletno mentorstvo zahvalila Branki Radej Koren s Kmetijske svetovane službe. Da je na proslavi zazvenela pesem, pa so poskrbele pevke iz Pevskega zbora Pod Gorjanci. J.K. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI intervju Oddajanje vikend hišic v turistične namene Ob popoldanski kavici in neznosni vročini smo se pogovarjali z Zdenko Zrlič Bahčič, direktorico Zavoda za turizem občine Brežice, in Tomislavom Jurmanom, direktorjem podjetja Kenex d.o.o.. Rdeča nit pogovora je bil turizem oziroma smeri razvoja turizma v Posavju. Objavljamo del pogovora, kije povezan z oddajanjem vikend hišic v turistične namene. Gospa Zdenka, nam lahko na kratko orišete stanje v posavskem turizmu? Zdenka Ž. Bahčič: Posavje je turistična destinacija, znana predvsem po izobilju termalnih voda, dolenjski lepotici Krki in številnih vinogradih, ki jih srečamo ob vinsko - turističnih cestah in drugje. V skladu z danostmi imamo razvito ponudbo, vendar pa moram žal pripomniti, da se vse premalo subjektov, ki imajo vpliv na izboljšanje ponudbe, torej turističnih produktov in programov, ne zaveda ključne vloge povezovanja teh na regijski ravni. Posavje ima veliko naravnih in kulturnih danosti, dobrih prireditev in kakovostnih ponudnikov, ki pa žal ne nastopajo povezano. Zdenka Žrlič Bahčič Kakšne so perspektive razvoja turizma v Posavju? Zdenka Ž. Bahčič: Posavskemu turizmu smernice razvoja določa projekt “Razvoj turistične destinacije “Posavje -biseri Save in Krke”, ki je bil izdelan na osnovi vladnih programskih dokumentov in razvojnih iniciativ. Projekt je pridobil tudi sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj, kar Je samo potrdilo naša prizadevanja in vložen trud za razvoj turizma. S projektom upravlja in ga operativno vodi Zavod za turizem občine Brežice. Na čem naj bi v Posavju gradili ponudbo? Zdenka Ž. Bahčič: Analiza trga, torej potencialnih turistov in ponudnikov, je pokazala, da turisti raje odhajajo na kratke počitnice k sosedom (Slovenci v Italijo, na Hrvaško.. .in obratno) in na podeželje. Hkrati pripisujejo vse večji pomen tako imenovanemu aktivnemu oddihu (pohodništvo, kolesarjenje, spoznavanje s kmečkimi deli, lov, ribolov). Med drugim smo tudi ugotovili, da je delež turistov med obiskovalci kulturnih prireditev vedno večji. Ponudbo bi torej morali graditi v skladu z ugotovljenimi trendi na področju turizma, danostmi, ki nas obkrožajo, in pozitivnimi tradicijami, za katere sem prepričana, da jih je v našem okolju veliko. Od kod ideja o oddajanju vikend hišic v turistične namene? Zdenka Ž. Bahčič: Znotraj smernic razvoja Posavja in analize trga (ugotovljenih trendov), je bila prepoznana potreba po razvoju novih turističnih programov in produktov. Ker so vikend hišice ene od danosti, ki nas obkrožajo, se je pojavila ideja o oddajanju vikend hišic v turistične namene. Idejo so pričeli razvijati v podjetju Kenex d.o.o., ki se ukvarja z razvojem turizma v Posavju. Gospod Jurman, vikend hišice v turistične namene? Tomo Jurman: Za začetek samo “definicija” vikend hišic. Mi si iz čisto praktičnih razlogov vikend hišice predstavljamo kot objekte, kjer lastniki preživljajo prosti čas. Torej ni pomembno, ali jih obkrožajo travniki, vinogradi, sadovnjaki ali gozdovi. Pomembno je, da so umeščene v okolje, kjer lahko gosti občutijo naravo in mir. Torej z oddajanjem vikend hišic v turistične namene želimo gostom ponuditi novo izkušnjo, ki je prilagojena posamezniku (delo in oddih v vinogradih, sadovnjakih; trgatev, martinovo...) in s tem prelomiti masovnost, ki gotovo ni trend prihodnosti. Vikend hi- Tomo Jurman šice so tudi odlično izhodišče za razne aktivnosti (pohodi po učnih, pohodniških, planinskih poteh, kolesarjenje, ribolov, obisk turističnih kmetij, obisk prireditev). Lahko poveste kaj več o vlogi podjetja Kenex v tem projektu? Tomo Jurman: Izboljšanje ponudbe in programov pomeni več povpraševanja, posledično več gostov, kar gotovo vodi v razvoj kraja in regije, nenazadnje vsem udeleženim pri projektu predstavlja poslovno priložnost, s trdnim delom in veliko vložene energije pa tudi dober zaslužek. Podjetje Kenex d.o.o. vsem zainteresiranim lastnikom vikend hišic nudi svetovanje pri odločanju o oddajanju v najem in pomoč ter usmerjanje pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj za zadostitev vseh zakonskih določil. Če lastnik sam ni finančno sposoben izvesti raznih adaptacijskih del, mu nudimo tudi obliko sodelovanja, ki bo seveda prilagojena konkretni situaciji. Nenazadnje pa bomo v okviru podjetja skrbeli tudi za skupno promocijo in trženje objektov, ki se bodo pridružili naši zgodbi turističnega oživljanja Posavja, torej bogatenja ponudbe. RAZVOJNO TURISTIČNA AGENCIJA Ste lastnik vikend hišice z vinogradom, sadovnjakom ali travnikom? Želite dodatno zaslužiti in prispevati k turističnemu razvoju svojega kraja? Podjetje Kenex in Zavod za turizem občine Brežice vas vabita k sodelovanju. Več informacij pri podjetju Kenex, oziroma na telefonski številki 07/4966 960. Torta za prvih deset let Brežice - Konec junija je Merkur ^beležil 10 let, kar je to trgovsko P°djetje prisotno tudi v Posavju. V “Cetku je sicer trgovina v Nakupo-nalllem centru Intermarket delovala ^ imenonom Kovinoteha, nato so Povezali v Merkur. Pred časom so 0 °^ajne prostore precej razširili, kar v^ogoča še popolnejšo ponudbo in večje možnosti zadovoljevanja P0t^b kupcev. lom* jut>ileju so nekaterim artik-ja znižali cene, v petek, 24. juni-v* so ves dan posvetili prazno-aj JU- Pripravili so različne delav-li p6 fa otroke, za oddrasle so kuha-Paii ’ na k°ncu Pa so se vsi skutni posladkali s praznično n° velikanko. J.K. Torto je razrezal poslovodja brežiškega Merkurja Anton Hribar. Rudi Ameršek "Poiskati in videti in imeti voljo!” Rudi ljubi trto v vseh njenih oblikah in svojstvih. Ko govori o njej, govori pa veliko in hitro in na vmes žgoče in šaljivo, zlepa ne zadeneš, kod po trti se njegova ljubezen najbolj pretaka. Nazadnje se mi je zazdela boljša odločitev ta, da iz tega vinogradnika izcedim skulpture ter iz brezštevilnih uporabnih izdelkov iz trsov in korenin vsaj nekatere. A to še ni vse. Človek bi ga najraje posvojil, saj peče potice “z diplomami”, razne zvitke, vešč je v iskanju gozdnega mesa, kar pomeni, da je gobar. Njegov Žurkov Dol s hišno številko 50 na hribčku in na samem, dva do tri km od Sevnice, z zelenjem zakriva pogled na mesto. Pa ga ta dar narave niti najmanj ne moti: ”Tu vetrček tako lepo pihlja in narava je tako radodarna v svoji lepoti. Jaz sem še zelo mlad, 3. avgusta 1946 sem se rodil v Presni Loki, km in pol od današnjega doma, ki sem si ga zgradil sam od temeljev do konca,” pove v šali in v zanosu in ponosu. Od 1963 do 2001 je bil voznik kombija v Kopitarni Sevnica: "Natančno 38 let in 6 mesecev. S kombijem sem prevozil še in še km po celi Evropi in nekdanji “Jugi”. Po možganski kapi sem se upokojil in si z močno voljo opomogel, začel spet govoriti in uporabljati levi del telesa. Ko sem se znova sestavil, sem se lotil svojih konjičkov. Zdaj lahko počnem vse, za kar prej ni bilo časa.” Les mu je bil ljub od nekdaj. Pohvali se z lepo pasjo utico za hišna ljubljenčka, či-vavi, v kateri Car in Zoro nikoli ne bosta spala, kljub temu da jima je izdelal vso pripadajočo udobnost bivanja. Stoletno škropilnico je obnovil sam, kar tri preše, ki bi bile lahko mični okras v marsikateri boljši gostilni, trse oblikuje v razpela, palice z zvončki (uporabljata jih z ženo Slavko ob gobarjenju - da se ne izgubita, si pocingljata) in brez zvoncev še za različne obletnice in priložnosti, stole, manjše in večje, ki zdržijo tudi ustvarjalca Rudija. Pa avto, sanke, žlice za obuvanje, luči, svečnike, kralja, roko, ki jo je sicer ustvarila narava, Rudi pa ji je dal končno podobo, enako skulpturi, ki bi bila lahko tudi obešalnik, odpirač steklenic. Naštevanju še kmalu ne bi bilo videti konca. “To kar mi pade v glavo, mora biti. Kar nekaj časa sem razmišljal, kaj bi delal, da ne bi bilo vsakdanje, pa so se začeli trsi v domačem vinogradu kar sami ponujati. Seveda je treba poiskati in videti, takrat še ne veš, kaj bo nastalo, ko pa se zamisliš in kombiniraš, nastaja. To je kompletno ročno delo, ki ga je treba sproti prilagajati. Včasih že začnem in ko prespim, nastane ideja, kako dalje. Rezljam, vrtam, dolbem, sestavljam, vsak košček mi pride prav, lakiram, in sušim, tudi tako, da sem že skuril štedilnik. Pa nisem bil okregan, žena me lepo in dobro razume. Po 9. uri grem v delavnico, kjer sem najraje ves dan. Kar bojim se klica na kosilo. Vse je v ideji in razmišljanju. Vse moraš znati videti, motiv so race v Savi, 36 let sem bil lovec LD Sevnica z raznimi funkcijami, ko pa spregovori srce v zeleni druščini, spoznaš, da je to prijetna družba za zdrave in pametne. Pogrom je krivolovstvo, krivolovec pa ima še kaj drugega krivega v glavi,” je zgovoren Rudi. Je mojster salam, ki niso samo svinjske, ampak tudi zajčje, goveje, morda bodo kdaj tudi oslovske, se zasmeje. Ker zaradi vinskih zakonov in zagat s svojim cvičkom ne more več sodelovati na kostanje-viški cvičkarijadi, pa tam sedaj sodeluje s svojimi umetnijami. Mojstru zamisli res ne zmanjka, zmanjkalo pa mu je materiala in si mora vzeti prisilni predah. Ob enem takem predahu slišim ponosno pripoved o njunih petih otrocih, pa o tem, da bi rad naredil pravi pravcati gugalni stol iz trsov, le zdravje bi moralo ostati vsaj takšno kot je, četudi ob pesti zdravil. Ko med unikatnimi umetnijami zrem še v stojalo za kozarce, poizvedujem, če jim je za uporabo pri hiši sploh treba še kaj kupiti, se Slavka namuzne in Rudi doda, da bo neskončno vesel, če se bo kdo od znancev spomnil, da ima kje za zidanico še kakšen star trs. Vesel bo prav vsakega, trsov je manj kot njegovih zamisli. N a tj a Jenko Sunčič RECEPT ZA VSAK DAM Kumarična solata (za 4 osebe) Sestavine: 2 solatni kumari šopek bazilike malo soli 20 dag rakcev 3 rezine ananasa (iz pločevinke) 6 jedilnih žlic vinskega kisa 4 jedilne žlice oljčnega olja beli poper nekaj kančkov sojine omake 2 jajci za okras ovijemo z rezinami slanine ter pritrdimo z lesenimi nabodali. Pripravljene zvitke pečemo med večkratnim obračanjem na vročem žaru kakih 15 minut ali v ponvi, dokler slanina ne postane lepo hrustljava. Šampinjonov prigrizek Postopek: Jajca v trdo skuhamo, splaknemo s hladno vodo in olupimo. Kumarične rezine v skledi posolimo, premešamo in damo na hladno, nato jih dobro ožmemo in jih pomešamo z ananasovimi rezinami in na trakove narezano baziliko ter previdno primešamo rakce. Solato nadevamo na primeren krožnik. Gladko zmešamo kis z oljem, poprom, soljo in omako ter prelijemo po solati. Jajca narežemo na šestinke in z njimi okrasimo solato. Sadje na žaru Banano olupimo in razrežemo na osem delov, razpolovimo nekaj ananasovih rezin in poiščemo ducat suhih sliv brez koščic. Bananine koščke, slove in ananasove polovice Sestavine: 20 dag šampinjonov malo limoninega soka 5 dag masla ena drobna čebula malo soli sveže zmlet poper 4 rezine svetlega mešanega kruha maslo za namaz 2 rezini topljenega sira paradižnik in paprika za okras Postopek: Šampinjone operemo, očistimo, narežemo na tanke lističe in pokapamo z limoninim sokom. Čebulo olupimo in zelo drobno nasekljamo. V ponvi močno segrejemo maslo, dodamo čebulo in šampinjone, med stalnim mešanjem prepražimo, nato solimo in popramo ter ohladimo. Pečico segrejemo na 220 C. Kruhove rezine premažemo z maslom in šam-pinjonovo maso. Vsak kruh obložimo s polovico sirove rezine ter popečemo v prej ogreti pečici pod zgornjim grelcem 5-10 minut, da se sir stopi. Popečenem kruhove rezine okrasimo s paradižnikovimi in paprikovimi koščki. KULTURA Visok jubilej kapelskih godbenikov Kapele - Pihalni orkester Kapele sodi med starejše v Sloveniji, čeprav je s svojimi 155 leti še precej mladikav v primerjavi z idrijskim, kije nedavno proslavila 340 let delovanja. A ne glede na to so Kapelci najstarejše društvo v brežiški občini in kot je na slovesnosti poudaril predstavnik območnega sklada za kulturne dejavnosti Franci Kene, njen več kot dostojen ambasador daleč naokrog. Kapelska godba trenutno šteje 53 po večini izšolanih glasbenikov in glasbenic, pravijo pa, da v kraju skoraj ni hiše brez godbenika. Zdaj se Kapelci občinstvu predstavljajo z zahtevnejšim programom, ki vključuje tudi glasbene in pevske soliste, za kar so bili predlani nagrajeni z uvrstitvijo v I. težavnostno skupino pihalnih orkestrov Slovenije.V 155 letih je orkester zamenjal le pet dirigentov, rekorder v vodenju pa bo verjetno še dolgo sicer že pokojni Ivan Požar, ki je varovance usmerjal kar^52 let. Sledili so mu še Franjo Sepec, Jože Vogrinc, Jože Stanič ter od leta 1996 Franci Arh, ki daje godbi takt še danes. Orkester je za svoje delovanje prejel najvišja državna priznanja in priznanje CISM -mednarodnega združenje pihalnih orkestrov. Z Oktobrsko nagrado jih je razveselila tudi brežiška občina, prejeli pa so še Red zaslug za narod s srebrno zvezdo in leta 1995 še priznanje CISM. Kapelci so v soboto zaigrali pod taktirko Sandija Franka. Kapelci so predvsem v zadnjih letih nanizali veliko nastopov tudi v tujini, v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, v Italiji, Makedoniji, na rvaškem in eškem. Redno se udeležujejo številnih