r	V Gerlel, tam M» mrelli IMS.			j	1- * 1	Malin	
-	•					■	
likaj» vmk pral, Intji In četrti érfrtok innm tor r«Uk po poiti nr»jatiiM» ali »» do» poilljwi» »kupuj » „Ooviikim VeatuikoM*
,	«a	f«t lilo	.	.	.	gld. 8,-~
„	pol leto	.	.	»	IM
n	četrt „	<	.	.	*	—■•^5
Za tuje delale toliko reč, kolikor ■«tol» iioAiniua.
FoNaniMnt Mevilk« po tt kr.f dobivajo M ▼ Stolni, Seiueniiki in HoUki itli«i.
Uprav niO»o h$ urtt/ailUvo: Morelli j er» ulica, iter. IM.
nrinai» eaaaalla na io trti etrani od katerih te piai» aa itirietopno petit* rreto |m» 7 kr., ie ee jodenkrat tiskaj»; po 8 kr. io m drekrat, ia po 4 kr. ée k trikrat ali roikrat tiskaj«.
Za eelolotne ogloae p» pogodbi.
Popiti poiiljajo aa medniitrn; rekla* nutcije in naroèninn oprava litra.
Nefrankoraaa piana aa aarraeje.
Rok opiti ee na rraiajo.
? < >

»Nl*ga jati — aa*t«ga tinti« — taraj «Olila» aa t
NailM Ml
likom!
Ker je prvo Mml^tjc poteklo, poziv-ijamo p. u. go8p\mrofitike, kateri so plačali naročnino leyfrMa Čas, da jo obnove* pravočasno, ako nočejo, da se jim ustavi , daljno pošiljanje tista, htotako poživljamo one naročnike, katerih je pa hvala Bogu jako malo, ki so zaostali z naročnino, ako hočejo prihraniti sebi in nam sitnosti, da ss odsovejo nemudoma svojej dolžnosti.
Pričenši t 1, aprilom ns bomo pošiljali nijednemu listu, kdor ne plača naročnine vsaj za jedno Četrtletje naprej. Kdor je toraj pravi prijatelj in pristaš lista, naj tudi redno plačuje naročnino.
Pridobili smo si vsČ dobrih sotrud-nikpv ter upamo, da postane naš list vedno popolnejši; prosimo pa tudi vse naše u naročnike, naj nae blagovoli podpirali z dopošiljanjem novic vsak iz svo-jtga kraju in delokroga z geslom : Vse za
vero in domovino!
l .	t,
Polobd «kor gortiki.
Vantami! j« znano, dtt je bilo xaduje zasedanje goriškega deželnega zbora, brez da bi bil ta dovršil svoje obligatne posle, radi neskle|>čiio*ti, ker se slovenski poslanci niso hoteli zbok terorisacije italijanskih poslancev udeležiti javnih sej, zaključeno, kar jo dalo zadnjim povod /.a objavo nekoga manifesta ali proklica, v katerem nripisajeio vso brezplodno zasedanje deželnega zbora našim zastopnikom. Ti so zopet objavili poslanico, v k a terc j z neopovrgljirimi podatki dokažejo, da so Italijani zakrivili celo krizo deželnega zbora. Po dolgem času se je oznanil stari goriški lisjak, znani smrtni nasprotnik Slovencev, v tukajšnjem glasilu goriških Židov z celo vrsto člankov, v katerem skuša po lisičjej navadi prevaliti vso krivdo zbolt brezuspešnega delovanja zadnjega zasedanja deželnega zbora na slovensko poslance. Ali tem sofističnem izvajanjem starega lisjaka se smejejo še celo sami trezni Italijani, ker poznajo njega nrav in sebičnost,
Vslic tem dogodkom in neopovrglji-vim dokazom sebičnosti in nadutosti laške manjšino trndi se sedaj deželni glavar goriški, poznani pospešitelj teženj primorskih Lahov, da bi izposloval naknadno zasedat\je deželnega zbora goriškega za čas velikonočnih počitnic državnega zbora z pretvezo, da se odobri deželni proračun.
V istmi jo pa deželni proračuu naj* nmiijšn stvar in zadev», kor pobirati deželne doklade v lanskem znesku je že provizorično dovoljeno, glavne stvar je, da bi deželni zbor, odobril načrt postave za podporo iz državnih in deželnih sredstev poduzetju namakanja Tržiške ravaui. A tudi ta nakana nekoliko naših jako interesovahih sodeželanov in deželnih poslancev je dobila r odlokom poljedol-skega miiuHteistva, z katerim se pripozna in odobri utok inalili posestnikov na Tr-žiški ravaui, ki protestujejo proti dnljui izvedbi namakanja omenjenega polja, ker bi bil oni g tem, v jedino korist nekaterih veleposestnikov, gmotno popolnoma uuičeni, voliko luknjo. Mislimo toraj, da deželni glavar n« bo dalje nnstojal, da se zopet otvori deželni zbor.
Ako pa ekscelenca grof Fran Co-lonini od vlnde vendar doseže, da bo naš deželni zbor zopet izjemno sklican, moramo Njeg. Uzvišenost zagotoviti, dà se slovenski poslanci soj ne bodo vdelo-Žili, ako se jim prej pismono ne zagotovi, da se izpolnijo b r e z i z-jemno vse zahtevo, katere so stavili njih zastopniki pri
poganjanju z laškimi poslanci.