estivalov, čez dobra dva meseca bodo potovali na . evropski estival pihal- nih orkestrov v nemškem mestu Schlema. Razočarani so, ker je denarja za ljubiteljsko kulturo vse manj, zato bodo morali stroške nastopa pokriti iz lastnih sredstev, čeprav jim je še lanski nastop na eškem država delno inancirala. Zadnjih nekaj let glasbeniki aktivno počitnikujejo na Kopah, njihov nočni maraton v domačem kraju pa je postal že tradicionalen. Poteka pod šotorom na kapelskem trgu, pod katerim sicer ni prireditve z manj kot tisoč obiskovalci. Praznovanje 155-letnice delovanja so v Kapelah obeleževali kar dva dni; deževen petek so si prihranili zase, v soboto pa so na mednarodni maraton povabili še godbeniš-ke bratce iz Mengša, Domžal, Zidanega Mosta in Lovrana. Na samostojnem koncertu so Kapelci izvajali predvsem obilo filmske glasbe, na koncu pa so sledile številne podelitve, pohvale, čestitke. Lastnike je dobilo 12 bronastih Gallusovih značk, 10 srebrnih, zlata pa je romala v ene same roke, prejel jo je Roman Kovačič. Absolutni zmagovalec pa je Andrej Urek, ki v godbi igra že več kot 50 let. Mojca Kosem Odprli prenovljeno knjižnico Loka pri Zidanem Mostu - V kraju že 31 let deluje knjižnica, ves čas pa jo vodi Danica Hočevar, ki se ji je za požrtvovalnost iskreno zahvalila direktorica matične knjižnice Ida Tušar. Zahvalila se je tudi Krajevni skupnosti (KS) Loka, predsedniku Zoranu Cvaru in krajanom, ki so pomagali, daje Loka v letu dni dobila prenovljeno knjižnico. Prostori nad trgovino so bili stari in neurejeni, sedaj pa se v tem istem prostoru nahaja lično urejena knjižnica. KS Loka je prispevala prostore in jih uredila, za opremo - tako knjižno kot računalniško - pa je poskrbela matična knjižnica Sevnica s sredstvi, namenjenimi investicijskemu vzdrževanju. Skupaj je bilo v knjižnico vloženih milijon in 500 tisoč SIT. Ida Tušar pravi, da razmišljajo tudi o novih prostorih za krmeljsko izposojevališče, ki bi ga radi prestavili v nekdanjo trgovino. Sicer pa je v loški knjižnici, ki je odprta ob petkih, trenutno 1407 knjig, oz. 1408, saj je na slovesnosti ob odprtju knjižnici svojo knjigo podarila rojakinja, pisateljica Zora Tavčar Rebula. Spregovorila je o knjigi, o pisanju knjig in o motivih zanje, prireditev pa je popestril zborček OŠ Loka. Ob tej priložnosti so v knjižnici odprli razstavo slik Marjane Holešek Ida Tušar z nastopajočimi otroki iz Loke iz Zasavja. N.Č.C. napovedi dogodkov 7. julij Brežice - Festival Brežice: Hrvatski barokni ansambl, ob 20.30, grad Sevnica - odprtje razstave “Igre barv” Amanda Turnška, ob 20. uri, Lekos galerija Ana 8. julij Sevnica - odprtje likovne razstave ARSPEKTA6, ob 20. uri, galerija 9. julij Pišece - Festival Brežice: van der Voort, van Delft, ob 20.30, cerkev sv. Mihaela Brežice - koncert Andreje Zlatič in Janeza Ostreliča, ob 21.30, Park pri Mladinskem centru 12. julij Mokrice - Festival Brežice: Pramea Ensemble, ob 20.30, grad 13. julij Rajhenburg - Klasikaa: Pomykalo, Briiderl, ob 20.30, grad 14. julij Kostanjevica - Klasikaa: Shola, ob 20.30, cerkev 15. julij Mokrice - Festival Brežice: Pomykalo, Briiderl, ob 20.30, grad Brežice - ognjeni mojster Sam Sebastian, nastop skupine Maršali, ob 21.30, Park pri Mladinskem centru 16. julij Sevnica - Klasikaa: Pramea Ensemble, ob 20. uri, grad 19. julij Brežice - Festival Brežice: Ricreation d’ Arcadia, ob 20.30, grad Dodatna kulturna ponudba Črne - Na kresni večer je ljubiteljska slikarka, članica brežiškega likovnega društva, Vladka Sumrek med velikim številom prijateljev na domačem dvorišču odprla atelje s slikarsko razstavo. Kot je dejala, je atelje v dveh letih zrasel z udarniškim delom prijateljev ter izpostavila: ”Ko je pred dvema letoma tu še stalo drevo, kasneje kar nisem mogla verjeti, da udarniško delo še živi. Ves čas me je spremljala misel, ki je bila ob enem tudi gonilo - zakaj bi se vse dogajalo v Brežicah, zakaj ne še na Črncu?” Tako bo atelje z lepim razstavnim prostorom služil odprtjem razstav tudi njenim slikarskim kolegom. Galerijo je odprl župan Ivan Molan in ob čestitki (na fotografiji) poudaril: "Imeti svoj atelje, je velika pridobitev, pridobitev je tudi za sam kraj ter dodatna kulturna in turistična ponudba.” Ob nastajanju ateljeja, je Vladka svojo zamisel dopolnila še z ustanovitvijo KUD Odskočna deska, kar pomeni, da bo ta tudi zares služil temu namenu. Spremno besedo dogodku je dal prof. Alojz Konec, kulturni program pa so pripravili pevski prijatelji iz brežiškega zbora s profesorjema Elizabeto in Dragutinom Križanič, ob glasbeni spremljavi Borisa Kuzmina je tudi sama zapela, kot predsednica KUD-a Odskočna deska pa je podelila priznanja Romanu in Bojanu Lajnščku, Bojanu Vebletu in Ireni Kržan. N.J.S. Galerija ponuja Krško - V galeriji je do konca avgusta na ogled pregledna razstava članov Društva likovnikov OKO, ki so jo pripravili ob dnevu društva in v spomin na kiparja Vladimirja Štovička. Selekcijo med deli dvaindvajsetih ustvarjalcev je opravila Alenka Černelič Krošelj. Ugotavlja, da so med njimi različni pogledi, neobremenjeni z naučenimi formami, kar jim daje možnosti za razvoj lastnega izraza. Pregledna razstava, ki vsako leto na Štovičkov dan predstavi enoletno ustvarjalnost, je privlačna tako za obiskovalce kot za avtorje same. Drug ob drugem namreč lažje ocenijo lastno umetniško rast. B.D. Križišče telesa in duha Kostanjevica na Krki - V samostanski cerkvi Jakčeve Galerije se čez poletne mesece predstavlja video umetnica in režiserka Nataša Prosenc z video instalacijo Križišče. Fulbrightova štipendistka, ki se je izpopolnjevala na Califomia Institute of the Arts, predstavlja pet sinhronih gibljivih slik v kompoziciji prostorsko razgrajenega križa. Kot zaporedje video projekcij se Križišče giblje od konkretnega k abstraktnemu, od telesa k duhu, od ženske k moškemu. Za umetnico je glavna tema prehajanje. V novem tisočletju smo namreč postavljeni pred izziv, kako sprejeti kompleksnost stalno se spreminjajočih odgovorov. B.D. Poezija v akvarelih Kostanjevica na Krki - V kompleksu Jakčeve galerije prvič razstavlja mednarodno uveljavljeni umetnik, častni občan Krškega Jože Ciuha. Pod naslovom Hommage pesnikom v Lamutovem salonu predstavlja zbirko akvarelov. Slikar in grafik, razpet med Parizom in Ljubljano, je lani praznoval 80-letnico. Ker je del najbolj razposajenih otroških let preživel na Vidmu, ga imajo Krčani za svojega in Ciuha jim naklonjenost ljubeznivo vrača. Krškemu bo podaril del svojih umetnin za postavitev stalne zbirke, ki bo v Kulturnem domu. V jeseni pa bo predstavil knjigo svojih spominov in razmišljanj, v kateri bogato popisuje svoje otroštvo na Vidmu. Jože Ciuha Njegova razstava v Lamutovem salonu, ki bo na ogled do konca avgusta, je dialog z vidnejšimi slovenskimi in svetovnimi pesniki. In pogovor s samim seboj, kot je dejal umetnik. Akvareli so nastali v zadnjih petih letih. Čiuha je poezijo Rilkeja, Kosovela, Grafenauerja in drugih estetov duha “prevedel” v govorico čopiča v tehniki akvarela, ki velja za najbolj poetično tehniko v slikarstvu. B.D. Festival povezuje države! Brežice - Klemen Ramovš, direktor in umetniški vodja Skupine Festival Brežice, je podrobno predstavil letošnje koncerte stare glasbe. Kot je poudaril, pomeni nekoliko spremenjeni projekt močan in prepoznaven južnoevropski festival. Začel se j« 30. junija in bo trajal do 12. avgusta, ko se bo na 19 historičnih lokacijah zvrstilo 37 koncertov z več kot 20 ansambli oziroma samostojnimi izvajalci. Skupina Festival Brežice pravzaprav odslej združuje šest festivalov, saj se dosedanjim pridružujejo še zagrebški in beograjski festival. To pomeni, daje Festival Brežice presegel državne meje in se širi tudi na jug. Takšna povezava pomeni pocenitev stroškov, saj je vrednost celotnega projekta 153 milijonov SIT. Poleg Ministrstva za kulturo prispevajo del sredstev še občini Brežice in Krško ter sponzorji, gostitelj letošnjih festivalskih nastopov pa je Francija. Klemen Ramovš je na novinarski konferenci pred začetkom festivala, ki se je je udeležil tudi župan Ivan Molan, med drugim poudaril, da bo koncertni program posebej zanimiv. Letošnji koncerti namreč prvič zaobsegajo tudi najdaljše obdobje, namreč kar 1500 let evropske glasbene umetnosti. Dosedanjim posavskim prizoriščem v Brežicah, Kostanjevici, na Mokricah, v Pišecah, Rajhenburgu in Sevnici se pridružuje nekaj novih. Zaradi prenove pišečkega gradu bodo nastopi v tamkajšnji cerkvi Sv. Mihaela, prvič pa bo mogoče koncerte stare glasbe spremljati tudi v kapeli Sv. Trojice v Kapelah. V.P. do 300.000 SIT takoj! ■do IH mesecev, tako komitenti NLB, kot tudi komitenti drugih slovenskih bank in hranilnic ljubljanska banka ROŽMAN REPORTAŽE, NASVETI... avtomobilizem Grand Scenic 1.9 dCi Renault Scenic je eden najpopularnejših kompaktnih eno-prostorcev. Na voljo je tudi v podaljšani izvedbi. Na oko sicer podaljšek ni tako očiten, vendar je opazen. Predvsem z paj nanese 4,5 m dolžine in svojevrsten rekord kompaktnega razreda enoprostorcev. Estetski vidik je vseeno pozitiven, čeprav v primerjavi z osnovnim Scenicom deluje manj boka, kjer se 18 cm več v dolžino vozila ne more kar tako skriti, kljub estetsko učinkoviti liniji. Torej Scenic je primeren za družino, ki ji 200.000 SIT več v povprečju za podaljšano in uporabnejšo različico predstavlja upravičen strošek. Pri Renaultu so se odločili za logičen tehnični pristop, ki izhaja iz osnovne petsedežne različice. Ne gre samo za 18 cm v dolžino in večji previs zadka, temveč tudi za 5 cm daljšo medosno razdaljo, kar vse sku- Motor: - štirivaljni turbodiesel ' prostornina: 1870 cm3 -največjamoč: 120 KM (88 kW) - navor: 300 Nm pri 2000/ [min. dinamično, vendar še vedno skladno. V notranjosti je prostora na pretek, tudi različnih predalov in odlagališč za drobnarije, poseben vtis pa naredi ogromen prtljažnik oziroma dodatna sedeža, ki se enostavno in v nekaj potezah dvigneta iz dna in kljub uporabnosti ne omejujeta preostanka prtljažnega prostora, saj še vedno ostane za 200 litrov prtljažnika. Dovolj za kakšno manjšo torbo ali podobno prtljago, premalo pa za daljšo in zahtevno pot. Tudi in ravno zato se bo sedem potnikov težko odločilo za kaj več kot za pot do mesta ali do bližnje gostilne na kosilo, pa še takrat se odrasli ne bodo prav veliko pogajali z otroki o tem, kdo bo sedel v Derma Art Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, Poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Kaj je hrana za kožo in ali je kožo sploh mogoče nahraniti od zunaj? Verjetno ste se to spraševale že same. Ta pomislek se °bičajno porodi, ko je kljub uporabi kakovostnih krem, kljub *dravi hrani in zadostnem pitju vode, koža videti utrujena, sbha in razdražena. Če vam finance dopuščajo, ob takšnih fhevih običajno stopite v trgovino in si privoščite še dražjo ^emo, ki obljublja čudežno pomladitev. Toda čudeža ni! V teh primerih v našem kabinetu izvajamo terapije mikro-aermoabrazije. To je naraven postopek luščenja kože, kjer z ^stavki, na katerih je različna debelina diamantnega granu-kontrolirano, počasi luščimo plast za plastjo. Prav ta ^ožnost nadziranja globine odluščenega epitela nam omogoča, a se prilagajamo tudi občutljivim tipom kož. Kožo s tem prisili-/1° k hitrejšemu obnavljanju in bistveno izboljšamo prekrva-.llev, kar koži omogoči resnično regeneracijo in revitalizira povsem vrhnje sloje. , Koža je po mikrodermoabraziji z diamantnim pilingom glad-Jj’ nežna na otip in sijoča, kar pa je najpomembnejše, je spet jP°sobna sprejeti hranilne snovi v obliki mazil, kijih uporabil] u ^am P0St0Pek je prijeten, saj samo luščenje, spremlja nkeija vakuumske drenaže, ki odstranjuje odluščene delce t ?e in hkrati prijetno masira. Postopek diamantnega pilinga ^0 minut, cene za sam tretma se gibljejo med 8.000 in se i^f^nkor vam priporočamo, kajti le dobro prehranjena koža Vet a”k° usPe^no ubrani škodljivim zunanjim dejavnikom (sol, m er’ UV žarki, vročina), sama poletna porjavitev pa je enako-ue na’ saj na koži po diamantni mikrodermoabraziji ni več akornernih keratinastih slojev. Daniela Truden, www.dermaart.si tretji vrsti, ker zadnja sedeža ne nudita več kot toliko prostora, da bi nanje radi sedali velikani. V vsakem primeru se bodo večji skrajno zadaj počutili utesnjeno, saj se bodo s koleni dotikali prednjih sedežev, poleg tega pa je tudi dostop vse prej kot enostaven. Zato pa je samo s petimi sedeži občutek “kraljevski”, sploh pa ob pogledu na ogromen prtljažnik, kamor gre marsikaj, tudi najdaljši predmeti, saj se celo prednji sopotnikov sedež preklopi naprej. To pa so tudi glavne karakteristike, ki vplivajo na splošen vtis, ki si ga ustvarimo v Grand Scenicu. Seveda pa v bolj konkret- Zmogljivosti: - naj višja hitrost 188 km/h - pospešek 0-100 km/h: 12,1 s - poraba po podatkih proizvajalca: 5/5,8/7,4 l/100km testno povprečje: 7,91/100 km nem smislu ne moremo mimo uveljavljenega in preverjenega 1,9 dCi motorja s 120 KM, ki ga tudi sicer že poznamo iz drugih Renaultovih vozil. Svojo učinkovitost dokazuje v vseh pogledih, zaradi česar se “maxi” izvedbi Scenica prav dobro poda. To dokazuje z odličnim potovalnim udobjem, ki se dopolnjuje z bogato serijsko opremo paketa Luxe Privi-lege, več kot ugodno porabo goriva in ne glede na dolžino, s pohvalnima