Kateri deželni poslanec slovenski pa hi bil tudi toliko brezzuačujen, da bi poselil deželno dvorimo goriško brez pozitivnega zagotovila, da se h r o z i z j c m n o i n b r e z u g o-v o r a sprejmejo vse po odposlancih s I o v e h a k e g n dežel-n o z. b o r s k e g n kluba stavljene o-pravičeno zahteve. Prepričani smo, da tega ne bo storil nijedon slovenski poslanec !
Spomni naj se vsakdo izza vanju laških odvetnikov !
Spomni linj se vsakdo sofističnega protesta deželnih poslancev italijanskih o priliki zaključka deželnega zbora in banketa italijanskih poslancev pri »zlatem angel ju*.
Spomnite se ustanovitve slovenskih šol v Gorici I
Spomnite se postopanja goriškega župana proti slovenskim dcdaleem !
Spomnite se na dvojezične napise !
Spomnite se ugleda, katerega uživa slovenščina Gorici, akoprom je dve ni deželnega prebivalstva slovenske mk rodnosti !
Spomnite sc brezštevilnih razžalitev Vaše narodnosti p» italijanski^ manjšini; spomnite se osebne varnosti, katero uživajo slovenski narodnjaki v Gorici, kateri niso nikdar in nikjer varni pred brezsramnimi laškimi provokacijami in tudi ne> življunja svojega!
Kdor ima po vsem tem še koražo, pa naj gre v deželni zbor in stori i a-š k o manjšino sklepčno in imj proda in'žrtvuje pravice slovenskega naroda na Goriškom !
Slovenci.
(Is dunajskega tednika „Die ZeitV)
Na Dunaju izhaja nekaj mesecev sem izvrsten tednik „Die Zeit". Ta povsem moderni list je pred kratkim priobčil obsežen članek o Slovencih, kateri podajamo v dostavnem prevodu »Stav. Nar.,* ker je izveš-| tuo jako zanimivo, kako se piše o naših narodnih prizadevanjih v nemških listih. Članek stave :
Za pojiuljenje avstrijskih in novodobnih bojev sploh diye jugozapadni slovanski narod izvrstni vzgled »zanimivega narodfta*. Ce tudi Slovenci štejejo le kubih 1,900.000 dni. (Odlomki na Ogerskem in v Italiji ne pridejo v poštev.) Po občevalnem jeziku imele so Slovencev v državnem zboru zastopane kralj«Vine in dežele 1890.1. 1,176.679. duš. Za narodnostni sli materinski jezik nimajo te znanstvene številke nobene vrednosti in so glede na Slovence očitno premajhne, iia kar se je ozirati pri njih navajanju, č« tudi ni* majo nobene samostojno preteklosti in ne višjih stanov in so izključno vladajoča narodnost le na Kranjskem, (ločim mora slovensko prebivalstvo na Štajerskem in Koroškem, katerega je tretjina vsega prebivalstva, in pa faktično slovenska večina iia Primorskem, boriti se s kulturno in gmotno tako visoko stoječimi narodi, kot so Nemci in Italijani, boriti se za narodni obstanek, vendar so se za Taaffejeve dobe vedno imenovali poleg Poljakov in Čehov in še celo ! sedaj ne igrajo haš majhne tiloge v koaliciji, i Oče koalicije, grof Holienwart, je poslanec ' gorenjskih kmetskih občin in zvesto ostalih sedem trni Slovencev ima ne le v klubu konservativcev velik pomen, temveč tudi moralno vrednost za vlado, ki bi ne videla rada poleg Slovencev vseh Hrvatov v opoziciji. Sodem Slovencev celo vladiijo kenilota j» jej dela velike težave — glej Celje in Piran. Zato hi se tudi nemškim čitateljem tega lista izplačalo, natančneje poučiti se o Slovencih in poznati njih narodno gibanje in aktuvelno teženje. Temu namenil naj služi ta spis. Pri tem je neobhodno potreben kratek zgodovinski pregled.
Slovenci prišli so kmalu po svoji preselitvi v latinsko-nomSki kulturni krog. Krščanstvo jih je obdarilo v devetem stoletju z najstarejšiini slovstvenimi spomeniki,
katere imajo slovanski jeziki, in reformacija, ki je sijajno pokazala, kako naj se razširjajo velik« ideje mej narodom, je dalo jim prevode kalekizmove, svetopisemskih knjig, postil, svetih pesni j in naposled izdajo vsega svetega pisma (1584), da celo slovnico (Witteuberg 1534, prva nemška izvira najbrž iz leta 1534.) Ne dolgo po visoki nemščini se je »izumila* nova slovenščina. Protireformacija se je zopet morala posluževati orožja narodnega jezika in tako je životaril «loveiiski književni jezik, dokler mn ni u-dihnila novega življenja prosvetljena doba, zlasti francoska revolucija in nemška romantika. Frančosta demokratične ideje učili so se praktično spoznovati Slovenci v »ilirski kraljevini*, kjer je francoska vlada dajala slovenščini precej prostora in dala is lastnega nagiba spisAti učne knjige in druga praktična dela. Zatorej je tem bolj umljivo, da so tudi narodno-patrijotične težnje nemške romantike, ki so tedaj vladale v literaričnih organih na Dunaju in v južnih pokrajinah, se priljubile in našle oduiev tudi pri Slovencih. Živo navdušenje za ožjo domovino in svoj jezik, navdušenje za svoje lege in navade, za svoje narodne pesni, bajke in pravljice, z jedno besedo za vso »narodnost* moralo je preiti na Slovence, pitajoče se z nemškim slovstvom. Sicer so pa Nemci sami speševali te težnje. Na Štajerskem dal je estaviti nadvojvoda Ivan slovensko slovnico, ki se je posvetila nositeiju imena sedanjega deželnega glavarja, grofu Ignacija Attemsu, in štajerski deželni stanovi osnovali so 1812. leta v Gradcu učno stolico za slovanščiiio, kar se dandanes glasi kakor bajka. Kmalu se je mej Slovenci rasiiril glas o slovstvenem prerojenju Poljakov iu Čehov, pri čemer so igrali važno ulogo v Gradcu in v Ljubljani internovani Poljaki Nemškemu duhu se je nasproti postavil slo-«< ocki, češkemu slovstva zvest ostali Starat Jan Koller, kateri se je navsel narodnon navdušenja v Jeni v burnih letih 1817 do 1819, pozval je na slovstveno vzajemnost mej posamičnimi narečji in rodovi slovanskega naroda (pot je naredita tako naslovljeno nemško delo, ki je izšlo 1843. in 1844. leta) in ta »panslavizem*, v katerem imeuu se je v ZAgrebn poskusita literaričuo aje-dinjcnje vseh Jugoslovanov pod imenom starih Ilircev, je jako plodovito oplival na Slovence.
To gibanje imelo je čisto slovstveni značaj in v toliko tudi socijalen upliv, v kolikor se s njega začetka izobraženi Slovenci niso več sramovali svojega jezika in se z ljubeznijo oklenili naroda. Seveda se je pri prvi priložnosti morala pokazati tndi politična stran. Leta 1848. so tndi Slovenci odločno ugovarjali proti odpošijjatvi poslancev v frankobrodski parlament, udeležili zo se slovanskega kongresa v Pragi in težili po ajedlnjenju vseh slovenskih pokrsjin. To gibtnje jo vodita z Dnnaja driitvo »Slovenija*, kateremu je bil na čelu kot slovenski Grimm proslnli Fr. Miklošič.
Avstrijskih narode v pomlad je prinesla Slovencem poleg mnogih velicih prevar tndi nekaj pridobitev. Na graškem vseučilišči so nekaj časa predavali praktične jnristične predmete v slovenščini, slasti Josip Krains, kateri je s svojim delu izdanim iu proslavljenim po prof. L. PfaUu »System des Oster-reichischen Stiuitsreelits" prvi dokazal, da je kdo lahko učenjak, če tndi v slovenščini predava. Jnrfdično-politična terminologija in državni zakonik je od tedaj izhajal tudi v slovenščini. (Iz tega čara izvira oficijelna raba imena »Slovenec*, ki je izpodrinil zgodovinsko nazivanje »riudiško, vimliški jezik*, in je ponižal v zabavljici, če tudi so ž njima združeni slavni spomini n. pr. nastavljanje koroških vojvod r vindiškem jezili«, vimliška marka itd. Torej ravno nasprotno k razvoju imen »Pemec* in Čeh.) Organizacijski načrt za avstrijske gimnazije je vpeljal slovenščino kot obvezni predmet na popolnoma ponemčenih srednjih šolali, in tudi v ljudski šoli ni odšla materinščina s praznimi rokami, če tudi se je ponemčevanje naredilo za načeta. Leta Absolutizma so služila za zbiranje v literarnem področju, dokler ni ustavna doba zopet omogočila vse-stianske narodne delavnosti. K Družbi sr. Moltom v Celovcu, že od 1852. leta obstoječemu ljudskemu izobraževalnemu družtvu, se je 1864. leta pridružila »Matica Slovenska* z višjimi literarnimi nalogami, leta 1867. se je osnovalo še »Dramatično društvo*, tako so nastale čitalnice, sokolska in pevska drnžtva po češkem in nemškem vzgledu. To delovanje je pospeševalo novo
društveno in zborovalno pravo in s članom 19. državnih zakonov, ki zagotavlja popolno jeduakopravnost v šoli in uradn in poleg tega izključuje siljenje k učenju druzega deželnega jezika, dobili so Slovenci zakonita tla zn svoje daljše prizadevanje na na-rodno-gospodarskem poprišči.
Moja naloga no nore biti, natančneje opisovati tega uarodaega gibanja, ki se naslanja na novodobno, slasti demokratično idej«. Omenjam le na kratko, da s« slovstvo ozira pred vsem na potrebe kmetov ia molili meščanov. Omejeno Dražbo sv. Mohorja, ki stoji no cerkveni podlogi, je relorivuo nojogromnejši vzgled ljndskego izobraževal-nego drnžtvo. Toko je Itola 1894. lota 65.699 člon«»v ia dajo slednje leto vsotama član« sa 1 gld. lest knjig v tapi opravi in s ntnogobrojuimi podobami, tako poslednjo leto : Prvi snopič zgodb svetega pisma, Molitveno knjigo krščansko device. Umna živinoreja, Nože ikodljivo rastline v besedi in podobah, jedno leposlovno knjigo in koledar s mnogobrojuimi manjšimi, poačnimi in pripovednimi »ostavki. Vsek knjig sc več natisne, nego jc članov. Toke jo ionsko loto drnžtvo rosposlolc 400.000 knjig (jeduo no tri Slovence), ki se raslirijo do poslednje goijauske vasi in s katerimi se seznanijo tisti, ki brsti ne zanjo, • tem, do jih jim dragi bero v dolgih zimskih večerih.