vodljivostjo in okretnostjo. Motorju in menjalniku gre ravno tako zahvala za elastičnost in odzivnost. Grand Scenic Luxe Privilege 1,9 dCi predstavlja po prostoru in opremi priviligiran potovalni razred med kompaktnimi enoprostorci za razvajene družinske potrebe svojih članov, ki bodo v njem našli to kar iščejo, vključno z varnostjo. Aleksander Krebelj Božji dar/Godsend Paul in Jessie Duncan (Greg Kinnear in Rebecca Romijn-Stamos) v tragični nesreči izgubita 8-letnega sina. V tej neizmerni žalosti ju poišče dr. Richard Wells (Robert De Niro), ki jima ponudi, da bi malega Adama kloniral. Kljub številnim zakonskim, etičnim in moralnim vprašanjem zakonca sprejmeta Wellsovo ponudbo in z njim skleneta dogovor. Preselita se v mestece River-ton, kjer stoji Wellsova veličastna klinika za plodnost Božji dar, kjer se Adam drugič rodi in odrašča. Adamovo novo življenje je lepo in predvidljivo vse do njegovega 8. rojstnega dne, ko se začenjajo spremembe. Paul in Jessie Duncan odkrijeta strašno resnico in se morata soočiti s tem, kar sta naredila, in s tem, kar se je zgodilo njuni družini... Elektra/Elektra Elektra Natchios (Jenifer Garner), članica skupine plačanih morilcev, imenovanih “Red Roke“, dobi novo nalogo; ubiti mora Marka Millerja (Goran Višnjič) in njegovo 13-letno hčer Abby. Ko odkrije, da je Mark sorodnik njenega nekdanjega učitelja Sticka (Terence Stamp), se postavi na njegovo stran ter se odločno in pripravljena na vse zoperstavi Kirigiju in njegovim morilcem. Očetje v plenicah Tri zaprisežene samce doleti nepričakovano - postali bodo očetje. Umazane plenice niso edina neprijetna stvar, ki jim bo spremenila življenje. Spoprijeti se bodo morali s ponorelimi hormoni svojih nosečih deklet, porodnimi vajami in nenazadnje tudi porodom, da bi iz divjih žurerjev postali ljubeči in skrbni očetje. Podiranje kupčkov, menjava pleničk in tekanje za živahnimi otročki je mačji kašelj v primerjavi s tistim, kar jih čaka. Plenice frčijo po zraku, prepiri se vrstijo in zdi se, da trem prijateljem uhajajo vajeti iz rok. Korenita sprememba pa jim pomaga spoznati, da je največji žur v življenju biti oče. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah poročili so se ... Tadeja in Janez, ki je v nedeljo dopolnil 25 let, Tadeja jih bo septembra, se poznata že 13 let. Janez je zbiral pogum kar 11 let, da se je približal izvoljenki svojega srca, ki tudi ni hotela popustiti. Fant in dekle sta postala pred letom in osmimi meseci, za ohcet pa sta se odločila pred letom in pol. 25. junija - torej na poročni dan - je minilo natanko leto in pol od njune zaroke, ko je Tadeja pristala na izmenjavo zlatih prstanov. Praznovanje je bilo zelo fletno z ansamblom Goter iz Velenja, v katerem Tadeja tudi sicer prepeva. Pri nas Šaležani niso tako prepoznavni kot na svojem koncu, imajo pa v svojih vrstah svetovnega prvaka v igranju na frajtonarico. Tadejo so svatje prepričali, da je zapela tudi v soboto, ki jih že sicer večinoma preživlja v družbi novopečenih mož in žena. Janez, včasih šofer, se pravkar poskuša v družinskem podjetju, Tadeja pa se bo verjetno poskusila v računovodstvu. Želimo jima veliko sreče, nekaj pa je že gotovo -dobre glasbe v družini ne bo primanjkovalo, par pa obljublja, da otroškega smeha tudi ne. Brežice 4. junija sta se v Brežicah poročila Robert Pilpah iz Sel pri Dobovi in Simona Klaužar iz Mrčnih sel; na mokriškem gradu pa sta si zvestobo obljubila Slobodan Radumilo iz Zagreba in Tina Prodnik iz Šentjurja pri Celju; 11. junija sta v Brežicah stopila v zakonski stan Robert Runtas iz Dubrave in Elizabeta Najvirt iz Brežic; 15. junija pa Danijel Brkič iz Šentjerneja in Petra Božič z Jesenic na Dolenjskem. 18. junija so na mokriškem gradu zvezo sklenili trije pari; Sandi Bahč iz Ple-terij pri Krškem in Tanja Mavsar iz Krškega, Matjaž Barko-vič in Suzana Barbič, oba iz Cerkelj ob Krki, ter Karel Kerin iz Podbočja in Klavdija Degen iz Krškega. 25. junij, dan državnosti, pa so si za najlepši dan v življenju izbrali Matjaž Ogorevc z Velikega Obreža in Gabrijela Hojski iz Ljubljane, Damjan Rau in Mojca Golobič, oba iz Gornjega Lenarta, ter Srečko Cerjak s Trebeža in Ana Lužar iz Gornje Prekope. Krško V Krškem so se 4. junija poročili Branko Klaužar in Lidija Možek, oba z Velikega Kamna, ter Andrej Planinc in Natalija Dominko, oba iz Krškega.^ 18. junija sta si večne zaobljube izrekla Boštjan Gabrič iz Ženj in Slavica Bizjak iz Gornjega Pijavškega. 25. junija so svojo zvezo potrdili Edvard Krieger iz Krškega in Magda Hudoklin iz Velikih Brusnic ter Igor Skrabar in Nataša Mikolavčič, oba iz Krškega. V romantični Kostanjevici na Krki pa so 4. junija v zakonski stan stopili Slavko Kučič iz Črneče vasi in Bernarda Skrabar iz Krškega ter Matej Murn in Tjaša Kump, oba Novo-meščana. 1L junija so si zlate prstane izmenjali Milan Ovnik in Jožica Bobnar, oba iz Jablan pri Novem mestu, Peter Pavlovič in Simona Jalovec, oba iz Velikega Mraševega, ter Franci Bevec iz Grma in Nataša Šiško iz Šentjerneja. Sevnica 18. junija sta se poročila Sašo Marcola iz Sevnice in Romana Debevc iz Dolenjega Boštanja. 25. junija pa sta sklenila zakonsko zvezo Janez Žibert in Tadeja Abram, oba iz Sevnice, ki ju tudi podrobneje predstavljamo. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. na 88,7 in 95,9 MHz ___________________________________________________________ŠPORT_____________________________________________________________ stran 10 Sava Glas, 7.7.2005 Sredozemske igre Almeria - Sredozemske igre v Španiji so bile za slovenske tekmovalce izredno uspešne, saj so osvojili lepo število medalj. Med nastopajočimi je bilo tudi šest Posavcev, ki sicer niso posegli po medaljah, so pa kljub vsemu doprinesli k ugledu naše države. Med posamezniki se je najbolje, na 7. mesto, uvrstila judoistka Tina Kukec, članica judo kluba Olimpija iz Krmelja, ki je na nedavnem svetovnem mladinskem prvenstvu osvojila prav tako 7. mesto. Z rezultatom ni najbolj zadovoljna, čeprav je bila od nekaterih nasprotnic lažja kar za 50 kg, prav tako je nastopila kot članica, čeprav je po letih še mladinka, svoje pa je opravila tudi trema. Mlada Krmeljčanka je najbolj razočarana nad bojem za 5. mesto, ki ga je izgubila v zadnji sekundi, sicer bi bil dvoboj odprt še naprej. A namen nastopa je dosežen, Kuk-čeva si je nabrala predragocene izkušnje, ki jih bo morda že prihodnjič tudi vnovčila. Brežiška strelka Vesna Kržan je v Almerii svoj krstni nastop z zračno pištolo končala na 12. mestu. Tekmovanje je v prvi seriji začela z 92 krogi od 100 možnih, v naslednjih dveh serijah pa je bila s 96 in 95 krogi povsem enaka vodilni Francozinji Royevi. V četrti, zadnji seriji, ko je z eno nogo tako rekoč že stala v finalu, ji je roka spet malce zadrhtela in znova je zadela “le” 92 krogov. S 375 Tina Kukec - najuspešnejša posameznica iz Posavja na Sredozemskih igrah krogi je kljub temu izenačila svoj drugi najboljši rezultat na mednarodnih tekmovanjih naj-višje ravni, za kar vsekakor zasluži pohvale, čeprav sama z re- zultatom ni najbolj zadovoljna. Slovenska moška reprezentanca v golfu je v ekipnem tekmovanju osvojila sedmo, posamično pa je bil Sebastijan Aj-ster iz Jesenic na Dolenjskem dvajseti, brežiški atlet Jure Rovan pa je po izpuščeni začetni višini v vseh treh poskusih podrl letvico na 5,20 m ter ostal brez rezultata. Posavci smo imeli dva predstavnika tudi v ekipnih športih; na rokometnem igrišču sta čast Slovenije zastopala Sevničan Aleš Sirk in Matjaž Mlakar s Studenca. Izbranci Slavka Ive-ziča so po več razočaranjih na koncu osvojili 6. mesto, saj so bili v zadnjem srečanju od njih boljši Egipčani s 30:31 (16:11). Sirk je egipčanskega vratarja premagal štirikrat, Mlakar pa petkrat. To je bil tretji poraz belo-modrih, boljši od njih so bili še Tunizijci ter Srbi in Črnogorci, premagali pa so “le” drugorazredne Italijane in Grke. mali nogomet Med veterani najboljši Kapelci Kapele - Športno društvo Kosec Kapele je prejšnjo soboto organiziralo 1. vaški turnir veteranov v malem nogometu, na katerem je sodelovalo šest ekip iz vsake od vasi krajevne skupnosti. Kljub vročemu vremenu se je zbralo precejšnje število gledalcev, predvsem domačinov, ki so spodbujali svoje ekipe. Po turnirju so se lahko igralci, pa tudi navijači, okrepčali pri lovski koči, kjer je zmagovalna ekipa vasi Kapele prejela prehodni pokal. Tekmovalci so obljubili sodelovanje na tumiiju tudi prihodnje leto, organizatorji pa želijo, da bi dogodek postal tradicionalen. atletika Veber zaostal le za Bučem Ormož, Velenje - Na tretjem ormoškem teku je sevniški atlet Borut Veber na 4,5 km dolgi progi zaostal le za olimpijcem Boštjanom Bučem in osvojil 2. mesto. Prejšnjo soboto in nedeljo pa je v Velenju potekalo državno atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mlajše mladinke. Atleti sevniškega kluba so osvojili kar štiri medalje - dve zlati ter po eno srebrno in bronasto odličje. Najbolj uspešna je bila Maja Teraž, ki je v soboto osvojila zlato na 1500 m zapreke z novim državnim rekordom 5:22,46, v nedeljo pa je dodala še bron na 2000 m. Tadej Mirt je kljub nedavni operaciji slepiča slavil zmago na 3000 m, srebro pa si je pritekel Vid Zevnik na 2000 m zapreke. Orešar najbolje zgrabil bika za roge Jesenice na Dolenjskem - Na petih tradicionalnih vaških igrah v najbolj južni krajevni skupnosti v brežiški občini je zmagala ekipa Laz, ki je po letu 2002 drugič osvojila prehodni pokal, 2. mesto je osvojila ekipa iz Brežic Saundfactory team, na 3. stopničko pa so se povzpeli člani moštva Žaga z Jesenic na Dolenjskem. Igre je zagnani organizator -Mladinsko društvo Krokar, ki so mu letos na pomoč priskočili Urad RS za mladino, KS Jesenice in Občina Brežice - popestril z jahanjem bika po vzoru, rodeo. Vse tekmece je prekosil Aleš Orešar, ki je osvojil stanovanjsko klimo. Znani pa so tudi zmagovalci druge tekme vrvašev. Tokrat je zmagala ekipa s Prekope, za njo pa so si sledili Svetniki, silaki z Velikega Obreža in člani MD Krokar. Zmagovalci 5.vaških iger •3 tNRNH. * Ar \ CVETLIČNI ARANŽMA! J ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE i TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAX: 07/49-93-241 ij GSM: 041/619-455 POGREBNE STORITVE Poletni delovni čas od 1,7.2005 delavnik: 7.00 -16.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 športno plezanje Mladi plezalci in plezalke nabirajo izkušnje Škofja Loka, Laško, Trbovlje - Prejšnjo nedeljo se je z boulder tekmo v Škofji Loki končal pomladni del tekem za državno prvenstvo v športnem plezanju. Športni plezalci sicer tekmujejo kar v treh disciplinah in sicer glede na težavnost, hitrost in boulder. Posavski plezalci se na treningih posvečajo predvsem premagovanju daljših smeri, kjer je pomembna njihova vzdržljivost, zato so redko zelo uspešni na boulder tekmah. Tokrat sta se njihova tekmovalca uvrstila solidno, vendar v sam vrh nista posegla. Starejše deklice so se poskusile v štirih smereh. Katja Krejan je z nekaj manjšimi napakami tekmo zaključila na 11. mestu. Kadeti so morali premagati pet smeri. Zaradi velike vročine so bili oprimki že zelo mastni, zato je najbrž Izaku Keleku tudi dvakrat spodletelo in to tik pod vrhom, zato je tekmo kljub uspešno premaganima dvema balvanoma končal na 8. mestu. Izak ima sicer v Katja Krejan Posavskem alpinističnem klubu najboljše predispozicije za balvansko plezanje, vendar mu še manjka izkušenj, ki pa si jih bo skušal nabrati pri napornih poletnih treningih, ko bodo plezalci obiskovali predvsem naravna plezališča. Na grajskem dvorišču v Laškem, kjer velika konstrukcija omogoča pripravo najmanj šest težkih kratkih smeri - boulder-jev, imajo plezalci za vsako smer na voljo 6 minut in neomejeno število poskusov. Seveda je boljši tisti, ki za preplezano smer potrebuje manj poskusov. Posavski športni plezalci so se na tej atraktivni tekmi v začetku junija uvrstili v zlato sredino, in sicer je bila Katja Krejan pri starejših deklicah osma, Ambrož Novak pri mlajših dečkih prav tako osmi, Izak Kelek pa pri kadetih za mesto slabši. Krški plezalci pa so v zadnjem mesecu plezali tudi na trboveljski umetni steni in prav tako dosegli zelo dobre rezultate. Dosegli so naslednje uvrstitve: ciciban Tin Rabzelj je tekmo zaključil na 21. mestu, Ambrož Novak pri mlajših dečkih, kjer je bilo odločilnih le nekaj zadnjih oprimkov tik pod vrhom smeri, je Ambrož Novak zgrešil ključni oprimek in pristal na 8. mestu. Pri starejših deklicah pa se je zopet izvrstno izkazala Katja Krejan, ki je po tekočem plezanju tekmovanje končala kot 3. mestu in si s tem prislužila bronasto kolajno. Izak Kelek, ki letos tekmuje v zelo močni konkurenci pri kadetih, je bil na koncu po res dobrem plezanju osmi. Nina druga v Avstriji Vrbsko jezero - Sobotnega mednarodnega Ironkida ob Vrbskem ježem pri Celovcu na avstrijskem Koroškem se je ob sončnem vremenu udeležilo 359 tekmovalcev iz 14 evropskih držav: Anglije, Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Italije, Irske, Nemčije, Norveške, Slovaške, Slovenije in Švice ter Avstralije in ZDA. Nina Mandl, tekmovalka Multisport kluba iz Krškega, je v močni mednarodni konkurenci osvojila odlično 2. mesto. Po odličnem plavanju, kjer je prišla iz vode kot prva med dekleti, je po teku zaostala le za Avstrijko Liso Perterer, na 3. mesto pa se je po fotofmišu uvrstila še ena naša severna soseda, Corinna Klein. Založnikova do polfinala Rogaška Slatina - Na odprtem teniškem prvenstvu do 18 let v Rogaški Slatini, ki ga je organiziral tamkajšnji teniški klub, je Tina Založnik iz krškega Teniškega kluba po gladki zmagi v četrtfinalu proti Tini Potisk iz Maribora s 6:3 in 6:4 klonila v polfinalu proti prvi nosilki, še eni Mariborčanki, Patriciji Vollmeier. Založnikova, sicer tretja nosilka, se je nasprotnici dobro upirala v prvem nizu, ki gaje favorizirana Vollmeierjeva dobila šele v 12. igri, v dragem setu pa ji Mariborčanka - kasnejša zmagovalka - ni prepustila niti ene igre. Morda bo žreb Krčanki prihodnjič bolj naklonjen. Avtetine MpšAc PRIHRANKI V JULIJU: -pri C2do 500.000SIT -pri C3 do 600.000 SIT pri C4 do 500.000 SIT pri PICASSU do 900.000 SIT pri BERLINGU do 700.000 SIT SIMPLY CLEVER Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 KRONIKA Možje v modrem so ga pretepli? Brežice - 25-Ietni Brežičan si bo popraznično ponedeljkovo jutro dobro zapomnil. Pri pošti so ga namreč ob pol dveh zjutraj zgrabili policisti, ga zvlekli v “marico” in ga za zgradbo brežiške policijske postaje pretepli. Tako vsaj pravi on, ki nam je pokazal izbit zob, modrice na boku in nogi, pa tudi lice, polno podplutb, je skupaj s pordečelim očesom kazalo bolj žalostno podobo. Obsojen za podkupovanje Brežice - Na Okrajnem sodišču v Brežicah seje končalo sojenje nekdanjemu direktorju Zavoda za prostorsko načrtovanje in razvoj na Občini Brežice Dušanu Blatniku. Taje kriv, daje kot uradna oseba zahteval darilo za dejanje, ki bi ga tudi sicer moral opraviti. Za kaznivo dejanje podkupnine mu je sodišče prisodilo 9 mesecev zapora in precejšnjo denarno kazen. Izidor Humek pripoveduje, da se je po koncertu skupine Kingston z dvema dekletoma v enem od brežiških barov malo šalil. Nato ga je na ulici pri pošti ustavila “marica”, mlada policista od njega menda nista zahtevala nobenih osebnih dokumentov, nato pa sta ga brez očitnega razloga - tako je vsaj povedal mladenič - na silo zvlekla v avto in ga odpeljala proti policijski postaji. Za poslopjem postaje naj bi ga nato eden od dvojice obrcal, tudi v glavo, pretepal s pendrekom, tako da je menda padel v nezavest, zato so ga polili z vodo. Po preživeti noči v zaporu, vmes so želeli od njega še nek podpis, so ga okrog pol desete ure dopoldne izpustili. Se isti dan se je oglasil pri zdravniku - zdravniškega izvida zaradi zapletov okrog zdravstvenega zavarovanja ni zahteval - ustno pa se je pritožil tudi na policijski postaji. Za prijavo se ni odločil, ker meni, da je to nesmiselno. Želel bi le izvedeti, kako so lahko tako ravnali z njim in zakaj”, rdi namreč, da ni delal nobenih težav, da se jim je sicer malo upiral, a z rokami v lisicah se je najbrž težko upirati. Robert Perc s Policijske uprave v Krškem je povedal, da je bila v tem času res ena oseba v postopku in sicer zaradi krše- nja javnega reda in miru, o čemer so dobili uradno prijavo občana. Na kraj dogodka je odšla patrulja Policijske postaje Brežice, ki je na Cesti prvih borcev opazila 25-letnika, ki je brcal v korita z rožami in prazne pločevinke piva ter pri tem kričal. Kljub večkratnim opo- hidor Humek zorilom naj preneha, sicer bodo zoper njega uporabljena prisilna sredstva, s kršitvijo ni prenehal. nadaljnjem postopku se je aktivno upiral, zato sta policista zakonito uporabila izično silo ter palico ton , ga vklenila in s službenim vozilom odpeljala na PP Brežice, kjer je bilo zanj odrejeno pridržanje do iztrez-nitve. Oseba je bila pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi - v postopku je bilo namreč iz videza, ravnanja in psihotičnega stanja ugotovljeno, da ni zmožna obvladati svojega ravnanja, je še zapisal Perc. Pri uporabi prisilnih sredstev, podiranju na tla in uporabi palice tonfe, je oseba dobila manjšo odrgnino na levem licu obraza ter podpludbo na desnem stegnu noge - poškodbe, ki so tipične in značilne pri uporabi omenjenih prisilnih sredstev. Zdravniško pomoč je oseba odklonila, opozorjena je bila na vse pravice, ki ji gredo po zakonu o policiji in zakonu o prekrških (pravica do odvetnika, obveščanje svojcev...), a jih ni izkoristila. V skladu z zakonom o prekrških zoper javni red in mir so policisti zoper 26-letnika podali obdolžilni predlog in navedli tudi priče dogajanja. “Po zbranih obvestilih in pregledani dokumentaciji ocenjujemo, da so policisti svoje delo opravili korektno, taktično primerno in strokovno, je še dodal Perc. Brežičan ima sedaj možnost, da se pritoži, lahko pa tudi poda kazensko ovadbo, če meni, da so policisti v postopku storili kaznivo dejanje. Če bi bila pritožba ali ovadba podana, bi jo tudi sprejeli, so nam zagotovili na policiji, in jo obravnavali v skladu z veljavnimi pravnimi normami. M.K. Zlati jubilej gasilske zveze Čatež ob Savi - Z množično prireditvijo je 50-letnico delovanja proslavila tudi Gasilska zveza Brežice (nedavno jo je sevniška), ki trenutno združuje 33 prostovoljnih gasilskih društev oziroma 950 operativnih članov, 320 žena, nekaj manj kot 200 veteranov ter skoraj 300 mladincev. Ob tej priložnosti so v brežiški zvezi izdali tudi priročno knjižico s kratko kroniko in opisom društev. Pred 50 leti so Anton Lepilna, Vlado Godler, Anton Skvarč, Jože Jurkas in Ivan Leskovec skupaj s člani tedanje okrajne Gasilske zveze Krško, ki je prenehala delovati po ukinitvi okrajev, staknili glave ter pričeli z organizacijo občin-ske zveze. S takratno staro in neuporabno opremo si niso mo-'§li veliko pomagati, zato so Pričeli ustanavljati društva, faradi finančnih in prostorskih težav so morali veliko postori-J1 Prostovoljno, čeprav jim je kasnejši župan Milan Šepetave Vendarle nekoliko olajšal vsaj Pisarniško delo. Prelomnico v slovenskem in brežiškem gasilcu pa predstavlja leto 1977, k° so pričeli ustanavljati samoupravne interesne skupnosti, po vuseh so se gradili domovi, v n°vem desetletju pa se je delo 2veze le še stopnjevalo. Jubileju ob 35. obletnici delovanja Se je udeležil tudi predsednik ?rv'e demokratične vlade Lojze , eterle. Prišla je 40-letnica dejanja in z njo bleščeča para-a’ nato tudi dokončna uredi-ev financiranja opreme druš-izobraževanja njihovih čla-°v in poveljevanja. v To in še več je v svojem go-hi pred množico gasilcev in ^abljeneev poudaril pred-x,.Uik Gasilske zveze Brežice *ael Boranič, ki se je zah-Cg ’* vsem generacijam gasil-Pr HZa ci°se^ke na 50-letni poti, lo 7.Vsern Pa prepoznavno de-Pril - ie v nava£ii ob takih ob °,2nosrih, so na slovesnosti Pestrif6"1 jubileju- ki J° Je P°' njen Ua ločka godba, prav tako Qa] a članica, in oktet Jurija ritarf al'na’ Pilili vrsto pri-ka h J' jVjela so jih vsa gasils-^Štva, dobilo pa jih je tudi Poveljnik Franc Urek, Ivan Leskovec, Mihael Boranič, Jože Jurkas in tajnik Vinko Cvetkovič preko 30 posameznikov, ki so več let opravljali pomembne naloge v organih društev in zveze. Posebej pa so se spomnili tudi na edina še živeča ustanovna člana, Ivana Leskovca z Obrežja in Jožeta Jurkasa z Velikega Obreža, in jima podelili lično skulpturo sv. Florijana. In da ne pozabimo - gasilci z Obrežja so ponovno dokazali, da je gasilstvo zelo človekoljubno poslanstvo - ob dolgih kolonah na avtocesti Obre-žje-Krška vas, ki so nastale zaradi premikanja označb, so žejnim potnikom pripeljali čez 10 tisoč litrov vode in s tem dejavno potrdili svoje cehovsko geslo: “Mi pripravljeni pomoči smo podnevi in ponoči”. M.K. Posavci med tihotapci mamil Krško, 29. junija - Kriminalisti Policijske uprave Krško so 25. junija z zaključno akcijo, v kateri so sodelovali še kriminalisti in policisti iz policijskih uprav Ljubljana, Novo mesto, Koper, Nova Gorica, Celje, Maribor in Generalne policijske uprave, zaključili večmesečno spremljanje kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s tihotapstvom mamil in prevozi ilegalnih migrantov. Zoper osem prijetih oseb je bilo odrejeno policijsko pridržanje, v ponedeljek in torek pa so jih s kazensko ovadbo privedb na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Ta je za 30-letnika iz Trebnjega, 32-letnika iz Krškega in 43-letnika iz Idrije odredil pripor. Kriminalisti so podali tudi več ovadb zaradi suma petih kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo. 30-letnik iz Trebnjega naj bi se tako poleg organizacije prevoza mamil ukvarjal tudi s prevozom ilegalnih migrantov čez ozemlje Slovenije na območju Bizeljskega, Maribora, Metlike in Sežane. Za isto kaznivo dejanje je poleg njega ovadenih še sedem oseb. M.K. Dan pred izrekom sodbe so v sodni dvorani predvajali skoraj uro in pol dolg zvočni zapis pogovora med oškodovanim Jožefom Subanom in obdolženim Blatnikom. Tožilec Robert Re-nier je nato v uro in pol dolgem govoru dokazoval, da se je obdolženi zavedal dejanja in ga tudi skrbno pripravil, daje pogosto spreminjal svojo izpoved, medtem ko so ključne priče v vseh postopkih izpovedovale enako in prepričljivo zgodbo. Obdolženec naj bi podjetniku zaradi njegove zahteve po izvozu poti na državno cesto predlagal, da bo za pospešitev zadeve potreboval 6000 takratnih nemških mark. Za posebej težko in zavržno ravnanje, kot je orisal konkreten primer domnevne korupcije, je Renier predlagal leto in pol zaporne kazni - najvišja zagrožena kazen za tak primer korupcije je sicer tri leta zapora - milijon in 400 tisoč stran- ske denarne kazni ter tri leta prepovedi opravljanja poklica. Zagovornik Janez Koščak pa je v nekajminutnem govoru obrambe poudaril, da je postopek ves čas nekorekten, opozoril pa je še na načelo legalitete in datume zastaranja. Modificirani obtožni predlog po njegovem ne drži ne vsebinsko in ne datumsko, prav tako naj bi bilo med izjavami prič precej, protislovij. Po njegovem mnenju bi morali upoštevati tudi obdolženčevo zdravstveno stanje. Sodnica Branka Drozg je odločila, da je za storjeno dejanje primerna kazen 9 mesecev zapora ter denarna kazen v višini milijon in 400 tisočakov. Blatnik mora tudi vrniti prejeto darilo, torej 1500 nemških mark v tolarski protivrednosti, poravnati mora še sodne stroške in povprečnino, ki znaša približno 250 tisočakov. Spomnimo, Blat- nika je isto sodišče pred dobrima dvema letoma za nezakonito posredovanje obsodilo na 6 mesecev zaporne kazni, več denarnih kazni pa je skupaj zneslo dober milijon in pol SIT. Po pritožbah obeh strani je Višje sodišče v Ljubljani junija lani pritožbi tožilstva ugodilo, sodbo okrajnega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Razlog: nepopolno ugotovljeno dejansko stanje po vloženem obtožnem predlogu. Z odločitvijo sodnice je okrožni državni tožilec Robert Renier zadovoljen, o nadaljevanju pa bo še razmislil. Dejal je še, zagovornika Janeza Koščaka namreč na razglasitvi ni bilo, da se bo Blatnik najbrž pritožil, kar nam sam sicer ni potrdil, je pa bilo že med sojenjem razbrati, da zadeve še ni konec. Blatnik je namreč na sodišču večkrat izjavil, da ni kriv očitanega dejanja. M. K. Na dopust se odpravimo pripravljeni Slovenija - Za vsako potovanje v tujino z motornim vozilom seje potrebno skrbno pripraviti. Zato pred odhodom ne pozabite pregledati veljavnost osebnih dokumentov in dokumentov za vozilo, kijih potrebujete za posamezno državo, enako tudi na informacije o stanju na cestah. Kot pravi Igor Kocjančič iz informacijskega centra AMZS, je zelo pomembno, da pred potovanjem v izbrano državo preverimo ali za vstop zadošča samo osebna izkaznica ali pa potrebujemo potni list in morda celo vizum. Z osebno izkaznico lahko potujemo v vse članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Švica in Lichtenstein) ter na podlagi posebnih dvostranskih sporazumov tudi v druge države -Slovenija ima takšen sporazum sklenjen s Hrvaško. V Črno goro pa je mogoče z osebno izkaznico potovati le med turistično sezono od 15. maja do 15. septembra 2005. Modro je preveriti, če za izbrano državo zadostuje slovensko vozniško dovoljenje ali pa bodo, zlasti pri najemu vozila, od vas zahtevali prevod ali mednarodno vozniško dovoljenje. Če se na pot odpravljate z vozilom, ki ni vaša last, Kocjančič priporoča dovoljenje za vožnjo vozila v tujini. Poskrbite tudi za zdravstveno zavarovanje in morebitno sklenitev zavarovanja CORIS. Tudi za vozilo preverite veljavnost prometnega dovoljenja, sklenitev avtomobilskega obveznega in drugega zavarovanja, priskrbite si zeleno karto, ne pozabite na SLO nalepko. Če na potovanje s seboj vzamete domače živali, morate imeti zanje potrdila o opravljenem cepljenju in ostalo dokumentacijo, ki je povezana z njihovim zdravstvenim stanjem. Za voznike, ki se odpravljajo na dolgo potovanje, je pred odhodom zelo pomemben podatek o stanju na cestah. Klemen Hren iz Informacijskega centra AMZS svetuje, da se za sveže informacije lahko zainteresirani obrnejo na njih; v poletnem času bo center deloval 24 ur. Za dolenjske in posavske voznike, ki se bodo poleti odpravili na hrvaško obalo, pa je zanimiva informacija, da so pričeli z deli na avtocesti od Zagreba proti Reki. Na tem odseku je bila lani odprta polovica avtoceste, sedaj pa bodo z deli nadaljevali na drugi polovici avtoceste, končali naj bi v letu ali dveh. Zate se lahko zgodi, da bodo v poletnem času nastajali za- stoji iz zagrebške smeri proti