Seveda so Slovene! prizadevajo, do za-doste radi višjim potrebam v praktičnih strokah in v inonesti in umetnosti. V poeziji pojavil ss js takoj v začetka pristni pesniiki talent, v Kranja umrli odvetnik Franc Prešeren (1800 do 1848), ki jo gotovo unjzna-menitejši lirik in epik slovanskega joga. Kakšnega dnho dete je bil, lahko sodi vsak Nemec sam is Anastazija Grioa ode »An meinen Lehrer*. Pri današnjih pesnikih in Jeposlovcih vladajo kakor v vseh manjših slovanskih slovstvih le vedno romantične iradicjje ; o raškem realizmu, ki bi lahko jako plodovito deloval, ni uič slutiti vzlic vsemu panslavizmu. Karakteristična je odlična udeležitev duhovščine na vseh poljih slovstva; že s prvega je bila n^jbllžje narodu, kajti izšla je popolnoma Is njega In se mu tndi ni mogla odtujiti kakor dragi stanovi. Pri tem seveda ni hita moč izogniti se neki jednostranosti. Vendei bi se motil, kdor bi mislil, da so bila saprta vrata svobodnejšim iu novodobnojšim idejam v slovensko slovstvo. Seveda ss ns da tajiti, da imata boi unj mlajša pesnika Gregorčič in Aškerc mnogo pretrpeti od klerikalnega časopisja in ivjiju ordinariatov.
Moč Slovencev jc v jedrnatem kmetskem narodu, katerima izobraževalne sposobnosti ni moč odrekati Is kmetskega prebivalstva je isila večina slovenskega raz-nmniltva in se čnti i njim solldoričuo. Da so viSJe izobražen Slovenec izneveri svojemu narodi is prcvsstnosti ali dobičkaric, so daudtnes že le iqjeme. Pogostejše dogajajo se teki »lučaji mej trgovci in obrtniki, ki pridejo s kmetov v mesu s msšovitlni prebivalstvom ; i tndi ti slučaji so redkejši, ker se narodua zavest vedno boi širi Tako je mogoče razložiti popolno poslovenjenje Kranjske in feaijjših mest iu trgov na Goriškem iu ns Štajerskem. Mnogi kraji, ki le danes ugovarjajo dvojezični gimnaziji v Celju, se lahko tako rekoč čez noč postarono, ako Ijt pride izvrsten odvetnik ali beležnik in če je nradnifttvo nevtralno. Na U način dobivajo Slovenci celo v Večjih mestih, ki so s osredotočenjem nradov po odpravi patrimonijalnik sodišč, po absolutistični in nemškoliberalui dobi, po novodobnih občilih, po trgovini in kapitalu se močno ponemčili, vedno več moči iu veljave. V Celju n. pr. se dvojesični gimnaziji pred vsem zaradi tega upirajo, ker se vladajoča stranka boji, da zgubi jeden volilni razred.
Kako si prizadevajo Slovenci v gospodu rskem ozira zboljšati položaj naroda, kaže najbolje raavoj slovenskih posojilnic. Do leta 1881. je bita samo sedem tacih zavodov. Tedaj se je lotil sedanji poslanec celjskih kmetskih občin, inženir M. Vošnjak, osnove zveze posojilnic in posledica temn je bila, da je koncem 1893 že bita 60 tacili kreditnih zavodov, in da se je njih število koncem 1894. leta povzdignilo že na 70. Slovenske posojilnice so osnovane večinoma po niešovitem sistemu na pol po beh ul z« • De-litssehevem, na pol po Raiffeisnovem, in Miha Vošnjak je izdelal za domače rasmore primerna pravila, dele v zadnjem času poskuša se na Kranjskem po čisto Raiffeisno-v6m načelu. Prof. Jžger v Speyru v svojem delu »Dei tamiliche Persomi kredit" (Berlin
IMS) pooebuo pohvalno omenja »lovenukih posojilnic Ir naglaža, da ho m brez deželne m državna pomoči povzdignile na visoko •tonfilo. Za leto 1893. «o nnjglavnejii podatki o 60 posojilnicah sledeči : denarnega prometa 18,110.943 gld., hranilni čni h ulog 7.911.633 gld,, posojil 7,436.349 gld., či-atega dobitka 93.833 gld., apravuih stroškov 39.493 gl. ataajo rezervnega naklada
je pa kazalo 440.479 gld. Od pogojil ae navadno iemlje obresti po 5% do 6% (obte-stovanje vlog inaia 4Va°/o). kar se pa le
od vet atranij auiatra za previsoko. Znamenito jo to, da je nigveč posojilnic na Štajerskem (91) in Koroikem (17). Osamosvo-jenje od uemikega kapitala se je Slovencem naravnost vsililo. Tako n. pr. itajerika deželna hranilnica načelno ni hotela dati nobenega posojila na proinje, katerim je bila pridejana kaka slovenska, prilaga, in to v največ slučajih sodniška, kar je treba dobro napomniti. Mariborska hranilnica je celo dalje tana naznanjala, da že slovenskih imen ne trpi. Nemška znanost se poslužuje slovanske popolnitve latinske abecede pri transkripciji vseh mogočih jezikov, da celo v delih o nemških narečjih. V Mariboru pa slovenski kmet ali mežtnn ie proti dobrim obrestim ni dobil posojila, ako je pisal svoje slovensko ime pravilno • t, ne pa • teck! Ni čudno, da
Jenke hranilnico11, kar je vzbudilo mi ogo lumpa, ko jo je dovolila vlada 1883. leta, kaker je sedaj hrnp zaradi nameravane osnove dvojeliéne vlije gimnazije v Celjn. Kavno tako ne je v Ljubljani morala osnovati mestni hranilnica, ker je samo se dopolnnjote ravnateljstvo kranjske litaiiilnice, katera ima uloge skoro jedino od 8lovencev (impilarne denarje vsega Kranjskega), kazalo sovraštvo proti narodnosti svojih uložnikov.
(Dalje prih.)
Hov» tmcRik istrskih
*•*•«*■*...
Poslanci S pint i t, dr. L agili ja in tovariši pollili ao v seji poslanske zbornice duš 19. i n. nastopno interpelacijo gleda sestave novega imenik* porotnikov za okolji c,?kr. okrožuegp sodfcča v Rovinju:
Glasom poročil v ^«opisih je c. kr. vlada pfre imenike porotnikov mi okoliš c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju — ko je bilo, o. kr. višje deželno sodišče v Trstu iz-reklo, da vato«! formelnik napak se niso sestavili zakonito — razveljavila in odredila, da se nn novo sestavijo.
Laiki provincijalni listi na Primorskem in tudi adulteri danajski listi zmatrajo izid nove sestave imenika za popolno zmago italijanskega elementa, kajti po njihovih navedbah je v novem imenika mej 916 porotniki samo 40 takih, ki so zmožni obeh deželuih jezikov, in mej temi samo 10 Hrvatov.
leta 1848. Hrvatje rešili mojega premilost-Ijivega tasta ter da imajo sploh velikih za-šlug za pjestol®*
•sekto «pili. Cesar je prelil vodji okrajnega glavarstva v Gorici, uamestnllt* venemtt «votata pl. Kosin io» naslov in značaj dvornega svetnika. —» Pravosodni minister Je imenoval oskrbnika kasniInice v Maribora J. Rei» e 1 n a vodjem kazni)niče v -Gradišči. — Občina Kobarid je imenovala okrajnega glavarja tolminskega grofa M a-re n z il a častnim občanom. — Državnega pravdnih« namestnik v. Trstu dr. Karol C h e r s i c h je imenovan državnim pravd* nikom v Rovinju. — Nadučitelj Matko Kante v Sežani je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za sežanski okraj. — Policijski koncepist KaVol S t u r m je imenovan okrajnim nadzornikom c. kr. policijske straže v Trstu. — C. kr namestnik v Trstu je imenovan kot predsednik finančnega ravnateljstva pri c. kr. davčnih uradih : kontrolorja Gregorja Šubica davkarjem v IX. razreda; pristave Evgena B i g a 11 a, Leopolda K tini g a, Ivana Slokarja in Ivana pl. Z a-t r o n i j a za kontrolorje v X. pl. razreda ; računskega vežbenikaCezarja Handscheka in davkarske vežbenike Frana Vit torij h, Josipa Sfiligoja, Oktavijana M ari zzo in fìnga B i a s o 1 i j a pa pristavi v XI pl. razredu. — Finančni minister je imenoval nastopno osobje pri zemlj. katastru : Višjega nadzornika Ivana M a c à k a višjim nadzornikom v VII. plačil, razredu : nadzornika Vijjema S c li n e e iv e i s s a nadzornikom v VIII. pl. razi*.; višje geometre Ivana Ri di ja, Henrika Gerinija in Frana Furlanija za višje geometre V VIII. plač. razredu ; geometra I. razr. Karla pl. C o m e 11 i j k in Alojzija Ivančiča za višje geometre II. razreda v IX. plač. razr. in geometra II. razr. Alojzija Uršiča geometrom I.razr. v X. pl. razr.
Mlihiterfltvn pra vasmi ja je zaukazalo tukajšnjemu c. kr. okrožnemu sodišču napraviti potrebne načrte za novo poslopje, ki se bode zidalo na prostorju c. kr. davkar-skega urada ali stare dogane za c. kr. o-krožno sodnijo, davkarijo in mestno odredjeno sodnijo. Stroški za zgrAdbo so preračiinjeni na 300.000 gld. Stavba mora biti končana vtreli letih.
»Acramer TagblalP Minuli petek in v nedeljo bila je po Gorici velika hajka za tem upliviiim in razširjenim lirvatskim dnevnikom. Četrtkova in sobotna številka sli bili namreč na gotiški pošti, in mislimo tudi na vseh primorskih poštah, zaplenjeni. Uz-roka zaplembi ue vemo, a sodimo, da je pronzročil konfiskacijo najprej kak člančič o političnem položaju na Primorskem. Proti-dinastičnega in veleizdajskega, kakor je navada pri listih iz blažene Italije, .Agramer Tagblatt* gotovo ni pisal, kajti ta Jist je radi svojega odločnega dinastičnega mišljenja in neustrašljive pisave v obrambo avstrijske države v najvišjih in merodajnih
oglasi v imenu vseli in prisnn, da so njega insilali. Akoprem la g. Kušar čakal več
tžbo domov i a vračajoč m v • vej« ata-tri» Je zapazil trop Lahov, ki so ga fialidi čes ar ga jp appellili stražar domov.
' <® Mami*» «i*®, l*k®
v	K «lei ie tl « jele
provokacije peščice;aagrlh«nih Laltonov. Slovencem pa priporočamo, naj se ogibljejo talli •	*	•*	—
m
novai
kali
kih gostilnic, v katerih se provocirajo Slovani, tudi tedaj, ako bi bile pod prostori slovenskih društev.
Nekaj n garlšklh nllfinlh pometačih
Neki goriški pometač slovenske narodnosti, kateri ni padel v nemilost pri goričkem magistratu in ki je pristnjin goričkemu mestu (Stara gora) in ki prav rad govori laško, zaieduo v sorodstu z g. Josipom Komel iz Ajševice in g. Vinkom Špacapan ki tildi rada laško kramljata, nam pripoveduje, da je mestni magistrat vstavil službo onim pometačem za to, ker je bil Ueki visoki tržaški gospod nekoč močno žaljeu, ker mil je nek pometač ua laško vprašanje, ali ni mogoče on pred letom našel, na Fran Josipovem tekališču neko »zaljubljeno pismo14, odgovoril v slovenskem jeziku! Mi pa dostavimo, da ako ta pripoved ni popolnoma resnična, vtegne pa biti verjetna, kajti o nekem 'Zaljubljenem pismu*4 se je mnogo po Gorici govorilo ter Lahe jako zanimalo, a največ pa onega visokega gospoda tržačana, ki je slovenščine ■•zmožen. Tudi vemo, da oni gospod gre rsd peš iz goričkega kolodvora, tnnr v mesto in ratear iz mesta. Torej v legnilo bi bili, da je bil istillilo ta gospod žaljen, se slovenskim odgovorom mestnega pometača!
Vaine in aera draživa Finančno mi-uisterslvo je odločilo, da se morajo prožnje ali naxnanila o novih društvih kolekovati s 50 kr. Priložena pravila se kol okujejo po 15 kr. na vsako polo. Priložiti se mora pa še kolek za 1 gld. ta prvo polo, oziroma kolek po 50 kr. za vsako naslednjo polo tistili pravil, na katera pride vladno dovol- ! jenje za novo društvo. Ako sc pa družtvo ; ne dovoli, vrne se dotični kolek za 1 gld., ; oziroma še oni po 50 kr.
8hed rellker v Iraški, občine podgraj- ; ske, sklicujeta bivša dež. poslanca Slavoj Jenko in Matko Mandič za prihodnjo nodello dne 31. t. m. bo 3V* uri pop. v gostilni Antona Požarja št. 79.
Rasa« vesti.
Papeževa tifava neirlhmm »ah—n. Pa-
Tpež je v krnialstoriju izrekel svoje obžalovanje, da se vzlic vsemu upiranju škofov in katoliškega tjudstva na Ogerskem le uvede civilni zakou. V tej svoji izjavi izraža željo, da bi tisti, ki imajo moč v rokah, spoznali,
f\A afrnrmi, iiaviaI nntn a rini acni in Iroi' *	uifitivo v iity vibji ■	"V11 , UH Ul USU) KK lili H) O 1I10C V lOKctll. H|KlXIIAlly
io ie zmaSati^kdelvrara tana kur» kro*ih Jako čislan'	in upoštevan. | kako dkodljivo in nepravično je, katolikom
ttfcAg ' Morila nam bo uradni list Osservatore | asiijevRti zakon v obliki, kakor gi je cerkev
ttMSE&feuB “..............................................•
iJiTn	iTt"**	k w ! ue*«r«detV.Ne «adosti, d»> kouetm uteoec»
1.) Po katerih načelih se je postopalo pri prvi sestavi imeuika porotuikov za 1.
1895 pri c. kr. okrožnem sodišču ,v Ro-
vinju?
vilo tistih obeh deželnih jezikov zmožnih oneh, ki ao pri prvi sestavi bili za portò-niiko službo sposobni?
3.	) Mako more c. kr. vlada to pnméfttbo opravičiti i ozirom ha fakt, da so za pd-rotuiiko službo sposobni Hrvati več ali manj smožui tudi drugega deželnega jezika in dalje s ozirom na fakt. da po zadnjem ljudskem Iteviljenju v c. kr. okrožnega so-dilfia rovinjskega okolišu prebiva poleg 199.000 Hrvatov samo 88.000 Italijaiiov?
4.	) Ali hoče d. kr. vlada nove napake, ki so se pri sestaVi drugega imenika primerilo ha Ikodo veliki vetrai prebivalstva v okolišu č. kr. okrožnega sodišča rovinjskega in pravosodja po pravici in po zakonu, v interesu pravosodja čim prej odstraniti?
Ha Dunaja, 19. inarcija 1895.
Spinčič, dr, Laginja, Perič,Eim, Schwari, Dapar, Kinu, Pfeifer, dr. Ferjančič, Višni-kar, Kaftan, dr. Blažek, dr, Kaizl, dr. Br-zoržd. Biaakini, Krumbholz, Po vie, Globočnik, Kušar, Tekty, dr. Dvorak, dr. Engel, dr. Krauti’, AdAutek, Romanczuk.
Domače «osti.
Krn—e spričevalo je dala Hrvatom Njena ces. Vis. cesaričina- udova iiadvodinju Štefanija. Povodom volitev v občni Voloski drznila se je izvestna, vse drugo, samo ue skromna italijanska gospoda približati se Njeni cesarski Visokosti s prošnjo, da bi visoka gospa upiivala na to, da ne dobijo Hrvatje občine v svoje roke. Dobili so pa glasom poročila v «Nuši Slogi** odgovor, kakoršnega gotovo niso pričakovali. Visoka gospa jim je odgovorila: »Jaz nočem ničesar storiti proti Hrvatom, naj le vladajo; jaz se vsikdar spominjam radostno, da so
odpovedal uličnim pometačem slovenske na rodnosti delo, ne zadosti, daje hkrati odpustil slovenske delnice po mestnih cestah, sedaj hoče že, kakor se nam poroča, prisiliti tudi ruzne delodajalce, kateri so v kaki zvezi z mestno občino, da odpuste slovenske delnice in je namesto s pristnimi Italijani. Tako se je namreč osebno potrudil k pogoduikn, ki ima polivanje mestnih nlic in cest v zakupa ter je od tega zahteval, naj zameni slovenske delnice z italijanskimi. A ta mn je bije odločno odgovoril, da je že imel laške delnice v službi, pa z njimi iti bil zadovoljen, med tem ko se črez slovenske ne more pritoževati, ker ti opravljajo svojo delo vestno in poiteno; radi tega je bo tudi žena dalje obdržal. — Morda bo dr. Venuti poskušal svojo moč v tem ozira tudi drugod, postavimo pri državnih uradih ! Čudili bi se tudi jed-nakemu koraku ne!
Lafifce Jmnitve. v pritličju Marzinijevo hiše v tržiiej ulici nasproti semen iške cerkve je gostolita, nad njo v prvem nadstropju ima pa slovenska Čitalnica svoje prostore, v katerej je bila militilo nedeljo slovenska veselica v dobrodelen namen, katere se je udeležilo mnogo slovenskega občinstva ne samo iz Gorice, ampak tudi izven goričkih Slovencev. V prvem kotil je to-raj slovenska čitalnica, mislil bi vsak Slovan, da je logično v pritličju slovenska gostilna. Da pa temu ni tako, pokazalo in dokazalo se je neopovigljivo v nedeljo po svrlitku veselice. Urednik »Rili-nova mento", g, Ivan Kušar, pohodil je namreč po dovršenej veselici v družbi družili gostilno, kjer so se mudili dlje časa. Dokler so bili tam se ni dogodilo nič posebnega, ko so pa odhajali, začeli so navzoči Lahi, samo dobro poznane osebe, kakih 90 na številu, sikati iu žvižgati. G. Kušar je takoj vedel, daje ta nesramna provokacija irredeii-tarjev, namenjena njemu ; vrne se toraj v sobo, pozove navzoče Slovence iz drugih sob, naj se odstranijo, potem pa ošteje prav pošteno izzivače, slikaje z drastičnimi izgledi in prilikami njih »pogumno junaštvo**, ime* novaje jih .porogljivo »eroi della sofitta — eroi delia sesta giornata" ter pozove slednjič, ako so res toliko junaški, naj se kateri
že stokrat obsodila. Država ima pač pravico urejati državljanske zadeve zakona, a o zakonu samem pa ima odločevati samo cerkev. Ta izjava ne obsega nič novega, kar bi cerkev že ne bila izjavila, a vsekako je pa za ogersko vlado jako neprijetna baš sedaj, ko so so začele razprave v gospodski zbornici.
■rvalskl škofje. Več h r va takih listov je že prvi pot odsvetovalo lirvatskim škofom hoditi v Budimpešto k glasovanja o cerkvenih predlogah, ker je Hrvatska samostojna v pravnem in hogočastnem oziru in je torej ne briga, kako te stvari uredé Madjari. Ti državaopravni pomisliki pa niso odvračali nadškofa zagrebškega Posiloviča, da ne bi bil šel tedaj v Budimpešto. Nadškofovo postopanje se s tem opravičuje, da je nekaj zagrebške nadškofije na Ogerskem in da je tudi ban šel k dotičnemn glasovanju. Posilo videvo postopanje je tem ložje tolmačiti, če je tudi vratislavski nadškof član sleškega deželnega zbora, da si njegov škofijski sedež niti v Avstriji ni. Škof Strossmayer pa prvi pot ni šel v Budimpešto, pa tudi sedaj ne pojde. Ban iu Posilovič sta pa šla. Kar se tiče bana, bi pač Hrvatje najrajši videli, da že vender jedenkrat ostano kot minister-ski predsednik v Budimpešti in so več ne vrača v Zagreb.
Češke In Primorsko V včerajšnji seji poslanske Zbornice se je začela razprava o proračunskem provizoriju. Otvoril jo je poslanec Eim, ki je govoril skoro tri ure. Ostro je grajal nedopustni nered glede budget» in nasilno ravnanje z opozicijo, katera se je popolnoma izključila iz pododseka za voliluo reformo. Obsojal je skrivnostno postopanje pododsekovo iu se potem bavil s položajem na Češkem in na P r nn o r s k e m. Mej drugim je rekel: »Na Češkem in na Primorskem se vidi, kako nerodna toka vodi upravo. Na Češkem se postopa z neumestno brezobzirnostjo, na Primorskem pa z neumestno popustnosljo naprtim laški manjšini. S tem, da sta hotela 8 c h o n b o r n iu M a d e y s k i jedenkrat bitij pravična, sta provzročila vihar, ki je pretresel koalicijo, da je pokala na vseli koncih, in ki celo v inozemstvu razgraja. Glavni krivci ita P r i-morskem niso poulični demonstranti, nego tisti, ki so teorijo v brutalni sili razglasili za državniško modrost, po kateri se
jednemu stori krivica, če se da drugemu, kar mn gre po pravici.
Ko je vsled plitttMkili dogndb nastala nevarnost, da se razbije Co regini je v klub, moral je minister .Sditiliborn sam preklicati svoje naredbe, vlada »odkritosti in menice4* se je dala prisiliti, da je glede dvojezičnih napise? ravnale dvoumne. Kal teli razmer pa ne Uči v potvškeui dež. zberii, ampak pri namestništvu v Trstu. Tam je uzrok, da se slovanska Primorska vlada, kakor da je laška dežela**. Govornik jo omenil, kar jo svoj čas .tekel Cavour v Turinu o atrakcijski sili Italijo na sosedno dežele in potem nadaljeval: mPolitika na Primorskem se mora korenito preuitniU. beneški iredentizem tržaškega namestništva se mora radikalno iztrebiti. Ta politik» koža poitalijančiti Slovane, kateri nimajo ue »red-njih, uiti ljudskih šol, s katerimi se v deželnem zastopa in na porotniški klopi ne trdi, dočiui namestnik llinulditii še osebne varnosti slovanskih poslancev ne Ščiti.
To so uačnvene razmere, katero bi se V pravni državi ue «mele nikdar trpeti.** Govoreč o pomenu proglašene »ohranitve posesti" pravi govornik, da snači to popolne brezpravnost slovanskih manjšin in njih izročitev nasprotnikom, ter nadaljnje: »Naj-ialostnejši vzgled za to so Sloveiiei na Koroškem, s katerimi se v urad«, v želi in često tudi v ceriti ravna, kaker da so g luki in nemi. Nemški učitelji, uemški uradniki in, žal, celo nemški duhovniki so ž njimi ne morejo drugače rasameli, kakor z znamenji. To ae imenuje narodni mir!* Glede slovenskih paralelk ? Cel ji je rekel govornik : »Slovenski poalanci se ne vrnejo v štajerski dež. zbor, dokler se celjsko vprašanje v mili zmisln ne reši. Ob tej oviri se morda razb(je koalicijski vožiček. Že mesece in mesece si belijo koali ranci glavé, kako odvrniti to nevarnost. Tak naravni ivor je ustavil koalicijski stroj in pronsVuča nevarne komplikacije. ‘ Končno je govornik zoper obstoječo koalicijo klical na združenje vse za svobodo in pravičuost, v kateri združbi bi bili zastopani lahko vsi narodi 1fi Vsi stanovi ter ob živahnem odobravanju zaključil à izjavo, da njegova stranka od odpora in borbe za pravično stvar ue bo odnehal» — Ker je Indi občinstvo na galeriji- Kimi viharno ploskalo, je predsedujoči dr. Kat rei n zagrozil, da ukaže galerijo izprazniti.
Stranke v pmdaaakl dmld. Te dni
je izšel tiov seznam vseli strank v poslanski zbornici na Dnnaju n ozirom na etamje, kakor je bilo dne 9 t. m. Po tem sesnnmn šteje konservativni klnb 55 članov, puljski klub 57, rusinski 6, združena nemška levica 107, liberalni centrum 10, nemška nacijonalaa stranka 17, klub čeških nrandnih poslancev 37« moravski kini» a, iiiw®*«k®--u*®».k4 klub 10, klub neodvisnih hrvntsko-sloven-sklh poslancev 5. Poleg teh klubov ao tri »svobodne zveze**, namreč: agrarceiv z 39 člani, klub v varstvo parlamentarnih pravic z 18 člani in zveza krščanskih socialistov z 11 člani. V tek avežak so tudi lahko poslanci iz naštetih klubov. Ker itir-je mandati, niso zasedeni, štejesed»j zbornica 349 članov ; 319 jih je v imenovanih klubih, 37 je divjakov.
Nitri na O&erskeiU vršila sé jo volitev jed-nega poslanca v poslansko zbornico Oberato. Nova katoliška strank» je »tepli» energično v volilni boj. To pa je seveda Mudatilo vladno liberaluo stranito, da je tndj on» zapričela straatuo agitacijo. Duhovi no bili silno razburjeni, tako, da se je bilo bati resnih izgredov in prepirov, kar pa ni nič nenavadnega pri volitvah na Ogevekom, Vhda je poslala na volišča 1600 vojakov, koje so razvrstili po glavuih trgih ia ulicah, da čnvajo javna poslopja in volilni lokal. Vse je bilo tako, kaker da je proglašeno obsedno stalijo. Vso prodajaliiice so bilo zaprto, ker ao so njih lastniki bali iagredov. Po silnem. bqju je zmagal državni tajnik Latzkoczy z 930 glasovi proti 974,katere je dobil kandidat katoliške stranke grof Ivan Z i c liV Latzkoczy se jé pa odpovedal mandatu, menda jé sprevidel, da so ga izvolili bajoneti, ne pa volilci.	*
izdajatelj in odgovoriti urednik A. M. Obisni Tiiek »Prve »lov. tiskarne A. N. Oblaki v Gorici.
Poslane.
Ta dl e i veneri h.
Gospodu dopisniku iz hribov in oiiemit iz Gorice, katera pišeta o zvonovih, nazinn-jatno, da smo sklenili pogodbo z preds^J-ništvom cerkve sv. Vi d a v Prevojih pri L u k o v i c i na Kranjskem, «idaljeiia okolu treh Ur od Ljubljane da vlijemo nove zvonove ker mislimo, da bo morda ta vest zanimala gospoda dopisnika v njiju polemiki o zvonovih, katero sodig bijeta. Zvonovi bodo vliti v akordu e, e, g, »kupne tedine okolu 30 kvintalov.
Opomnimo tudi, da se za to delo nismo priporočali niti osebno, niti po kaki drugi osebi. Cerkveno p ve d s to j n iit v o nas je marveč povabilo na dogovor.