e lnicam, lahko pa bodo tudi občasne 0-minutne popolne zapore ceste. Sicer pa je bila do konca junija odprta celotna avtocesta od Zagreba do Splita. Do hrvaških turističnih krajev se je mogoče na avtocesto Al Zagreb-Split priključiti na več odsekih. Če prestopite mejo na mejnem prehodu Obrežje, se priključite na avtocesto v Zagrebu. Če mejo prestopite na mejnem prehodu Metlika, je priključek v Karlovcu, v Vinici oziroma pri prehodu iz smeri Reka ali Delnice pa v Bosiljevem. Cestnina za avtocesto Al na relaciji od mejnega prehoda Obrežje do Splita stane 172 HRK; 5 HRK za vožnjo od mejnega prehoda Obrežje do Zagreba, 39 HRK za odsek od Zagreba do Bosi-Ijevega in 128 HRK od Bosil-jevega do zadnje cestninske postaje Dugopolje (skupaj približno 5.600 SIT). Na žalost se na relaciji do Splita vseeno pričakujejo kilometrski zastoji in sicer pred predorom Mala Kapela ter pred predorom Sv. Rok, ki imata odprto le eno cev. J.M./AMZS “Ni razloga za paniko” Dobova, 26. junij - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v zelo kratkem času znova zabeležili več - sicer šibkih potresnih sunkov na področju dobovske-ga polja. Ali ti potresi napovedujejo kaj hujšega, smo povprašali direktorja Urada za seizmologijo in geologijo Renata Vidriha. Razloga za paniko po njegovih besedah ni, tako šibki potresi naj ne bi pomenili nič posebnega, saj jih je v Sloveniji na leto nekaj sto. Sicer sodi brežiško-krško območje res med aktivnejše po sproščenih energijah v preteklosti, kar pa še nič ne pomeni. “Prebivalci so te šibke sunke začutili, ker imajo ti potresi plitva žarišča zaradi geološke strukture. Tudi sicer se potresi po večini države, razen v Posočju in na jugozahodu, pojavljajo do globine 5 km; za primerjavo, v svetu jih beležijo tudi do 730 km v zemljino notranjost,” dodaja Vidrih. Potresi na Dobovškem so po njegovem tako šibki, da jih v primeru malo drugačne strukture sploh ne bi čutili, napovedovanje teh pojavov v naravi pa za sedaj tudi v seizmologiji še ni mogoče. “Včasih se pojavijo razni 'Martinovi’, ki s pompom napove- do potres, denimo v prihodnjih dveh letih, kar pa zame ni znanost. To je golo ugibanje, zaenkrat vemo le, kje bo prišlo do potresa in za njegovo največjo moč”, pojasnjuje Vidrih in k temu doda, “čeprav se zadnja leta zdi, da število naravnih nesreč in katastrof narašča, temu ni tako.” Mojca Kosem KANAL 2000 RAZVEDRILO Sava Glas, 7.7.2005 L L 10RO5UOF OVEfl Življenje morate vzeti v svoje roke in sprejeti nekaj ključnih odločitev. Ne oklevajte in si oglejte tudi alternativne možnosti pri zbiranju potrebnega kapitala za svojo dejavnost. S sorodniki boste imeli nekaj preglavic. BIK Sedaj je dober čas, da prosite druge za uslugo. Pustite investicije ta teden ob strani. Ob delu boste prišli do zanimivih izkušenj in pomembnih informacij, ki vam v prihodnje lahko zelo koristijo. Uživajte v družbi družinskih članov. DVOJČKA Pazite na lastnino, da je ne izgubite. Poskusite položiti vse karte na mizo in biti odkriti do svojega partnerja, povejte mu, kako čutite. Skrite afere lahko povzročijo le dodatne komplikacije v vašem življenju. RftK Ne dovolite partnerju, da bi pričel s prepirom, čustva raje usmerite v pozitivne misli. Seveda ni nujno, da bo vaš partner nad tem navdušen. Precej zmede lahko povzročite, če boste nastopili preveč trdo. LEV Izognite se preveč resnim pogovorom z ljubljeno osebo, saj boste zelo občutljivi na njihovo kritiko. Preverite možnosti in sprejmite odločitev na profesionalnem področju. Družite se z ljudmi, ki vam lahko pomagajo napredovati. DEVICA Čustven pogovor lahko v vas zbudi trmasto naravo. Bodite odkriti do sebe, preden se zapletete z močno osebo. Pri delu se organizirajte, preverite vse obveznosti in poskrbite, da bo vsak opravil svoje delo. TEHTNICA Potreben bo kompromis, da boste prišli do želenega denarja. Najboljše bo, če boste reagirali hitro in opravili svoje delo. Obdržite dobre odnose z nadrejenim. Ne trosite naokoli zasebnih in občutljivih informacij. ŠKORPIJON Težave z gospodinjskimi aparati vas bodo spravljale ob živce. Ne kupujte luksuznih in nepotrebnih stvari. Pazite, kako se boste lotili prijateljev in sorodnikov, saj vas lahko popolnoma napačno razumejo. STRELEC Pozanimajte se o državi, kjer nameravate preživeti dopust. Spoznajte njihovo zgodovino, filozofijo in kulturo. S sorodniki boste ta teden le stežka shajali. Ne zapletajte se v odnos z vezano osebo. KOZOROG Doma se čuti napetost in neiskrenost, zato bodite odkriti in neposredni. Pridružite se dobrodelni ustanovi, saj vam lahko to prinese veliko zadovoljstva in zadoščenja. Naredili boste veliko dobrega. VODNAR Pazite na težo in zadrževanje vode v telesu. Obeta se vam kopica obiskov. Pozabiti morate na zgodovino in stare zamere, če bi radi zaživeli na novo. Poskusite biti čimbolj odkriti pri pogovoru s partnerjem. RIBI Ne pustite, da vam sorodniki postavljajo pogoje. Premalo ste skrbeli za svoje zdravje, včasih ste ga prav zlorabljali. Bodite čimbolj nežni. Spreminjati boste morali osebne dokumente. tr faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@cv-niTi s, splet: viAvvv.tv-nrrLsi ... na Dolenjskem, _ .. , .... v Beli krajini m Posavju ____________ nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Erika Janc, Gubčeva 9, 8270 Krško 2. nagrada -zgoščenka Ivan Žveglič, Delavska 7, 8281 Senovo 3. nagrada -kaseta Stanka Smolič, Glavna cesta 54, 8233 Mirna Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KISAL, ATARI, NAREK, OLA-NO, NIVEN, FILATELIJA, OMORIKA, AKAN, ROPARICA, ME, MRAK, PIKADOR, ATRAPA, AMARO, LE, NI, ZD, RAD, ILA, VELESILA, NAV, OTOMANA. Geslo: SOLO NA KSILOFONU Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 15.7.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! Pošljite rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! 1 2 3 4 5 6 7 8 V 7 5 9 7 Z Voda ohrani dušo in telo zdravo. Vse do mešanja z vinom. Potrebno jim je dati vetra, da zaznajo svoj lastni prdec. Dvigovanje prahu ni dvigovanje ženskih nog. (Vladimir Gajšekl Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino! (V.Hugol Pij vino, a glej, da vino ne popije tebe! (Romunski pregovori Ne hodi po betonu, če lahko hodiš po travi. Večja skrb prevpije manjšo, večja bolečina prežene manjšo. (Ivan Tavčar! ANEKDOTE) Tako pametni, pa tako. Johnyja Allena, člana ameriškega kongresa in znanega duhoviteža z Mississippija, je med govorom napadel glas iz množice: “Allen, ti si slepar! Raje glasujem za samega hudiča kot zate!” “V redu,” je odgovoril Allen, “toda - če tvoj prijatelj ne bo hotel kandidirati - ali lahko računam na tvoj glas?” Yorški nadškof in angleški politik Connor VVilliam Maggee seje pogovarjal z nekim prebrisanim profesorjem filozofije. Pogovor je nanesel na dež in profesorje izjavil: “Dež enako pada na pravičnika kot na krivičnika in nihče mu ne uide.” “Drži,” je odvrnil nadškof, “toda krivičnik je navadno opremljen s pravičnikovim dežnikom.” kino Kino servis Brežice Četrtek, 7.7., in petek, 8.7., ob 19. uri Prekleti, grozljivka, in ob 21. uri Batman: na začetku, akcijski triler; sobota, 9.7., in nedelja, 10.7., ob 19. uri Batman: na začetku in ob 21.15 Ugani, kdo pride na večerjo, komedija; četrtek, 14.7., in petek, 15.7., ob 19. uri Mesto greha, akcijski triler, in ob 21. uri Življenje je greh, vojna komedija. Kulturni dom Krško Četrtek, 7.7., ob 20. uri Talec, akcijski triler; petek, 8.7., ob 20. uri Več kot ljubezen, romantična komedija; sobota, 9.7., ob 20. uri Talec; nedelja, 10.7., ob 20. uri A smo že tam? družinska komedija; četrtek, 14.7., ob 20. uri Moj kuža, družinska komedija; petek, 15.7., ob 20. uri Prekleti, grozljivka; sobota, 16.7., ob 20. uri Življenje je čudež, romantična drama; nedelja, 17.7., ob 20. uri Moj kuža; četrtek, 21.7., ob 20. uri Roboti, animirana pustolovščina. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 8.7., ob 20. uri Jesen prihaja, Dunja moja, drama; sobota, 9.7., ob 20. uri Vohunska naveza, akcijski triler; petek, 15.7., ob 20. uri Več kot ljubezen, romantična komedija; sobota, 16.7., ob 20. uri A smo že tam?, družinska komedija. Avstrijski glasbenik Franz Schubert se je zelo skromno oblačil. Nekega jutra je prišel ponj prijatelj Schwind, da bi šla na sprehod. Glasbenik je dolgo brskal po predalih, vendar ni našel niti enega para celih nogavic. “Glej no,” je v šali rekel prijatelju,” “na Dunaju izdelujejo samo nogavice z luknjami.” V prisotnosti italijanskega igralca Luigija Almiranteja je neka gospa na vso moč hvalila sobarico, ki jo je nameravala sprejeti v službo. “Verjemite,” je govorila, “pravi zaklad je. Vse sem poizvedela. Zvečer ne hodi ven, nikdar ne gre v kino, ne lepotiči se in izredno poštena je. Prihranke nalaga v hranilnico. Z nikomer ne govori.” “Ali bi mi lahko dali njen naslov?” jo je prekinil Almirante. “Še na misel mi ne pride. Saj bi mi jo speljali!” “Seveda... Rad bi jo zasnubil!” OBČINA BREŽICE OBČINA Brežice Potrdili smo mandat novemu svetniku Francu Golobiču Po odstopu svetnika Staneta Stefaniča, ki je kandidiral na listi LDS, smo morali izvoliti novega svetnika. Po zakonodaji je nadomestni član tisti, kije bil naslednji na listi. Tako so svetniki na seji potrdili mandat Francu Golobiču iz Slovenske vasi 9, ki mu želim uspešno delo v občinskem svetu. Obravnavali smo predlog odloka o ustanovitvi javnega podjetja Cerod Odlog o ustanovitvi javnega Podjetja je pomemben za našo občino, saj bomo po 1. januarju morali odvažati odpadke v Novo mesto. Regijsko deponijo, ki bo v Leskovcu pri Novem mestu, je 19. seja Občinskega sveta občine Brežice Za ponedeljek, 27. junij, sem sklical 19. sejo Občinskega sveta občine Brežice. Nanjo je bilo uvrščenih kar nekaj točk. Na začetek seje sem povabil gostje iz protikorupcijske komisije, saj je v naši občini odstopilo kar nekaj svetnikov. Te so svetnikom pojasnile zakonodajo, bilo pa je tudi kar nekaj vprašanj. Predvsem je svetnike zanimalo, ali lahko svetnik, ki ima svoje podjetje, posluje z državnimi institucijami oziroma ali lahko njihovo podjetje pridobi državne pomoči. Predstavnice komisije so povedale, da lahko poslujejo le za naročila, ki so malih vrednosti, za ostale pa morajo dobiti soglasje komisije. Svetniki, ki so lastniki podjetja z več kot 20 odstotki v podjetju, pa ne morejo pridobivati državnih pomoči. Žal kljub temu, da smo imeli povabljene predstavnice komisije, ki so pojasnile zakon, pa sta tudi na tej seji odstopila še dva svetnika in sicer Tomo Jurman in Stane Kocjan. ustanovilo 11 občin iz Posavja in Dolenjske. Projekt je sofinanciran iz ISPA programov. S tem, ko smo tudi mi pristopili k tej pogodbi, bomo imeli zagotovljeno enako ceno kot vse ostale občine, ki so podpisnice tega odloka. Imeli pa bomo tudi svoj delež v podjetju, ki se bo ustanovilo za ravnanje z odpadki. Ob tem moram še dodati, da se v Brežica zavzemamo, da bi skupščina v podjetju sprejemala vse odločitve s odstotki glasov, saj tako ne bo prišlo do prevlade neke občine, ampak se bodo odločitve sprejemale z velikim konsenzom. Obravnavali smo spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Poslovni center Brežice - Kare 3 Gre za spremembo zazidalnega načrta v Brežicah, saj želi investitor graditi poslovni objekt in stanovanja. Seveda je občina Brežice zelo zainteresirana za vse vlagatelje, ki želijo graditi pri nas, zato poskušamo biti čimbolj kooperativni in tako omogočiti čimhitrejšo gradnjo. Naj povem, da bo v tem poslovnem območju ob poslovnem objektu zgrajenih še 67 stanovanj in precej parkirišč. S tem bo podoba našega mesta občine še lepša. Na dnevnem redu seje pa smo imeli še nekaj točk, ki jih nismo obravnavali, saj smo sejo prekinili ob pol osmih, ker smo svetniki odšli na komemoracijo pri spomeniku padli žrtvi za Slovenijo Jerneju Molanu v Rigo-ncah. Sejo bomo nadaljevali prihodnji teden. Na Borštu je bil shod proti zbirno reciklažnemu centru Moram povedati, da mene kot župana ni v treh mesecih, odkar sem na tem položaju, nihče od civilne iniciative niti obvestil o problemih in njihovih željah. Vse, kar sem izvedel o teh pobudah, sem izvedel iz medijev. Zato sem kar presenečen, da se nekdo, ki ima resne namene, tako obnaša. Prav zaradi tega sem se sestal s predsednikom KS Cerklje in predsednikom Vaške skupnosti Boršt. Dogovorili smo se, da si bomo ogledali podobna centra v Novem mestu in Metliki, kar smo že storili in bili smo presenečeni, saj so to čisti centri, v katerih skoraj ni nikakršnega smradu. V Novem mestu pa je center celo v središču naselja zraven komunale, v zgradbi katere je tudi televizija Vaš Kanal. Moram pa še dodati, da je civilna iniciativa zavaj ala j avnost, da je ta center zgrajen na čmo brez dovoljenj. To ni res, saj ima center vsa dovoljenja. Pristojno ministrstvo pa je te dni zavrnilo pritožbo civilne iniciative kot neutemeljeno. Povedati moram še, da po zakonu moramo imeti takšen center in da bomo s tem, ko bomo stiskali odpadke in jih potem odvažali v Novo mesto, plačevali tudi nižjo ceno, saj bomo privarčevah na prevozih. V zadnjem tednu je bilo tudi veliko prireditev in obletnic Praznovali so na Veliki Dolini, kjer so odkrili spomenik izgnancem. Turistična zveza občine Brežice je praznovala 40 let, Gasilska zveza je praznovala 50 let, imeli smo prireditev “Brežice - moje mesto”, s katero želimo oživiti mestno jedro, odprto je bilo 17 km nove avtoceste na Smedniku, bilo je srečanje vasi Sela-Selo-Sele, katerega so se udeležili krajani kar treh naših vasi in sicer Dečnega sela, Arnovega sela in Sel pri Dobovi. Prihodnje leto bo podobno srečanje v naši občini. Na Jesenicah na Dolenjskem so imeli vaške igre. Bilo je še kar nekaj prireditev, katerih se skušamo s podžupani tudi udeležiti in tako dati prirediteljem še dodatno spodbudo ter jim čestitati za njihov trud. V Viteški dvorani v gradu Brežice sem sprejel osnovnošolce, ki so bili odlični vseh osem let oziroma so dosegli odlične športne rezultate. Na sprejemu sem jim osebno čestital, sedaj pa jim čestitam še javno; seveda pa čestitam tudi vsem ostalim, ki so končali osnovno šolanje in jim želim veliko uspeha v naprej. Lep pozdrav! Župan Ivan Molan ■Bal Na 1V redni seji Občinskega sveta občine Brežice smo obravnavali dve pomembni zadevi. Prva je zagotovo Predlog °dloka o ustanovitvi javnega Podjetja CeROD d.o.o.. Gre za javno podjetje oz. center za ravnanje z odpadki, katerega Ustanoviteljice naj bi bile obojne z Dolenjske, iz Posavja in °ele Krajine. CeROD naj bi skrbel za trajno reševanje ravnanja z odpadki. Tako naj bi vse odpadke, ki jih pridelamo v naši občini, vozili na deponijo v Novo mesto. Pri tem pa bo dobil zelo pomembno vlogo bodoči zbirno reciklažni cen-ter na Borštu, kjer naj bi se ti °dpadki zbirali. Tam bi jim v Posebni stiskalnici zmanjšali Prostornino in tako pocenili Prevoz na komunalno deponi-J° v Novo mesto. Če se bodo jjapleti na Borštu nadaljevali in b° potrebno odpadke odvažati j nezmanjšani prostornini, bo »° zagotovo podražilo odvoz, u kaj hitro se lahko zgodi, da ,° ta podražitev udarila po ZePu prav sleherno gospodinjstvo. Prav tako je bil pomemben Prejem Odloka o spremembah dopolnitvah odloka o uredit-enem načrtu Poslovni center 0 režice - kare C/ III. S tem smo ■ Ptogočili zasebnim investitor-^P* gradnjo dveh več-tjPnovanjskih poslopij za po-ž Pe trga in trgovskega centra § ?kali med Maistrovo, Pleter-C^ovo in Ul. Stanka Škalerja. § vsem tem pa se lahko vpra-koliko novih prodajnih in uin Prenese mesto Brežice §e °nčina v celoti, da bodo te Poslovale pozitivno. vido nas^ednji seji, ki bo pred-Ijj P13 proti koncu meseca ju-p0 ’ bomo obravnavali vlogo Ije JetJa Vino Brežice, nasloV-O* Občino Brežice, ki je šočip ° ^J0’ da bi jim omo- Uporabo vode po ugod- nejši ceni. Tako bi jim olajšali razvoj in ohranitev delovnih mest. Trudili in zavzemali se bomo, da jim to pomoč omogočimo, če nam to dopušča zakonodaja. Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OPOZORILA kot “bob ob steno” Ne samo mi iz svetniške skupine LDS, tudi nekateri drugi svetniki in svetnice že precej dolgo opozarjamo na neurejene razmere na dirkališču Mobi-krog, pa tudi druge probleme, ki so se nakopičili v KS Cerklje ob Krki. Tudi sami krajani in legitimni predstavniki KS Cerklje ob Krki so občino že večkrat pisno opozorili, vendar je to za odgovorne vse skupaj “kot bob ob steno”. Celo sedaj, ko je prišlo do tragične nesreče, so komentarji vpletenih v tem, da se nihče ne počuti kriv. Vendar to v resnici ni pravi odgovor. Zadeve je potrebno urediti tako, da bo dirkališče pomenilo možno razvojno smer KS Cerklje ob Krki in občine Brežice, vendar usklajeno z okolico in čim večji sanaciji negativnih pojavov. Tudi zbirni reciklažni center občina Brežice nujno potrebuje. In tudi za ta projekt je v skladu s slovenskimi predpisi odgovorno vodstvo lokalne skupnosti, saj mora občina svojim prebivalcem, svojemu gospodarstvu, turistom, ki nas obiskujejo, zagotavljati pogoje za delo in življenje. In skrbeti za okolje. V naši svetniški skupini menimo, da se odgovorni v občini tega niso dovolj zavedali tako v bližnji preteklosti kot tudi ne sedaj. Čas je, da namesto politič- nega modrovanja, kadrovskih sprememb, veselic in drugih “močno pomembnih” aktivnosti upan s svojo ekipo prične reševati to, kar je za občane najpomembnejše. Nenazadnje je to tudi obljubil. Za svetniško skupino LDS J. Avšič ☆ ☆ ☆ ☆ Spoštovani, tako kot se dvigajo temperature okolja, tako se stopnjujejo strankarska nesoglasja v našem občinskem svetu. Prav zanimivo je opazovati, kako še včerajšnja resnica čez noč po- staja laž in seveda obratno. V naši skupini se vsakič posebej sprašujemo, kje so volilne strankarske obljube, s katerimi so posamezniki nagovarjali volivce. Ob vsem tem pa mimo nas polzijo sredstva za razvoj, občani ne morejo urediti lastniških razmerij in zato ne morejo graditi in se razvijati, ceste ostajajo neurejene, sanacije, gradnje zaostajajo... In vse to zaradi samovšečnih posameznikov, ki porabijo polovico časa na seji občinskega sveta zato, da sprašujejo splošno znana dejstva, predpisana z veljavno zakonodajo, in za razpravljanje o nepomembnih stvareh. Bralci zagotovo težko veijame-jo, da ni mehanizma, ki bi uredil, da bi seje potekale nemoteno. Na koncu koncev tudi ni nobene odgovornosti, če se dnevni red ne izpelje zaradi prej omenjenih dejstev. Zato bi bilo prav, da si spoštovani občani, vzamete čas in kakšno popoldne preživite na seji občinskega sveta. Zavedajoč se pomembnosti naših odločitev in zagotovitve Slovenska ljudska stranka www.sls.si kontinuitete dela občine se bomo v skupini LORKS še naprej zavzemali za to, da bi delovali konstruktivno. Ker se bliža čas dopustov, vam želimo prijeten oddih, učencem in dijakom pa brezskrbne počitnice. Za LORKS mag. Stanka Preskar DeSUS ?Cr Pse general Imamo Župana! Vse bolj, ko se oddaljujemo od zadnjih županskih volitev v naši občini, vse manj mislim, daje naš župan slab župan! Res drži rek, da imamo župana, kakršnega si zaslužimo. Torej potrpimo še dobro leto do novih lokalnih volitev, ko bomo zopet volili prvega med prvimi - tistega, ki predstavlja občino in vse nas občane. Ta čas do volitev pa mi volivci izkoristimo in se pokesajmo; premislimo, kako bomo naslednjič izkoristili svojo volilno pravico. Mogoče pa si bomo zaslužili in izbrali župana, ki bo vsaj znal voditi sejo občinskega sveta, če že ne kaj več. Za svetniško skupino DeSUS Janko Žalac posavska unija Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka V petek, 24. junija, je župan občine Brežice Ivan Molan odprl atelje in samostojno slikarsko razstavo tajnice občinskega odbora Nove Slovenije Brežice Vladke Sumrek. Kot že mnogokrat doslej, se je pokazalo, da je kultura najmočnejša povezovalka ljudi ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. OO N.Si Brežice SOCIALNI DEMOKRATI ČASOPIS n ŠIRŠO POSAVSKO l.U?,E(.Q «5 v m OBČINA SEVNICA Vlada je sprejela državni lokacijski načrt za HE Blanca Po več kot dveh letih, od kar seje začel pripravljati državni lokacijski načrt (DLN) za HE Blanca, je Vlada Republike Slovenije 15. junija 2005 s sprejetjem uredbe o DLN za HE Blanca prižgala zeleno luč za gradnjo naslednje hidroelektrarne na spodnji Savi. 77 * Ko se bo gradnja HE Boš-tanj zaključevala, bo koncesionar v mesecu novembru 2005 pričel z gradbenimi deli na HE Blanca. Takšen je namreč rok za začetek gradnje po koncesijski pogodbi in po zagotovilu direktorja projekta Bogdana Barbiča je s sprejetjem DLN konec dilem in že tečejo vse potrebne aktivnosti za pričetek gradnje. Tudi za Občino Sevnica je sprejem uredbe o DLN za HE Blanca velik dosežek, saj smo skupaj z ostalimi sodelujoči- mi v tej zgodbi tudi mi aktivno sodelovali, da je zgodba dobila epilog. Ostaja pa še odprto vprašanje glede spremljajoče in rastru-kture. Vlada je namreč preložila sklepanje o določitvi k nanciranja in izvedbi vodne, državne in lokalne in rastruktuie pri gradnji HE Blanca, ker še niso jasni vsi hančni viri. Občinski svet občine Sevnica je svoje pozitivno mnenje na uredbo o DLN vezal na sklepe o inancirarju in izvedbi te in-rastrukture, zato se nikakor ne bo dalo obiti te sklepov, temveč se bo potrebno še nadalje usklajevati in predvsem najti potrebne inančne vire. Hidroelektrarna Blanca se bo gradila na območju občine Sevnica; tako se bo poleg samega energetskega objekta pri nas gradila tudi sodobna cestna, komunalna, vodna in druga infrastruktura. Najpomembnej- še prostorske ureditve, ki izhajajo iz same uredbe o DLN za HE Blanca, zajemajo protipoplavne nasipe, most na Blanci, ki bo prevozen za tovorni promet z urejenim pločnikom in javno razsvetljavo, nadvišala se bo cesta med železniškim prehodom Gobavce do gostilne Kragl, zgrajena bo nova cesta od Kragla do Gornjega Brezovega z urejenim križiščem za Lončarjev Dol, uredil se bo Vranjski potok, Florjanski in Drožanjski potok se bosta uredila v zaprti obliki, posodobila se bo cesta od jezovne zgradbe do konca naselja Blanca, uredil se bo most na Mimi ter zgradile se bodo male čistilne naprave. Na podlagi zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save je za infrastrukturo, ki izhaja iz DLN, predviden znesek 29 milijonov evrov. V ta znesek so vključeni tudi vsi odkupi stanovanjskih hiš, s katerimi se lastniki strinjajo. Dodatno dogovorjene prostorske ureditve, ki jih mora s sklepi potrditi še Vlada RS, so izgradnja mostu na Logu, posodobitev ceste skozi mesto Sevnica, izgradnja krožišča v Šmarju z ureditvijo ceste na odseku za Planino, izgradnja nadvoza čez železniško progo v Šmarju, preplastitev ceste od Blance do meje s krško občino, ureditev pločnikov in javne razsvetljave na Doljnem Brezovem, na Blanci in v naselju Arto, izgradnja malih čistilnih naprav in ureditev vodotokov zunaj območja DLN ter druge ureditve. avedamo se, da so vse te dodatno dogovorjene ureditve in predvidena infrastruktura, ki je zajeta v DLN za HE Blanca, skupno ocenjena na približno 50 milijonov evrov, kar pomeni veliko finančno breme za proračun Republike Slovenije. To je tudi glavni razlog, da vlada še ni dala potrditve za vse dodatno izpogajane prostorske ureditve, za katere so tekla pogajanja več kot leto dni na ravni ministrov ali njihovih sekretarjev. Vendar pa upanje umira zadnje, zato bomo naredili vse, da uspemo prepričati ministre -predstavnike vlade, da najdejo potrebne finančne vire oziroma rešitev za izvedbo vseh dodatnih prostorskih ureditev, delom aktivno nadaljujemo in tudi že potekajo nova usklajevanja. Vsa omenjena nova infrastruktura, ki se bo zgradila ob HE Boštanj in tudi ob HE Blanca nam bo vsem tukaj živečim dvignila kakovost življenja, morebiti pripeljala kakšnega novega investitorja, ki bo lahko v naši občini uresničil svojo gospodarsko idejo in tukaj živečim ponudil še kako potrebna nova delovna mesta. Pomembno pa je poudariti, da se bo občutno poznalo tudi v občinskem proračunu in to na dohodkovni strani, ko se bo že od meseca aprila 200 dalje začela v proračun stekati koncesijska dajatev, saj se gradnja HE Boštanj uspešno zaključuje. Ana Gračner, univ.dipl.prav., predsednica posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Blanca in Boštanj občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Republika Slovenija razdeljena na “zahodno in severno” ter “vzhodni in južno” regijo V novem zakonu o skladnem regionalnem razvoju se bo dosedanjih 12 statističnih regij preimenovalo v 12 razvojnih regij, razporejenih v dve kohezijski regiji s svojim razvojnim svetom kot organom odločanja, v njem pa bodo imeli ključno besedo predstavniki regij oziroma občin. Obe regiji bi naj upravljala Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V tako imenovano “Zahodno in severno Slovenijo” se bodo povezale Gorenjska, Goriška, Obalno-kraška in Osrednjeslovenska razvojna regija. Vse druge razvojne regije (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Jugovzhodna Slovenija, Zasavska, Spodnjeposavska in tudi Not-ranjsko-kraška) bodo povezane v “Vzhodni in južni Sloveniji”, ki bi glede na kriterij 75 odstotkov evropske razvitosti lahko dlje ostala upravičena do najugodnejših evropskih pomoči. Uredba EU, ki določa delitev članic unije na kohezijske regije, postavlja kot pogoj vsaj 800.000 prebivalcev na eno kohezijsko regijo. Razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji najbolj ustreza navedenemu pogoju, poleg še zgodovinskih, demografskih, okoljskih in drugih stičnih točk. Po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivana Žagarja je napočil čas, v katerem ni več prostora za obljube o regionalizaciji, temveč za konkretna dejanja. Evropsko komisijo bo v prihodnjih mesecih potrebno prepričati o delitvi države na dve kohezijski regiji. Potreba se kaže tako zaradi zakonodaje, večjo težo pa ima argument, da s takšno ureditvijo Slovenija zmanjšuje razvojne razlike med različnimi območji. Če bo Republika Slovenija uspela končati postopek pred novim letom, bo sprejeta delitev začela veljati prvega januarja 2007. Če se bo postopek zavlekel v prihodnje leto, pa po prvem januarju 2008. Delitev mora biti dosežena že letos, saj nam v nasprotnem primeru grozi, da bo naša država ostala v finančnem obdobju 2007 - 2013 brez sredstev za manj razvite regije. Predlog zakona določa t.i. posebne ukrepe regionalne politike, ki se izvajajo v prednostnih območjih, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo z velikimi strukturnimi problemi. Namenjajo se tudi za razvoj regijskih razvojnih instrumentov in shem ter za financiranje priprave projektov in vzpostavljanje decentralizirane razvojne funkcije države. Obseg posebnih ukrepov regionalne politike v državnem proračunu naj ne bi bil manjši od 0,25 odstotka bruto domačega proizvoda. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Zasluge za izgradnjo HE na spodnji Savi? Veliko se govori o zaslugah izgradnje hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi, vendar bi želeli poudariti, da pri takem projektu niso pomembni samo posamezniki, temveč vsi, ki so bili tako ali drugače vezani na pripravo in nenazadnje na pogajanja, kako in koliko ob tem projektu “iztržiti” tudi za lokalno skupnost. Ob tem je nujno poudariti, da se je z vložitvijo zakona o izgradnji HE na spodnji Savi, ki sta ga vložila takratna poslanca LDS iz Posavja Jože Avšič iz Brežic in Brane Janc iz Krškega ter Anton Anderlič pravzaprav zares pristopilo k izgradnji, kar je takratna vlada tudi potrdila. Zagotovo je po tem prišlo do veliko skritih in javnih pogajanj, kar je imelo za posledico sprejetje DLN za HE Boštanj in kasneje HE Blanca tudi na občinskem svetu občine Sevnica. Danes govoriti o zaslužnih in nezaslužnih je preprosto nedopustno, saj se je vsak po svoje vključil v projekt, čeprav tudi z negativnimi predlogi, ki pa so končno botrovali kvalitetnejši pripravi DLN za HE Blanca. Veliko je bilo storjenega v občinski upravi Sevnica, zelo aktivno je sodelovala pogajalska skupina v sodelovanju z županom, zagotovo je s svojimi korektnimi predlogi veliko pripomogel tudi HSE d.o.o in nenazadnje občinski svetniki in vsi, ki jim ni bilo vseeno, kako bo projekt izgradnje v našem okolju potekal. DLN za HE Blanca je sprejet, prepričani smo, da bo z nadalj-nimi postopki lokalna skupnost uspešna tudi v nadaljnih pogajanjih na področju uredbe, ki zagotavlja infrastrukturna vlaganja. Morda ne bo vse po naših željah, vendar pogajanja so zato, da se doseže kompromis, ki bo zadovoljil tako državo kot lokalno skupnost. Morda nekaj besed tudi o “razprtijah” znotraj stranke LDS. Občinski odbor LDS Sevnica ima v svetu stranke LDS dva svoja predstavnika, kar omogoča dober pretok informacij, po drugi strani pa tudi možnost odločanja o prihodnosti stranke. Zagotovo stranka LDS ni v takšni krizi, kot je prikazana v določenih medijih, zagotovo pa je, da so danes nekateri, ki so bili ves čas “privilegirani”, nezadovoljni s svojim statusom. To, kar se danes dogaja v vrstah LDS, bi se zgodilo z vsako stranko, ki bi se po toliko letih vladanja preselila v opozicijo. Veseli smo, da je prevladal razum, odločitev o novem kongresu jeseni, ki bo stranko kadrovsko prenovil, dal možnost odhoda nezadovoljnim, stranki dal nov zagon in zagotovo strnil vrste, kar bo omogočalo enotno in kvalitetno opozicijsko držo. Občinski odbor LDS Sevnica SDS Matura in maturantski “hausbal” Maturantski plesi in matura je za nami. Sedaj lahko malo pokramljam o tem, saj ni bojazni, da bi me kdo okaral. Že večkrat sem bila na maturantskem plesu, svojem, mojih otrok. Letos pa sem bila na maturantskem plesu svoje vnukinje. Imela sem občutek, da je najpomembnejši dogodek v življenju srednješolcev - maturantski ples. Ne matura. Na njej dijakinje in dijaki tekmujejo sami s seboj in s svojim znanjem, na maturantskem plesu pa tekmujejo med seboj (tudi starši), kateri bo lepši, kateri bo imel na sebi lepšo in dražjo obleko, kdo si lahko privošči tujo blagovno znamko... Ko sem si takrat ogledovala bodoče maturante, sem bila vesela, da nimam v družini več otrok in se mi ne bo potrebno s tem ukvarjati. Starši, zlasti tisti, ki vse stroške finančno težko zmorejo, so dobesedno potisnjeni v to komercializacijo dogodka, ki je za vse lahko lep in nepozaben, ni pa nujno, da je za nekatere skoraj do bankrota razkošen. Za starše in maturante je to pregrešno drag strošek. Kdo je naše mlade in starše potisnil v to zgodbo, je seveda takoj vsakomur jasno; tisti geniji, ki so v vsem tem zavohali denar, po svoje pa tudi tekmovalni “elitizem" med gimnazijami in drugimi srednjimi šolami. Za to pa so krivi zaposleni v šolah. Med starši velja (v navednicah) pravilo, da se bo za šolo, ki bo organizirala večji, boljši in razkošnejši maturantski ples, povečalo zanimanje, da bo šola bolje zapisana pri lokalnih in še kakšnih oblasteh. Zdaj je vse skupaj po mojem mnenju že tako daleč, da bi najbrž številni starši protestirali, če bi bila vsa stvar malo bolj normalna in prijaznejša. Verjetno se bo našel kdo in mi oporekal, da sem učiteljica v pokoju in mladim ne privoščim takšnega nepozabnega dogodka. Privoščim, seveda privoščim, a nepozaben je za številne tiste mlade, ki jim je jasno, kako so se morali starši odrekati, da so jim vse skupaj lahko omogočili. In nepozaben za vse gostinske lobije, ki so ob tem krepko zaslužili. Sedaj je za dijaki tudi že matura. Vlekla se je kot “jara kača“ skoraj ves mesec. Potem pa si zamislite tole - starši so za celotno družinsko organizacijo maturantskega plesa odšteli ogromno denarja, potem pa mule ali mula mature sploh ne naredi. Katarina Šantej OO ŽO SDS Sevnica -skupina za stike z javnostjo Oj!«««« ikfl DEMOKRATI Število rojstev v Sloveniji hitro pada. Leta 1990 smo imeli 34.000 rojstev na leto. Po 14 letih samostojnosti jih imamo samo še 17.000. Letos jih bo menda le še 15.000. Takšnega padca nima prav nobena država v Evropi. Na vse kriplje se trudijo, da bi število povečali. Franciji in Italiji je to že uspelo. Kaj pa Slovenci? Obdavčimo celo enkratno pomoč, ki jo darujejo nekatere občine mladim mamicam, radi bi zaostrili bolniško za nego otroka... Slovenci se ne znamo pogovoriti - dogovoriti, kako naprej? Kako zagotoviti delovna mesta, ki bodo mladim prinašala socialno varnost, da se bodo odločali za enega, dva ali več otrok? Šole se praznijo, stolčki ostajajo prazni, učilnice bodo prazne, toda nihče ne bi spremenil šolskega okoliša, vsak hoče obdržati svoj kotiček nedotaknjen, pa čeprav ni vprašljiv njegov obstoj. S takšno miselnostjo bomo živeli vedno slabše. Narediti bo potrebno korenite spremembe. Državne finance pokajo po šivih. Radi bi več operacij, ljudje umirajo, ko čakajo na vrstni red, radi bi bolj kakovostno šo- lo, da bodo naši otroci sposobni delati na odgovornejših delovnih mestih, opravljati dela, ki bodo prinašala višjo dodano vrednost. Toda žal se v občini ne znamo dogovoriti, kakšno organizacijo pouka bomo lahko financirali. Letos ne, ko ni volilno leto. Kaj bo šele drugo leto, ko bo volilno leto. To so stvari, o katerih bi se morali pogovarjati. Drug drugemu bi morali predstavljati argumente, sicer bo naša občina še vedno capljala na mestu. Namesto da bi se pogovarjali o razvoju turizma, se bodo krajevne skupnosti (KS) še naprej z veliko vnemo prijavljale za odlagališča radioaktivnih odpadkov. (Da bi ugajale županu, če že ne zaradi odškodnine). Toda, kaj pa bo, če bo ena izmed KS odpadke dobila? Berta Logar, podpredsednica SD Sevnica N Si Nova Slovenila Britanska ljudska stranka Skupina petih kolesarjev iz Sevnice se je v petek, 24., in soboto 25. junija, v počastitev dneva državnosti udeležila tradicionalnega kolesarjenja po Sloveniji pod motom “Vse najboljše Slovenija”. Projekt vsa leta vodi Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije. Na zaključni prireditvi na Trebelnem se je zbralo preko 500 lju- | di, prisotne pa so pozdravili evropski poslanec Alojz Peterle, minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Drobnič in poslanka Nove Slovenije Marjeta Uhan. Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven pum posavska unija SavaGlas, 7.7.2005 -gg»^Cg£:■ Alojz je spraševal glede označb za Kočno, saj nanje čakajo že dva meseca. Romana Pečnik s krške občine je povedala, da na občini čakajo na uradni dopis krajevne skupnosti, saj šele potem lahko izdajo odločbo o postavitvi prometnega znaka. Glede konkretne zadeve so sicer informirani, a najprej mora, kot rečeno, ukrepati Svet krajevne skupnosti. Poslušalka v bodici, ki jo je poslala po pošti, sprašuje ravnateljico dobovske osnovne šole Biserko Čančer, zakaj se njihovi delavci ne udeležujejo kulturnih prireditev, ki jih organizirajo v kraju. Zanima jo tudi, zakaj so kulturni dnevi za šolarje organizirani zunaj kraja. Ravnateljica Biserka Čančer je povedala, da po letnem delovnem načrtu organizirajo eno večjo prireditev v kulturnem domu, sicer pa organizirajo več prireditev med letom v šoli. Tudi glede teh proslav obvestijo starše, krajevno skupnost, pa tudi ostale krajane. Sodelujejo na vseh prireditvah v kraju, tudi ona sama, vendar je bila zaradi dolgotrajne bolniške letos res večkrat odsotna. Glede odsotnosti ostalih delavcev šole pa je povedala, da jih veliko prihaja iz drugih krajev, tudi zelo oddaljenih, sicer pa se trudijo, da se proslav raznih društev udeležita vsaj dva zaposlena. Letni načrt preživljanja kulturnih dnevov prav tako predstavijo staršev in svetu zavoda, ki jih morajo potrditi. Enkrat na leto gredo res malo dlje, v Ljubljano, Maribor ali na Ptuj, na kakšno gledališko predstavo ali v opero, saj bi bili sicer učenci prikrajšani za tovrtst-ne kulturne dogodke. Učenci so si letos ogledali kar nekaj domačih predstav, gledaliških, lutkovnih, srečali so se tudi s karikaturistom. Vsako leto jih odpeljejo na Pleteršnikovo domačijo in v krški samostan, tako da nihče ne more trditi, da niso vpeti v domače okolje. Ravnateljica je še povedala, da sicer res ne organizirajo kulturnega dneva v povezavi s katero od proslav v KS ali pa ne peljejo večjih skupin na prireditve v domačem kraju, a kljub temu po svojih močeh poskrbijo za kakovosten kulturni program preko celega šolskega leta, še celo več kot ostale šole po občini. Kdaj bo znova odprta cesta od mokriškega ribnika do Jesenic, je zanimalo Miroslava z Obrežja, saj je podhod zasut z dvema kupoma peska, tako da skozenj ni mogoče iti niti peš. Na brežiški občinski upravi so nam povedali, da je kratek odsek te ceste - regionalke III. reda v podvozu proti Jesenicam tudi del, ki ga obravnava lokacijski načrt za AC odsek Krška vas - Obrežje in je bil na novo izveden v sklopu gradnje avtoceste. Izvajalec je z deli po projektu končal aprila prejšnje leto, letos pa je bil opravljen tudi komisijski pregled izvedenih del, po katerem naj bi se zaprt odsek te ceste tudi odprl za ves promet. Po pregledu izvedenih del in stanja na terenu je komisija ugotovila, da stanje ni dovolj varno (cesta pred novo zgrajenim odsekom in za njim je preveč uničena) in da tudi udeleženci v prometu s prometno ureditvijo, kakršna je bila, niso ustrezno vodeni. Dogovorjeno je bilo, da se napake odpravijo in da se komisijski pregled opravi še enkrat. Novembra 2003 je bil res opravljen sestanek o predlogu razmejitve upravljanja in vzdrževanja cestnega dela v sklopu lokacijskega načrta za avtocesto Krška vas -Obrežje, kjer je bil dan tudi predlog, da bi bil ta del v naprej prekategoriziran v lokalno cesto - zato predstavniki občine tudi vztrajajo, da se ta cesta ustrezno uredi. Dokončne odločitve o tem še ni. Marija iz Krškega sprašuje, zakaj so krajani Krajevne skupnosti Dolenja vas oproščeni plačevanja odvoza smeti, tisti iz Krškega pa ne. Meni, da bližina nuklearke ne more biti opravičilo. Iz Kostaka so nam sporočili, da odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki predvideva, da so povzročitelji odpadkov v stanovanjih in stanovanjskih hišah, ki leže na vplivnem območju odlagališča, oproščeni plačevanja smetarine. Z odredbo o spremembi odredbe o določitvi vplivnega območja odlagališča odpadkov je Občina Krško določila, da je vplivno območje odlagališča celotno območje Krajevne skupnosti Dolenja vas, so še zapisali odgovorni v krškem podjetju, saj je v odloku o ravnanju z odpadki v občini napisano, da občinski svet lahko določi odškodnine, nadomestila in takse v zvezi z ravnanjem z odpadki. S NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek _____________ Podjetje(naziv in naslov) _____________ '\ Davčna številka podjetja. Zavezanec za DDV_________ Kraj_____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. , Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic v^aročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Prodam bukova razsekana drva. Cena po dogovoru. Pokličite 031-803-238. V Sevnici v centru mesta oddam v najem gostinski lokal v izmeri 80 m2. Pokličite 07/81-40-645 od 7. do 9. ter od 18. do 20. ure. mnenja, odgovori, popravki Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridriuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Poštenjaki, snemite maske! Končno! Bi lahko vzkliknili ob dejstvu, da se je (skoraj) nikoli podpisani pisec člankov za OO SLS Sevnica le opogumil in izvedel napad na SDS Sevnica. Neupravičeno. Naj takoj pojasnim; jaz Branko Kelemina sem 9.6.2005 napisal članek “Vzdrževanje lokalnih cest v občini Sevnica". Pomotoma, zaradi naglice, je moje ime izpadlo, za kar se vsem prizadetim opravičujem. Namreč nikoli se NE in se mi NI potrebno skrivati za nikomer. Moje besede in moja dejanja so vedno jasno postavljena na oltar javnega mnenja. Pa Vaša, cenjena visoka gospoda iz vodstva sevniške SLS? Ni videti. Zakaj ne napišete, da je predsednik Odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo pri občinskem svetu Kelemina? Zakaj ne poveste, da le deset let v rokah držite občinsko politiko v Sevnici in nikogar niti od daleč ne pustite blizu ? Zakaj ne poveste, da vse moje dobre predloge, ki jih ni malo, s preglasovanjem vedno zavrnete? Zakaj ne poveste, da sem edini občinski svetnik, ki ne podpira vaših slabih projektov in nečistih računov? Zakaj jasno ne poveste, česa nisem storil in kaj bi moral? Samo nedovršniki in populizem. Poglejte si svoje članke v tem časopisu. Sama hvala samega sebe, hvala z zadevami, ki jih izvaja občinska uprava. Nobenega lastnega projekta, nikakršne nove ideje, eno samo stopicanje na mestu, nobene odločnosti, eno samo pritajeno prilizovanje volivcem. Na srečo so vas razkrinkali. Vam ■ javnomnenjske ankete kaj povedo? SLS poštenjakov ima 1 do 2-odstotno javno podporo. Ni čudno. Samo poglejte, kaj “vaši gospodje ” počnejo na Skladu kmetijskih zemljišč? Zase so poskrbeli in to dobro. Poglejte, kaj vaši vodilni počnejo z državnimi pomočmi. Prav srečen bi bil, če bi te denarce dobili kmetje. Pa jih ne. Vaši vodilni si med sabo delijo. V Sevnici pa ni nič bolje. S svojo pre- vlado ste občino spravili na rep razvitosti v Sloveniji. Zdaj pa trdite, da smo odgovorni vsi. asno. Vi še slišali niste, da je v demokraciji odgovorna večina. Sicer pa drugače tudi biti ne more. Samo en primer. Na zadnji seji občinskega sveta je nadzorni odbor občine v podanem gradivu ugotovil hude nepravilnosti in protizakonita ravnan ja župana pri porabi občinskih sredstev za opremljanje podjetniške cone v Boštanju. Zadeva je zrela za ra čunsko sodišče in še za kaj več. Niti en občinski svetnik ni hotel o tem poročilu razpravljati (razen Kelemina, kije zadevo tudi kritično obsodil). Še več, namesto kritike županu so skoraj enoglasno udarili po meni. Češ, pa kaj če se dela narobe, mi imamo večino, ti Kelemina pa kar kikirikaj, saj te nihče ne sliši. Jasno, kako se naj občinski svetniki kritično izrečejo o ugotovljenih nepravilnostih, če spodaj, na koncu dnevnega reda sklica seje občinskega sveta piše: “Po zaključku seje vas vabim, da si vzamete čas še za družabno srečanje, ki bo v novi županovi vinski kleti na Studencu”. Na zdravje prilizovanju in korupciji. Poštenjaki, snemite maske! Volitve se bližajo. Upam, da so volivci že prepoznali vaše prave obraze. Branko Kelemina, predsednik odbora za infrastrukturo V SPOMIN V Pišecah smo se 10. julija pred 20 leti poslovili od našega dragega in nepozabnega KARLA PUTRIHA iz Podgorja pri Pišecah Spominjamo pa se tudi krute usode, ki nam je 5. maja 2004 iz naše sredine iztrgala drago MIRICO ŠTIPULA rojeno Putrih iz Brežic Hvala vsem, ki obiskujete njuna zadnja domova, ju krasite z rožami in prižigate sveče. Hvala za obiske svetih maš. Veter izpod Orlice pihlja, ptički se oglašajo s svojim žvrgolenjem, rožice cvetijo in svoj prah trosijo, da bo spomin na vaju večen. Žalujoči: vsi njuni RADI0/BREZICE »a >1,7 la 95,5 MHz nova ^vsak p°n&teliek novi format V SPOMIN 25. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama JOŽEFA - PEPCA LIPEJ rojena Cizel iz Glogovega Broda Draga mama, za teboj ostala je praznina - v naših srcih pa bolečina. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njeni Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Mira Abram Cvar: "Starša sta bila moja vzornika...” “Izhajam iz trdne kmečke družine. Oče Franc je odraščal v družini na kmetiji v Kladju nad Blanco, za nevesto pa si je izbral Marijo Grenkovo iz braslovške fare v Savinjski dolini takoj po koncu prve svetovne vojne. Preden sta se leta 1935 poročila, je trajalo celih 15 let. Videvala sta se redko, a goreča pisma so romala po pošti kar pogosto. Zlasti očetova so bila doma shranjena v leseni škatlici, potisnjena čisto k steni v visoki omari, da bi ostala skrita. A otroci - brata Franci in Ivan, sestra Micika in jaz - smo jih izbrskali in bili neme priče hrepenenju po nečem lepem, rojevanju življenja, topli družinski sreči, poštenem delu in zdravih otrocih, kar nam je ostalo v globokem spominu,” toplo pripoveduje Mira. In nadaljuje: ”Z nami je na domači kmetiji živela še očetova mama, kije pripovedovala spomine iz rajhen-burškega okolja. Še sedaj jo vidim, kako sedi na klopi pred hišo in gleda, kdaj bo prišla katera od hčera, kdaj bo France prignal vole domov, kdaj bo “una” kaj skuhala. “Una “je bila moja mama, ki je za staro mamo kljub vsej dobroti vedno ostala tujka. Veliko smo molili, obvezno pa pred jedjo in po njej. Zimski večeri so bili najlepši, zlasti takrat, ko še ni bilo elektrike in je oče ob petrolejki prebiral povest, da smo jo vsi naenkrat doživeli. Tudi deklamiral je rad, posebno Gregorčiča. Ko smo dobili elektriko, se je vse spremenilo. Prišla je velikanska pomoč pri delu, obenem pa je svetloba prinesla zapiranje vsakega v svoj svet....” Prvih pet let šolanja je bilo na Blanci. Mama je bila v skrbeh zaradi njene krmežljavosti, kako bo odrasla in s čim se bo ukvarjala v življenju, ter opazila, daje v njej nekaj, ki ne sodi ravno v kmečko delo - branje, zlasti pa risanje: “ elo knjige so bile zaznamovane z mojimi umetnijami. Mami sem rada sledila, ko mi je pripovedovala zgodbe iz svoje rodne Orle vasi, pa tudi povestim in romanom, ki si jih je izposodila v knjižnici še preden se je poročila. Mama, kmečka žena, ki je neznansko veliko vedela o vsem iz narave in duhovnega življenja, je presodila, da bi bilo dobro, da grem v šole.” Zadnja tri leta osemletke je končala v Krškem. Po osnovni šoli sta ji starša svetovala strokovno šolo, da bi čim prej prišla do poklica. Miro Kugler, prof. likovnega pouka, navdušen nad Mirinimi risbami, ji je svetoval vpis na srednjo šolo za oblikovanje, drugi profesoiji gimnazijo. “Gimnazijo, okno v svet, sem vzela skrajno resno, anes vem, da nisem bila deležna mladostne razigranosti. Mislila sem, da bo po dolžnostih veselje prišlo za mano. Naloge pa so krožile učenje, delo, pomoč doma, zaslužek v počitnicah, otepanje z revščino, prosjačenje brata za denar, prenarejanje podarjenih oblačil, tek na jutranji vlak, ponavljanje snovi na vlaku. Tudi zaljubljena sem bila, ampak tako, da ni nihče vedel. Ko so čustva minila, je gimnazija bila že daleč. Po gimnaziji sem tehtala med naravoslovno in družboslovno kariero. Poleg jezikov meje zanimala zlasti farmacija. Odločitev je bila zopet finančnega značaja -kdo mi bo pomagal Kot odlična dijakinja sem dobila štipendijo Občine Sevnica, a ne za farmacijo, temveč za študij angleščine, za francoščino so kar malo zamižali.” eta 19 5 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v jubljani, redno študirala s štipendijo in si še na druge načine služila denar. Prvi dan predavanj je prof. Marija Kovač preverila znanje sto novincev - študentov francoščine z narekom, ki je pokazal porazen rezultat, za Miro pa dejala: “Pomislite, ta Abram je prišla z brežiške gimnazije. V vsej moji karieri še nihče od tam ni pisal tega nareka pozitivno ” In Mira doda: ‘Torej hvala prof. Kseniji Antolovič za posredovano znanje ” Po končani univerzi pa naravnost v življenje oziroma že prej, ker je.sinek pohitel. Močno oporo je dobila v družini, zlasti pri obeh svakinjah in sestri Mici. Mož študent, tudi brez ficka, se je uspešno bližal h koncu študija montanistike in k sreči z zagotovljeno zaposlitvijo pri takratnem udniku lignita Velenje. S sinkom sta se preselita v Ve- ŠS1 prodaja akcija v mesecu juliju: akcijska odprodaja eksponatov kuhinj • do 60% popusta in ostalega pohištva na IS obrokov brei obresti JEDILNE GARNITURE ŽE OD 49.990 SIT PISALNE MIZE ŽE OD 5.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 36.990 SIT SPALNICE ŽE OD 69.990 SIT KAVČI IN TROSEDI ŽE OD 29.990 SIT REGALI ŽE OD 34.990 SIT OMARE 2D ŽE OD 14.990 SIT STOLI ŽE OD 3.990 SIT Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390 'X. s = i i V £ S v / i w j 5 s lenje k moževim staršem. Po neuspešnem iskanju zaposlitve v prosveti dobi zaposlitev v Gorenju, kjer jo najprej temeljito stesti-rajo, nato pa zaposlijo v zunanji trgovini, kjer s pridom uporablja jezikovno znanje: "Kmalu spoznam, da je študij daleč od resničnosti, od gospodarstva, kamor sem vržena čisto v sredino dogajanja in se moram o konkretnih stvareh pogovarjati v tujem jeziku; kar storiš, ima posledice. Pridobljeni naziv profesorja sem kar nekako pozabila uporabljati. Poslovno kores-pondiranje je preraslo v različne prevajalske naloge, tako v angleščini kot v francoščini. Gorenje se je širilo doma in v Šimi svet. 15 let sem bila vodja prevajalskega oddelka za tržni sektor. Prevajalsko delo je bilo znova in znova zanimivo, polno izzivov in velikokrat zelo zahtevno. Včasih tudi uganka, ali je doseglo svoj namen. Leta 1981 sem večkrat kot prevajalka s strokovno ekipo odšla v Bmselj na zagovor Gorenja zaradi dum-pinga pred takratno komisijo EGS. V zagovoru smo bili uspešni.” V Gorenju je bila zaposlena 1 let, se izpopolnjevala in potovala. Ko je v določenem trenutku imela mešetaijev s humanimi resursi reorganizacije, odpuščanja dovolj, je dala odpoved slovenski multinacionalki ter v jeseni 199 začela poučevati angleščino na Srednji elektrotehniški in računalniški šoli v Velenju, na Višji strokovni šoli v Velenju pa je bila predavateljica angleščine in knjižničarka s strokovni izpitom iz bibliotekarstva pri NUK-u. “V pokoju sem že štiri leta, pa ne vem, kaj je pokoj. Zadnjih deset let kar precej prevajam, s tem nikoli nisem zares prenehala. Od 1980, ko sem napravila izpit za sodno tolmačko za angleški in francoski jezik, sem tudi članica Društva znanstvenih in strokovnih prevajalcev Slovenije,” počasi zaokrožuje svojo življenjsko zgodbo. Z možem sta zgradila hišo, doma nista zmogla. S sinom živita sedaj drugje in se dokaj uspešno “prepričujeta” z zdravjem in delata za ljubi kruhek. Nadvse rada hodi v gledališče, na koncerte in knjig mora prebrati še veliko: ”Da duša zapoje skupaj s pesnikom, če že sama ne zna tega početi. Staršev nimam več, a ju ne bi z nikomer zamenjala. V Kladju sem doma, živim pa v Velenju, modernem kraju z votlim črnim podzemljem, betonskimi hišami, kovinsko predelovalno industrijo, zelenimi površinami in jezeri...” Natja Jenko Sunčič RCB JK'C JES? P j Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net SavaCfe, 7.7.2005 Ob minulem dnevu državnosti, ko so zastave visele le na redkih hišah, se je Rolando izkazal bolj kot kateri pravi Slovenec. Bolivijec, ki nekaj let živi v Brežicah, je na hišo obesil slovensko zastavo, a mu jo je nekdo ukradel! Le kakšen nauk bi lahko potegnili iz tega dogodka? Je to storil zbiralec ali ljubitelj zastav, ali pa nekdo, ki nima denarja, da bi jo kupil, pa ga peče vest, da z njegovega domovanja ne visi tako lepa trobojnica in si je zato umislil nenavadno rešitev?! Lahko pa je vmes tudi “faušija”; zakaj bi visela pri Bolivijcu, če ne visi pri meni! Vse bolj veijetno in razumljivo postaja, da bodo radioaktivni odpadki ostali v Posavju. Doslej so svoje nestrinjanje izrazili le krajani Pokleka nad Blanco, drugi se niso protivili temu! Zdaj kaže, da v Brežicah nastaja zametek nekakšne civilne iniciative, ki ni za končno odlagališče nevarnega materiala. Menda je na čelu novega gibanja Maja Pegam, žena in desna roka direktorja Vina Brežice. Skeptiki že ugibajo, kaj je v ozadju Majine odločitve?! “Pa na gasilce misli, ko se boš kuhal v loncu, ” je verjetno naročal lastnik petelina in gasilec Silvo Osovnikar svojemu petelinu, ko ga je poklanjal za srečelov na prireditvi Blanških vinogradnikov. Če ga je zadel kakšen gasilec, ga verjetno ni porabil za juho. Pa ne le zato, ker gre za pasemskega petelina, ampak tudi zato, ker je rdeči petelin simbol gasilcev. S harmonikami nad vročino Studenec - Gasilsko in kulturno društvo sta pripravila tradicionalno srečanje harmonikarjev za izbor Ljubečne ter za pokal Studenca. Huda vročina ni motila prireditve in harmonikarji so veselo raztegovali meh. 35 harmonikarjev in harmo- šerja iz Mislinje, Martina Per-nikark je zbralo korajžo in se ca iz Sevnice, Tanjo Župane s prijavilo na tradicionalno sre- Senovega ter Jožico Hočevar in Čanje harmonikarjev na Stu- Natalijo Hočevar s Studenca. V dencu. Srečanje je služilo kot kategoriji do 14 let so se v polfi-izbirno tekmovanje za polfi- nale uvrstili Žan Bregar iz nalno prireditev “Zlata harmo- Radeč, Sandi Omerzu iz Pod-nika Ljubečne”. Vsak muzikant četrtka, Denis Kozinc iz Sevnice, Zmagovalci po izboru občinstva je zaigral po eno pesem, strokovni ocenjevalec pa je bil -tako kot že vrsto let doslej - Tomaž Guček. Za polfinalno prireditev je v kategoriji od 41 do 60 let izbral Ivana Srpčiča iz Cerkelj ob Krki, v kategoriji od 26 do 40 let pa Antona Perca mlajšega iz Sevnice. V kategoriji od 15 do 25 let je strokovni ocenjevalec izbral naslednje harmonikarje: Aleša Smoliča iz Dobrniča, Davorja Teraža z Blance, Klemena Ro- Davorin Marušič iz Hrastnika in Luka Koprivc iz Artič. Harmonikarji pa so se potegovali tudi za pokal Studenca. O tem, kdo je najboljši, je odločalo občinstvo in izkazalo se je, da tisti muzikant, ki ima s seboj največ sorodnikov, tudi zmaga. Prvo mesto po izboru občinstva je osvojila Jožica Hočevar s Studenca, drugi je bil Davor Teraž z Blance in tretja Tanja Župane s Senovega. N.Č.C. 4.a se je zlistalo 40 let V SavaGlasu št. 135 smo pod istim naslovom objavili napačni fotografijo. Prava je tokrat objavljena, prizadetim in bralcerti pa se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo