SUBSCRIPtiON; 1 U- S- Canada & Mesiee: On* yea- .... $■;_ Six morsths . 5 g Thre« msnths . 25 FcJreign Coutitrles: One vaar ....... .. $i . 50 Sing!© Copy 2 cents. <«jL<>ve^c i*r ;< >lle) NAROČNINA: Za Zd- dr- Canado & Mexicos •CelQ*e + no . $1— Polletno .... —50 Četrtletno . —--25 Za inozemstvo: Celoletno . $1-50 Posamezna štev. 2 centa. 4r- Vol. IX. No. 30. — Phone: CortlatH 5188- NEW YORK — PITTSBURG, PA., četrtek, 16. septembra (Thursday 16.) 1915. Geslo: f >Slove«ijo Slovencem" Leto IX. lil. RO - ! S 9 JU 11_- n j j’ (i ! 8 W Evropski narodi ječe ob grmenju topov in regljanju stroj¬ nih pušk, a stric Sam ima vojno z evropsko diplomacijo, ki zastopa evropske države v tej deželi. Obe evropski osrednji velesili sta samo obsebi umevno zoper izdelovanje vojnih potrebščin po ameriških tvormcah in proti izvažanju orožja v aliirske države. s Avstrijski poslanik dr. Konstantin Dumba je posvaril avstrijske delavce, ki so zaposleni po takih tvormcah, pred posledicami, ki jih utegnejo zadeti, kadar se vrnejo v svojo staro domovino. Ameriška vlada je ravnala prav v svojem zmislu, ko je zahtevala od avstrijske vlade, naj odpokliče svojega posla¬ nika domov, a tudi dr. Dumba je storil zelo koristne korake, ko je razkril, da izkoriščajo tvorničarji delavske sile avstrij¬ skih podanikov ter jih silijo k dvanajsturnemu delu. , Avstrijska vlada še ni odgovorila na tozadevno ameriško noto, ah dr. Dumba je sedaj sam zaprosil svojo vlado, naj mu dovoli dopust, da more tako osebno sporočiti, zakaj ga ne mara več vlada Združenih držav za avstrijskega poslani¬ ka v Washingtonu. ; In kakor poročajo, odpotuje dr. Dumba iz New Yorka 22. septembra na parniku „Frederick VIII. proti Kodanju. Zadeva parnika „Arabic“ sedaj še ni rešena. Berlin je predlagal, naj se ta slučaj predloži baškemu razsodišču v pretres, ter zagovarja ravnanje podmorskega čolna. Seve ni nemški odgovor zadovoljil ameriške vlade, in izpočetka se je bilo bati, da pride do prekinjenja prijatelj¬ skih odnašajev med Združenimi državami in Nemčijo. Ali kakor sedaj stvari stoje, je napetost med obema dr¬ žavama nekoliko odjenjala, in Bernsdorff, nemški poslanik v Washingtonu, si na. vso meč prizadeva, da se obe vladi mir¬ nim potom pobotate Združene države so zahtevale, da se ozirajo nemški pod¬ morski čolni na nevtralne potnike na trgovskih ladjah. Ta princip je Nemčija sprejela, in nemški poslanik Bernsdorff je obvestil ameriško vlado službenim potem da potniških parnikov ne bodo nemški podvodniki potap¬ ljali, ne da bi jih prej ne posvarili m ne da bi ne zagotovil' varnosti življenja nekombatantov, to pa seve le v slučaju, če bi parnik ne poizkušal uiti ali se upirati. Ugodno rešitev zadeve parnika ,,Arabic pa silno ogroža nameravano posojilo aliircem. Angleški m francoski finančniki so ze dospeli semkaj pogajat se z ameriškimi bankirji glede milijardnega posojila Kakor se poroča iz Wash ingtona, namerava ameriška vlada preprečiti, da bi ameriški bankirji posodili alhircem. milijardo dolarjev. V diplomatičmh krogih so mnenja, da bi osrednji vele¬ sili smatrale takšno posojilo, ki se ga hoče dovoliti aliircem *— in to še brez vsake podlage — za nič drugega kakor z nenevtralno obnašanje Združenih držav. Nadalje se dom neva, da se utegnejo sedanji konflikti med Združenimi di Živami in osrednjima velesilama še poostriti, ce se posojil zares dovoli. Na rešitev spora radi podmorskega bojevani nemške države se bi v takem slučaju niti misliti ne mogle Če bi dovolile Združene države posojilo brez zadostn podlage, bi na ta način zavzele popolnoma nenevtralno sta lisce, ker bi naravnost financirale vojno četvernega spora zuma zoper osrednji velesili. Na Ruskem preti revolucija. Dolgo časa ni izvedel narod resnice o bojnih neuspehi? ruskih vojsk Ali sedaj so kljub strogi cenzuri vendarle pic ch-h glasovi resnice med ljudske mase. in njihova nevolj; narašča boljinbolj. Ko dokipi do vrhunca, izbruhne siln; revolucija, ki je morda še ne pomni zgodovina. Glasom poročil, došlih iz Rima m Aten, se Romunski Pnpvavlja na vojno s polnim parom. Dozdeva se, da so jc a lirski agenti vendarle pregovorili z zlatimi gradovi i oblakih Bolgarija je povsem mirna. Grško vznemirjajo manevr bolgarske vojske, ki se vrše ob njeni meji. Švedska se tudi zaplete v boj, kakor poročajo iz Berlina Sicer je voina stranka zoper Rusa v manjšini, ali nemški agenti so neprestano na delu. . / O kramarski ligi se ne da prav ničesar poročati, ker nič v eč ne eksistira. iloviti vojskovodja &P>« !]! 80 I šiit ia laiki (niti. AVSTRIJCI ZMAGOVITI NA PA NA¬ BIJA RUSE NA SEVERU. Gornja slika nam oči štab na italijansko-avstrijsk Oseba nadvojvode Evg šega okopa, Pod poveljstvom tega venski m hrvaški volki, ki ter jim zadaj - ^-aslišne i ZDRUŽENE DRŽAVE ZAHTEV Vlada Združenih držav-je naro¬ čila ameriškemu poslaniku na Du naju, Penfieldu, naj obvesti av¬ strijsko vlado, da ni dr. Dumba kot poslanik nič več všeč zvezni vladi. Nadalje naj zaprosi, da ga odpokličejo. To naročilo je posledica Dnm- beve izjave glede tistega pisanja, ki ga je pisal poslanik na Dunaj, a je'bilo spotoma v Falmouth prc- streženo. Notri so obrazloženi na¬ črti o prepreeenju munieijskega izdelovanja v Združenih državah, ki dovoljujejo izvoz vojnih po¬ trebščin v aliirske države. Tozadevna nota, ki jo je odbr ojavila ameriška vlada Svojemu astopniku na Dunaju, se glasi, akor sledi: ..Gospod dr. Konstantin Dumba vstro-ogrski poslanik v Wash- lgtonu, je priznal, da je svoji ladi predložit načrte, ki merijo a to, da se zanetijo stavke po meriških tvornieah za izdelova¬ le munieije. To informacijo je al tukajšnji vladi prepis posla¬ nikovega pisanja, naslovljenega a njegovo vlado. Pismo je bilo overjeno ameriškemu državlja- u Arehibaldu, ki je bil oskrbljen ameriškim potnim listom. Posla- ik je pr-i.poznal, da je vporabljal rehibalda za prenašanje službe- ib poročil, namenjenih avstrij- 'd vladi. Vzlie priznanju gospoda Dnmbe, Ta se je. namenoma Zapletel v za- >t<>, ki naj bi onemogočila gotova, ■ostavno dovoljena industrijska odjetja ameriškega naroda ter iko preprečila njihovo kupčijsko bratovanje, kakortudi radi ne- aslišne kršitve diplomatske clo- tojnosti v tem, da se je poslu žil meriškega državljana, ki ga ie eitil ameriški potni list, kot taj- >.ega prenaševalea službenih de- ieš skozi bojne črte avstrijskih ovražnikov, mi je predsednik na¬ ročil, naj naznanim. Vaši eksce¬ lenci, da ni gospod Dumba kot poslanik Njegovega cesarskega Dunaj. 15. septembra, — Včerašnje uradno poročilo pripoveduje o novih ruskih porazih v vzhodni Galiciji, zlasti severnezapadno Stra¬ hova. kjer je navzkrižni ogenj avstrijske artiljerije sovražne čete de* cimiral in jih pehota s bajoneti zagnala nazaj. Poridei so zavezniške čete zavzele neovirano pripravljeno postojanko vzhodno Kozlova in Jezierne, blizu Tarnopola. Tc-žki in 1 juti boji se bijejo blizu Novo Ale- kinieea; vzhodno Dubna so zasegle avstrijske čete železnico. Pri Do- raznu je odbilo dunajsko domobranstvo sijajno sovražnika ter ga za¬ podilo v beg. C. in k. čc-te so na Lita vtkem z naskokom zavzele vas Ščuroti ter pri tem zajele devet oficir ev in 1000 mož. Obenem so za¬ plenile pet strojnih pušk. PO BERLINU KROŽIJO GOVORICE O PADCU MESTA RIGA. Berlin, preko Amsterdama, 15. septembra. -- Uradnega poročila o zavzetju Rige. najvažnejšega ruskega pristanišča v Vzhodnem mor¬ ju in sedeža generalne uprave'baltskih provinc., se pričakuje vsak dan. Tu že krožijo govorice, češ, da je Riga padla. V ehdar pa se sma¬ tra to uradno še nepotrjeno vest za prezgodnjo. Kakor vse kaže, ne bodo mogli Rusi še dolgo zapirati voiskam feldmaršala Hindenburga, poti v Rigo. Ogenj nemških topov je pregnal Ruse iz njihovih po¬ stojank na vzhodnem bregu reke Dvitie, in sedaj grade pontonske mostove, da omogočijo nemškim četam prehod čez reko. ".M . ... i DVINABURG IN RIGA — NAJPRVi CILJ, Tuje slavnega vojskovodjo, nadvojvodo Evgena in njegov London, IS. sept. — Z rastočo bojaznijo zasledujejo tukaj ne- ui bojišči 1 . prestano prodiranje nemških čet v smeri proti Dvmaburgu. , • - , p, , , , i Trije .nočni armadni stebri se pomikajo proti trdnjavi, ki leži fc!18 $8 Vitli Ha ISV? -I žTLs te Slike J naslonjena je na stran na- -- EaJ1 j a - zaščita mesta Petrograda ob železniški progi, držeči v prestol¬ no mesto ruskega carja, četni oddelki feldmaršala Hindenburga so e» ega so večidel po 8 voji hvakoeti prejem do. i.vineo Kursko v varni posesti. Kakor je posneti iz petrograjskih v v til, se. nameravaip Nemci zatrdno nastaniti na'Kurskem, V ta .•.aiagri Kalezmoe ^.poprav^ajo ivk.c, A*k£'liko so si Nemci' izkoristili Libavo, se razvid' iz petrograjskega poročila, ki pravi , da šo si tamkaj postavili štiri tvorniee za munieijo. ki delajo boe in dan ter izdelajo vsak teden 300.000 pušk. Z zavzetjem Dvinaburga je tudi ušoda luke Rige zapečatena. RUSI ŽE B1ŽE IZ RIGE. London, 15, septembra. — Vočigled potrebnega izpraznjena ruskega pristanišča Rige v izhodnem morju so dali Rusi vse, kar bi utegnilo Nemcem koristiti, iz mesta odpeljati. Blizu dve tretjini mest¬ nega prebivalstva je že pobegnilo iz luke. O stanju v Rigi poroča petrograjski dopisnik lista „Timos“ ter pravi, da ni opaziti med ostalim prebivalstvom nikakšnih pojavov, panike. Razpoloženje je v Rigi zanesliveiše kakor pa v Petrogradu, ciasi je Riga samo dvajset milj oddeljena od bojne fronte. Po mne¬ nju dopisnikovem ima važno pristaniško mesto izvrstno obrambo. Mo-. s 2 žele*«® odločnostjo bore proti zemljelačnšm Italijanom .gube, ! • ■ - * ■ ; U01'OK! JOANJI AVSTRIJSKEGA OHIA. K EiSTAHTINA OUMBE, !: felieansti .i v Vvashingtonu nič več všeč a. m j vladi. „Uveijena, ds. -i je e. i Ji. vla¬ da dočicta na jasnem, da si vlada Združenih držav ne more kaj, da ne bi zaprosila, naj se gosphd Dumba radi nezaslišnega zadrža¬ nja odpokliče, izraža vlada Zdru¬ ženih drža’- moje obžalovanje, da je prisiljena 1: temu koraku. Ob¬ čnem pa zagotavlja e. in k. vladi, da si odkritosrčno, želi še nadalje presrenih in prijateljskih odnoša- jev, ki vladajo med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko' ‘. Tej poslanici ameriške, vlade Avstrija še- do danes ni odgovori¬ la. Obenem pa tudi Dumba še ni izpregovoril nobene besede o tej zadevi Idjubtemu. da so ga nad¬ legovali že razni easniški poroče¬ valci. Nikakor ne nameravamo brani¬ ti in zagovarjati avstrijskega po¬ slanika radi diplomatskih kozlov, če jih je ustrelil. Kajti mi smo mnenja, da bo to storil že sam. Pač pa hočemo nekoliko postati do. ki se zameri ameriškim mili¬ jonarjem, je vsakomur znano še predobro. Iz te Dumbove afere so si hoteli izkovati vsi tukajšni srbofili in oboževalci ruskega carja silno ve¬ liko kapitala. časnikarji so sklicali razne sho- g utr( jjj e s kopnega in vsled deževja narastla Dvina zadostno varje de ter tamkaj skrpucali „najtrp- h ^ ran - luko Najbrž bodo Nemci rajši mesto obšli in obkolili ke | e “ f? sol “ ei f 1 - )rote£t6 ' , i kakor ga pa naravnost naskočili. Slovaki v Bostonu so n. pr. nad- vse „slovesno i£ izjavili, da so si- UBODA RIGE SE ODLOČI SEDAJ, eer lojalni napram Avstriji, ali Nasprotno petrogradskemu poročilu javljajo uradno iz Berlina, da kot nemška „vaza!ka“ da ne more se silovita borba v pokrajinah ob Vzhodnem morju skoro odloči. Avstrija terjati lojalnosti od njih. hramba Rige. Dvinaburga in Vilne se lomi m ruši pod srditim priti- To se pravi, nakratko povedano skom armadne- skupine Hindenburgove, ki zmagovito prodira vzhod i da niso lojalni; najmanj pa more no in južnovzhodno Orodna ter je včeraj zajela ob spodnjem teku govoriti o svoji pogojni lojalno- 1 elvjanke riadaljinh 300 Rusov. sti new-yorški list ,,Slovak v Ame Vojnim silam' princa Leopolda Bavarskega je padlo na srditem rike“, ki je prvi začel buniti svo¬ je rojake Zoper Avstrijo. Tudi iz Chicaga so.'dospeli sem¬ kaj slični glasovi. Oboji, oni v Bostonu in oni - Chicagu, so se pa- z vso resnosti«■ oklenili časnikarske race, eeš, d; je Dumba označil Čehe, Slovake in druge avstrijske Slovane, ki s! ob velikanski časnikarski gonji,služijo, vsakdanji kruh v tej de ki so jo vprizorili v teh dneh tu¬ kajšni časopisi, to pa ne samo an¬ gleški, nego tudi oni, katere zdr- žujejo avstrijski podaniki Da angleški časopisi nar-ede iz vsake muhe slona, če gre zoper Avstrijo m Nemčijo, to je že po¬ vsem znana stvar. Saj so skoro vsi brez razlike več ali manj pri¬ jatelji zlatih ameriških kraljev ter se vsi klanjajo pred zlatimi te¬ leti. In ker se je predrzni! avstrijski poslanik posvariti podanike svo¬ je države pred posledicami, ki jih utegnejo zadeti v stari domovini, če pomagajo izdelovati morilno orožje, ki je namenjeno avstrij¬ skim sovražnikom, se j c- grozno pregrešil, kakor meni Amerika. In če se mu je zdelo dvanajsturno delo po ameriških tvornieah delav eevemu zdravju škodljivo, se je seye silno zameril ameriškim bo¬ gatinom. Da. je pa izgubljen vsak želi, za neizobražene ter da ji! smatra za nezmožne, da bi se sa mi preživljali. Včasih se tudi odrast!! ljudi pootroeijo In tako store tudi t: sti, ki verjamejo takim čenčam. če bi se bil Dumba zares taki izrazil, bi bil vedoma in prav ne¬ sramno lagal. Kajti vsakomur je prav dobro znano, da so avstrij¬ ski Slovani jako nadarjeni in v izobraženosti naj se gredo Srbi kraljevini ter Rusi v ..presveti' Rusiji kar skrit pred njimi In kdor bi si upal trditi, da s< naši ljudje tako zabiti in leni, d: se niti pošteno preživljati ne mor« jo sami, bi takisto nesramno bi resnici v Tiče. Saj se ravno avstrij ski Slovani, pa naj bodo to Čehi Slovenci, Poljaki, Slovaki ali r>s Hrvati, tisti pošteni in vztrajni delavci, ki jih imajo delodajci naj rajši.__ (Nadaljevanje na 3. str.) pogonu za sovražnikom med Njemnom in Jasjoldo zopet več kakor 1000 Rusov v roke. Maekenseuovim oddelkom, ki prodirajo ob želez¬ niški progi KoLr-iu-Finsk-Baronoviči, v je posrečilo zlomiti odpor nasprotnih vojnih'sil, ki so se bile postavile med Drogiciuom in PinS- kom v bran. ITALIJANSKI NAPADI ODISlt M HO NAVAD!« I.AŠRA ARTILJEMJA JE STRELJALA M LASTNE ' rjUDL — SILNE IZGUBE. Dunaj, preko Londona, 15. septerrbfa — Kakor ie razvidno iz :dnjega obvestila velikega genervlneg >. štaba, so italijanski legijoni n ovili naskoke in navale na avstrijske postojanke malodane na n bojni črti. Kakor v vseh prejšnjih slučajih tako se je tudi topot ■»zbil italijanski naval ob'uporu h.rab -ih braniteljev. Nič manj ka¬ kor štirikrat so naskočili tolminsko ob most je, in štirikrat so bili od¬ bit: s krvavimi, glavami Napadalčeve izgube so strahovite, to pa tem- Vlj. ker je na neki točki njihova 'a-ima artiljerija sipala granate, ia nje. ■Poročilo se glasi: “Boji okoli Bovca in Tolmina se veeraj neprestano besneli z ne- auanjšano srditostjo Vsi napadi so biTI s težkimi izgubami za Italija- 'e odbiti. Sovražni napad v bovški okolici dopoldne in takisto popol- h.nski se je popolnoma izjalovil. ,,Sovražnik je na večer popeljal svoje čete z jugozapada proti hivoreku in Golobar-planini. Sunek je bil zavrnjen. Italijanska arti- jerija je streljala Z vidnim učinkom na lastno pehoto. - „Oko.li Uršiča, kjer je sovra^iik ob naskoku v soboto izgubil 500 nož, je včeraj iznova poizkusil svojo srečo. Toda tudi topot je bilo zaman njegovo prizadevanje. „Italijani so naskočili veeraj štirikrat -tolminsko obmostje. Ali vsakopot brezuspešno. Na tirolski meji je mirno". / * «. - ; <**•» '• *» * . O __ v " \ ,,SLOVENSKI tfAfcOB" 16. ŠiptemfcHi 1915. -■-» .-»t »t? POKLONITEV TRŽAŠKEGA SLOVENSTVA NJEGOVEMU VELIČANSTVU. Tržaški Slovenci smo 18. avgusta kar najslovesnejše proslavili 36. rojstni dan svojega ljubljenega vladarja. Tisoči tržaških Sloven¬ cev so odšli, da žrtvujejo sebe, svoje življenje, za obrambo domovine, a tisti, ki smo ostali tu, smo včeraj pokazali, da je naše sree tam, kjer je sree onih, ki so že padli in so še pripravljeni pasti za one visoke ci¬ lje, ki so vsakemu sinu slovenskega naroda neizbrisno vcepljeni že ob njegovem rojstvu. Tržaški Slovenci smo včeraj ponovno izpovedali svoje najiskrenejše prepričanje, da vidimo svojo srečno bodočnost edino le pod okriljem ponosnega dvoglavega avstrijskega orla. pod starodavnim žezlom naše staroslavne vladarske hiše Habsburžanov, pod očetovsko zaščito našega pravico in resnico ljubečega vladarja in gospoda Franca Jožefa. Ni je bilo v Trstu in okolici slovenske hiše, da, slovenske rodbine, ki bi ne bila počastila cesarjevega dne po pošteni slovenski navadi: Jjovsod so plapolale v njegovo čast črnormene in naše slovenske zasta¬ ve, in naše ljudstvo se je odelo praznično za ta veliki praznik domo¬ vinske ljubavi ih zvestobe. Cesarske maše pri Sv. .Tastu se je udeležila poleg oficijelnih za¬ stopnikov naše politične, gospodarske in družabne organizacije veli¬ ka množica našega .občinstva. Pozneje, po božji službi, pa lahko reče¬ mo, da so prisostvovali javnim obhodom po tržaškem mestu in sloves¬ ni poklonitvi pred namestpištveno palačo tudi tisoči naših ljudi. Da izrazijo vdanost tržaškega Slovenstva Njegovemu Veličanst¬ vu, so se zbrali zastopniki naših narodnih društev in denarnih zavo¬ dov v odposlanstvo, ki se je pod vodstvom predsednika političnega društva ,,Edinosti", dr- Josipa VVilfana, predstavilo gospodu namest¬ niku in ga naprosilo, da sporoči na Najvišje mesto, da v Trstu biva slovenski rod, ki nikdar ni omahoval v zvestobi in vdanosti do svor jega vladarja. Zastopanih je bilo 55 društev in denarnih zavodov iz inesta in spodnje okolice (zgornja okolica zaradi ta časnih razmer ni mogla odposlati svojih zastopnikov in tudi več društev v mestu in spodnji okolici ne, ker je vse članstvo v vojaški službi) in sicer na¬ slednje : Tržaška posojilnica in hranilnica, dr. Slavik: Trgovsko izobra¬ ževalno društvo, Gregor Zidar; Dramatično društvo, dr. Čok; Slav- janska Čitalnica, dr. \Vilfan : Kmetijska družba, Josip Pertot; Sploš¬ na hranilnica. Dijaško podporno društvo. Moška Ciril Metodova po¬ družnica. dr. Josip Abram; Župa Tržaškega Sokola, dr. Wil£an; Tr¬ žaški Sokol dr. Sla vik; Glasbena Matica-v Trstu, Josip Prunk; Naš dom, dr. Angeletto; Zveza Jugoslovanskih Železničarjev, Ivan Bu- fon; Delavsko podporno društvo, Jakob Perhauc in Fran Škapin: Učiteljsko društvo za Trst in okolico, Ferdo pl. Kleinmayr: Pevsko društvo ..Kolo 1 ', Uredništvo ..Edinosti 11 , Makso Cotič: Narodna po¬ sojilnica v Trstu, Jakob Perhauc; Hotelska delniška družba ,,Grg- Ijan-Miramar", dr. Wilfan : Tržaško podporno in bralno d ruši vo. dr. Vilfan; Trgovska obrtna zadruga, Korenčan; Delavsko konsumno društvo pri Sv- Jakobu, Simon Škrinjar; Pogrebno društvo Sv. Ja¬ kob, Podružnica CMD pri Sv. Jakobu, Sokol pri Sv. Jakobu. Gospo¬ darsko društvo Sv. M. Magd. Zgornja (Tirolec), Jos. Šorn; Pevsko društvo ,,Ilirija' 1 pri Sv. Jakobu, Rudolf Karg; Pevsko društvo ,,Sla- va“ pri Sv. M. M. Sp., Podružnica CMD pri Sv. M. M- Sp. Pogrebno društvo pri Sv. M. M. Sp. v Trstu, Gostilničarska Zadruga, Anton Miklavec: Zavarovalnice goveje živine v Skednju, Čitalnica v Sked¬ nju, Anton Sancin Drejač; Gospodarsko društvo v Skednju, Pevsko društvo ..Velesila", Ivan Godina Kudrie; Obrtnijsko društvo, Bar¬ kovlje, Svetku Martelanc st.; ..Sokol 11 v Barkovljah, Svetko Marte¬ lanc ml.; Pevsko društvo „Adrija‘'. Ivan Krošelj; Arimatejsko dru¬ štvo; Barkovlje, .Podružnica ('MD. Barkovlje. Anton ŠčufckgigNovo konsumno društvo, Barkovlje. Ivan Pertot; Konsumno društvo v Ro¬ janu, Sokol V Rojanu. Fran MikeliČ; Pevsko društvo „Zarja“, Julij Mikota;. SMD podružnica, Lonjer, dr. Čok; Svetoivanska CM podruž¬ nica, Kamuščič Miloš: italnica prič Sv- Ivanu,. Narodni dom pri Sv. Ivanu, Sv. Ivanski Sokol, Josip Negode: Gospodarsko društvo na Vr- delci, Pogrebno društvo na Vrdelci. CM podružnica na Vrčielei, I. Čarga; CM podružnica v Koloniji, I. Čevmff Obrtnijsko društvo pri Sv. Ani. Kodrič. V imenu zastopnikov naših slovenskih, mestnih in okoličanskih društev in denarnih zavodov, je nagovoril gospoda namestnika' pred¬ sednik političnega društva ,,Edinosti 11 , dr. Josip Wilfan: Vaša prevzvišenost! Pomembni dan nudi tržaškim Slovencem priložnost, da vnovič izrazijo svojo ljubezen, vdanost in zvestobo do Njegovega Velieanst va cesarja in kralja. Tembolj silijo ta čustva do izraza, ker je domovina zapletena v vojno, najbolj strašno svetovne zgodovine, in ker jo je sedaj napadel z dolgo pripravljenimi svežimi silami nov sovražnik. Bojnemu klicu slovenskih vojakov se pridružuje slovesni pro¬ test vsega naroda proti grabežljivosti nekdanjega zaveznika. Zvest cesarju in domovini, preliva slovenski narod svojo kri na vseh bojiščih, in je odločen, vztrajno in požrtvovalno nositi poleg ostalih narodov monarhije vsa bremena in težave dolge vojne. Čustvo globoke, vdanosti in hvaležnosti do Najvišjega vojnega gospoda hrabrih čet, ki branijo te dežele, vrhnje v,trdnem zaupanju v končno preslavno zmago in časten trajen mir. Iz Trsta, mesta z okolico, ležečega v sredini slovenskega obmor¬ skega naseljen ja med Sočo in Dragonjo in v žarišču vsega proti od prtemn svetovnemu prometu obrnjenega stremljenje našega pleme na ob iztočni jadranski obali, dvigamo poglede vdano rm zvesto do po sveeene osebe ljubljenega vladarja. Tudi v težavnih razmerah nas krepi zaupanje do Njegove očetovske ljubezni in nada, da bo naše mu narodu dano tu, kjer je od davnine doma, zf. večne čase zavarova¬ nemu proti napadom zendjela-nega soseda, po*i zaščito ustave in za konov doseči žaželjeno višino gospodarskega In duševnega napredka v neoviranem naravnem razvoju in v plemenitem, mirnem tekmova¬ nju s sodeželani drugo narodnosti. slavnostno darilo v obliki slavnih zmag. Njegovemu modremu spoz¬ nanju vojaških potreb, Njegovi neutrudljivi skrbi se imamo zahvali¬ ti. da ste naša armada in brodovje, najlepši, kar jih je kedaj nosilo ime Avstrije; postali to, kar ste danes: čvrst branik v času nevarno¬ sti, neomajljiva skala, ob kateri se onemogli razbijajo vsi napadi so¬ vražnikov. Nihče ne more v sedanjih usodepolnih dneh neposredneje čutiti tega, kot mi, ki ob grmenju topov in vendar varovani po naši zvesti straži ob Soči, čuteč se popolnoma varno, stojimo na tej grudi, za katero se vrše tako vroči boji, ki pa nam je zato še tem ljubša. Tr¬ žaških tal, ki jih Avstrija pet stoletij sem imenuje svojo last, ki jih je gojila in negovala tako skrbno, mesta, ki smo ga vzljubili tako zelo, okna na odprto morje, te dragocene posesti, ki smo si jo pridobili po svojem poštenem pravu in pravičnem delu, nam se ne sme iztrgati in nam ne iztrga nihče. Kamor se-ozre naše oko, ali na naše krasno pri stan išče s svojimi divotnimi stavbami, ali na bregove, preko katerih nas nova železniška proga veže s svetovnim/ prometom, povsod naha¬ jamo vidna znamenja povzdige, ki jo je naklanjal naš vzorni vladar temu niestutekom več kot šest desetletij^ neprestane, res očetovske skrbnosti, ki je dvignila Trst v mogočno pristaniško mesto. Tako naj bo torej 18. dan avgusta, častni dan Avstrije v tem pre resnem letu. za Trst in njegovo prebivalstvo dan zaupljive nade v le¬ po bodočnost plodonosnega dela in nekaljenega blagostanja, kakor jo je naš cesar, pokrovitelj iniru. vedno hotel pripravljati svojim na¬ rodom 11 - Nato je gospod namestnik zaključil slovenski: „Potem bo tudi slovensko prebivalstvo Trsta, ki se je hvala nje¬ govi vztrajni delavnosti in neutrudljivi organizaciji, povzpelo do važnega einitelja v javnem in gospodarskem razvoju'mesta,- ljudstvo, katerega sinovi se- sedaj z junaško hrabrostjo bore za čast in bodoč¬ nost Avstrije, v okviru trdno zvezane države, pod modro, očetovsko skrbjo našega prenulostnega gospoda in cesarja, deležno onih dobrot, ki jih bo Uživala naša preljuba dopiovina po zmagoslavno dovršeni' vojni. V tem ztnislu Vas pozdravljam še enkrat, gospoda moja ter se Vam zahvaljujem za izražene dokaze Vašega patrijotizma!“ Gospod namestnik se je nato pogovarjal s posameznimi elani od¬ poslanstva o razmerah v društvih, ki so jih zastopali, in o splošnih že¬ ljah in potrebah slovenskega prebivalstva ter se končno poslovil od poslanstva z zagotovilom, da bo po svojih najboljših močeh upošteval in pospeševal upravičene želje tržaškega Slovenstva, posebno kar se tiče gospodarskih potreb in pa mladinske vzgoje, in oskrbe. Naj bi se pač uresničile cim preje vse te naše želje in naj bi bil pač ta cesarjev dan zadnji, ki smo ga doživeli v takšnih razmerah, kakršne so sedanje. Naj bi nad našim Trstom zopet zasijal prihodnji cesarjev dan v blagem miru in naj bi nam prinesel ono, kar je izrekel dr. Wilfan v svojem nagovoru na gospoda namestnika: zagotovitev gospodarskega in duševnega napredka v neoviranem naravnem raz¬ voju v plemenitem, mirnem tekmovanju s sodeželani druge narod nosti! ITALIJANSKI MINISTER 0 BOJIH PRI GORICI. 50,000 KNJIŽIC POPOLNOMA ZASTONJ Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki SO bolni, -slabi, nervozni, onemogli in izčrpani —možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim živ¬ ljenje nudi, vsi ti možje bi morah citati to koristno zdravniško knjižico. Iz to knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi —• zdra¬ vi, močni in krepki lahko najdete nas¬ vete, ki vodijo do tega. v tej knjižici POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI. A ti trpite na Sifilisu ali Šh Sljivin boleznih, naduhi reprebavnosti, zapeki ah kon- stiS k katera, zlati žili, revmatiz¬ mu tli na želodčnih, mehurmh m led¬ vičnih boleznih? Imate li bolečine v križu in v skle¬ nili ali zo-ibih, glavobol, izgubo teka, slino v° želodcu, riganje, žolčno ri¬ banje pogosto bljuvanje, umazan je¬ lk;' smrdečo sapo, črne kolobar« okrog oči, slabo spanje m gu , J Ali se hitro vznemirite, ustrašite, laz burite, razjezite in padete v slabo vo¬ ljo? Ali ste nervozni m utrujeni ob j litrih, plašni ali boječi v družbi, obu¬ pani in žalostni;' Naša brezplačna knjižica vam pove .vse, kar se tiče teh bolezni, v vašem materinem jeziku, da lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje , , g r , V.'U- reven” oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si, da je Sknjižica poiolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena in vsAdtega nihče ne ve, kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vase ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrezu« m pošljite nam. » rna** ■■**■*!»“*** «‘“ S6 “ POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO SE DANES. DR. J. RUSSELL PRIČE CO„ S. 701, 208 N. 5th Ave„ Chicago, 111. Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in želim, da mi takoj pošljete en izvod. IME ...--- ŠTEV. IN ULICA ALI BOX. MESTO ....DRŽAVA Italijanski minister Orlando, ki se je nekaj časa mudil na bojni fronti, se je papram Zastopniku nekega sicilijanskega lista zelo pesi¬ mistično izrazil o stališču Italijanov pri Gorici in ob Dobčrdobski gor¬ ski planoti. Njegove izjave objavlja sedaj list „Corriere della Sera 11 in sicer precej obširno. Orlando pravi: Te dni sem dobil toliko novih vtisov, da isti pomenijo za me no¬ vo življenje. V resnici pa se je zgodilo več, kakor sem pričakoval. To liko se je govorilo o utrjenem goriškem obmostju in o Doberdobški gorski planoti, ki so v očeh naših častnikov skoro hežavzetna enota. Položaj pa si moremo prav predstaviti še le tedaj, ako imamo ta sis¬ tem naravnih in umetnih trdjnav. ki se vzpenjajo kvišku'kot- nezavzet ni zid, pred seboj. Te trdnjave predstavljajo nekako drzno izzivanje katero se zoperstavlja tudi najmočnejšemu napadalnemu srdu; V teh utrdbah imaš pravcato sliko izvanredno velikega navdušenja in trd¬ ne volje naših sovražnikov Kdor opazuje bojno črto, ki varuje levi. breg reke Soče, dobi sko¬ ro vtis, da je Bog pri svojem stvarjenju vzel nekako na pomoč.čast nika avstrijskega generalnega štaba in je vse tako uredil,' da je s'svo- 1 jo nevidno in vsemogočno modrostjo olajšal obrambi) teh postojank v isti meri in na isti način, da je napad na to ozemlje od .italijanske strani strašno otežkočen. Že način, kako so gore ih hribi urejeni in se¬ stavljeni. smer gorskih črt, razširjen sistem naravnih utrdb, narava tamošnjih skal, njih razpokline, naprej moleči robovi in globočine ter končno nevarnostipolna bližina deroče in'globoke reke, se zdijo, kot bi bilo vse ustvarjeno z dobro premišljeno voljo za to, da za¬ kličejo vsakemu, ki bi hotel iskati prehod čez nje, krepki ,,8toj !" Kakor so napravljene naravne ovire v tem ozemlju, tako so sko¬ ro urejene tudi utrdbe, ki jih je postavila človeška roka. O Avstrijcih gre glas, da so mojstri pri gradnji takšnih utrdb, a pri delu utrdb na Goriškem pa so celo sami sebe prekosili. Strelski jarki, katere sO se¬ zidali v dolgih mesecih, ko se je z veliko skrbjo pripravljalo na voj¬ sko, so naj mo de r ni j ši in najpopolnejši izdelek, ki si ga modema vojna tehnika sploh more misliti. Način gradnje je trpežen, skrivališča var¬ na. mehanizem pa ženialnn izvršen. Avstrijci so vse iznajdbe ,,hudob¬ nega duha 11 izvabili proti nam in še nekaj: Napravili so nam zapjke in rafinirane zapeljive priprave, na katere poprej nihče niti mislil ni. V imenu tu zastopanih društev in denarnih zavodov, ki predstav Ijajo, dasi nepopolno, tisoče in ti soče slovenskega prebivalstva tržaš¬ kega mesta in okolice, si rsojam zaprositi Vašo prevzvišenost, da b Vaša prevzvišenost blagovolila sporočiti pred Najvišji prestol na.j vdanejše naše čestitke in vroče želje, da bi Njegovo Veličanstvo cesar in kral.j ostal še dolga lesa ohranjen domovini in svojim zvestim na rodom- Bog ohrani, Bog obvaruj našega najmilostivejšega cesarja in gospoda, Franca Jožefa J.! Na nagovor g. dr. Wilfana je. govoreč najprej nemški, odgovo ril gospod namestnik: Zahvaljujem sc Vam, gospoda, najprisrčnejše na izrazu lojalnih čustev zvestobe in vdanosti cesarji’ in države, o čemer bom gotovo poročal na merodajno mesto. Današnji dan je še prav posebno srečen, ker slavimo Cesarjev dan na višku,/ 1 .vetovne borbe in tu na (teh. okrog katerih besni boj, obličje v nhličj/e sovražniku. Več kot leto dni se že upira avstro-ogrska monarhija liremoči sovražnikov in ta z najsijaj; uejlimi uspehi ovenčana vztra jnost je pokazala vsemu svetu, kako nesluteno mogočne so s-h- naše ‘staroslavne države. Pod slavno vlado Njegovega Veličanstva, se je .»•au.vila Avstrija do sedanje svoje veliči¬ ne. do mogočno struje ie enorte. ki muli narodom kakor posamezne¬ mu državljanu naj (urnejše ‘zavetje za svobodno delovanje. Če velja naše neottto.g-no občudovanje danes najlepšemu po¬ osebljenju živi je.n.k * sile države: naši slavni obrambni sili in njenim neprekps) jivim uspehom, potem se moramo z najglobljo hvaležnostjo spominjati predvsem prej vrne osebe NajvišjejJa vrhovnega vojnega maja 1015. — Jožef Zajec piše i gospoda hi dobiva ledini iz rok svojega vojaštva najdobrodošlejc vojnega vjetništva na Ruskem:. Iz vojnega vjetništva, Iz ru-skega vojnega vjetništva se je oglasil Ivan Boštjančič svo¬ jim staršem n,a Vel Bukovico št. 28 pri Ilirski Bistrici. Vjet je bil med posadko v Przemvslu in se nahaja.sedaj v Skobelevu, v mos¬ kovski guberniji. Piše med dru¬ gim. da je zdrav in da trško pri¬ čakuje prihoda domov. — Iz voj¬ nega vjetništva se je oglasil Fr. Križman piše v Bukovje pri Po¬ stojni:.. . Lačen nisem, prost sem tudi in grem. če. hočem, lahko v mesto in med, ljudi. Prestali smo precej. V dveh mesecih nisem enkrat pod streho spal, ampak le¬ žali smo po jarkih v blatu, snegu in mrazu. Tukaj vjamem vsak dan kakšen krajcar, ko bolnike brijem in strižem. Sam Bog rni je dal, 'da sem si' ohranil škarje in britev, ki sta mi tukaj v veliko korist. Ljudi in njih nature Vam ne morem tu natančneje popisati So sploh dobri ljudje, in sem se jih tako privadil, da se pogovar¬ jam ž njimi kakor z domačimi. Vsak vojni vjetnik ima- 3 ali 4 bolnike, da jim streže. To je moje delo sedaj. V Črni gosti, dne 14. iz Kar se men© tiče. se mi zmerni enako godi. samo, noga me je za¬ čela zopet boleti je bil še. košček plošeevine notri pri kosti. Zdrav¬ nik mi ga je zdaj ven vzel.-Celi se mi dobro. Tu je še (4. maja) hu¬ da zima, pada vsak dan sneg, pri vas pa mora že toplo biti. Prija¬ teljski pozdrav! —- Angel Čušin, primorski Slovenec, je sporočil svojim sorodnikom v Selcih., .poš¬ ta Breginj. v Soški dolini:. Me¬ ni se tukaj dobro godi v ruski de¬ želi. Delam pri kmetih. Vse bi še bilo, samo dolg čas mi je po do¬ mačem kraju. Z Bogom! V Rusiji dne 2. junija 1915. — Štajerski Slovenec Franc Pušnik se je ogla¬ sil po daljši dobi svoji ženi Tere¬ ziji, ki biva v Vuzenici ob. Dravi. Piše:... in ti naznanjam, da se nahajam v vojnem vjetništvu v dal;inji ruski deželi in sem zdrav. Pozdrav iz Azije, V Skobelevu. dne 16 maja 1915. — Gospa M. S. v Krškem je prejela od svoje ga brata sedaj vojnega vjetnika v Sibiriji pismo, ki se glasi med drugim:, . . naznanjam ti. da sem zdrav v Tomsku. Mesto šteje čez 100.000 prebivalcev. Vročina ne¬ znosna. Sprejmi srčne, pozdrave od svojega brata Karla, V Tom¬ sku dne 13, julija 1915. r ~, Ljub¬ ljančan Fr. G. piše iz Novonikola- jevska prijatelju v Ljubljani-... . Tu je. jako vroče. Dovoljeno nam je, kopati se enkrat na teden v Obu Ob je sibirski veletok znaj- ečjim porečjem v celi Aziji. Tz- vira. v Altaju ob rusko-kitajski meji in se Izliva, v severno lede¬ no morje. Preteče počez celo Si¬ birijo in meri 5220 km. (Donava 2850 km.) V svojem spodnjem te¬ ku znaša njegova širina, kadar naraste, čez 40 kilometrov. Ob je plovna reka in je v tem oziru ve¬ likega pomena za Sibirijo, ki ima samo eno železnico. Znano je bo¬ gastvo rib v Obli kakor sploh v vseh sibirskih . rekali. — - Feliks Merhar 'je sporočil prijatelju r* Ljubljani, da se nahaja v ruskem vojnem vjetništvu vTaškentu v Srednji Aziji. Pravi, da je zdrav in da se mu dobro godi. Dopisni¬ ca je bila oddana v Taškentu din 21. aprila t. 1. in je prišla pred par dnevi v Ljubljano. — Čez dalj časa se je oglasil iz Rusije Peter Brajdič svojcem, ki bivajo v -dali vasi blizu Novega mesta, -r~ Žustov iz Vrha št. 11 pri Rov¬ tah poleg Logatca pošilja pozdra¬ ve očetu, materi prijateljem in znancem. — Karel Jeretina' je premeščen — - kakor poroča svo¬ jim staršem v Ljubl jano — v Ta¬ ro. Tara. je mesto v Sibiriji v to-, bolski guberniji, kjer se stekati re. ki Arkaka in Trtiš. V rečenem mestu so velike usnjarne in cve¬ te živahna trgovina z Buharo in Kino. Karel Jeretina je že videl precejšen del Sibirije in bo vedel mnogo povedati svojim učencem ko bo zopet poučeval na ljub¬ ljanski mestni šoli. — Matija Gre Štorih iz Brezija pri Dobrovi, Fr. Milavec, doma, iz Breg št. 5 pri Pliberku na Koroškem in Matija Kavčič iz Št. Vida. ZAKAJ NAJ NAS! ROJAKI VLAGAJO SVOJE DE¬ NARNE PRIHRANKE V PRVO-DRUGO NARODNO BANKS V PITTSBURGU, PA, IN ZAKAJ NAJ PO¬ ŠILJAJO SVOJ DENAR POTOM NJE V STARO DOMOVINO, i KER je ta banka Narodna banka. KER je kot Narodna banka pod nadzorstvom vlade Združe¬ nih držav ter je redno pregledovana po vladnih urad nikih. KER KER mrn-a petkrat na leto poročati o svojem SVashington. ITALIJANI ŽE V POLETJU ZMRZUJEJO. ' "Corriere della Sera 1 , 1 toži o trpljenjih, katerim so izpostavlja¬ va italijanski vojaki v gorski voj¬ ski in piše med drugim: Strašen je sovražnik, proti kateremu se morajo boriti naši vojaki v viso¬ kih dolinah Tirolske in Koroške. Nihče, ki živi v vročili mestih, ne ve, kaj se pravi prebiti eno noč na prostem na višini 2000—3000 metrov. Čeprav je čez dan tempe¬ ratura prijetna, se po solnčnem zahodu zelo shladi in vojaki mo¬ rajo ure in ure ležati nepremič¬ no v ledenem mrazu. Gorje tis¬ temu. ki utrujen zaspi; njegova smrt je gotova. Šele ko bo število žrtev te strašne vojske sestavlje¬ no, se bomo čudili, koliko jih je postalo žrtev mraza. . Če Italijani že sedaj v poletju tožijo o mrazu, kaj bp šele po zi¬ mi. ter poslovanju v ■ jamstvo de- un-a pravico izdajati papirnat denar ponirati vladi vrednostne papirje. ;e ta banka članica novega Zveznega Rezervnega Banč¬ nega Sistema ter je ena izmed velike skupine Bank, ki vzajemno jamčijo dčuga za drugo in njihove vlagatelje. so pri Narodnih bankah tudi delničarji, t. j. ljudje, H ko lastnik: banke, odgovorni ne samo za vsoto sv J* oe.ezev, ampak za dvakrat tolikšen posluje ta banka že 63 let ličkaj denarja pri njej ima veliko glavnico in >K', ooo.ooo. KER plačuje obresti na vložke i- 0 . , - • htevo in brez odloga. " 17 l ,a <'>‘je prihranke na za- KER lr.liko vsakdo piše tel i • pismo se bo razumelo^er 'V V sloV( ‘ nskf '9 1 jeziku, in to KER ta banka posluje ‘ ^ovordo nanj v istem jeziku- jamči, da bo denar i- . bankami v Evropi ter KER KER KER KER a m znesek. ■t- nikdo izgubil le ko- ^ ( ‘i|- rezervni fo: pr eko KER uomovinq>, tamkaj* Dplafan 0 ^ 0 * 1 '^ P° tom Cn ° 1 JV , 1 kp pa -U>i-o
  • a hočete vložiti na obresti lahko poslujete s ti> kakor človek ki ^ a, 'ko pismenim potom ’ kl v velikem mestu. tak' 3fAS615" s 16. septembra 1915. 7 JAPAllMFfiA nnilPCA■■f k <> rl a® severa 0 in .južno .Arrasa, *■ fcrtl nUliLufl DUJIuoRi v okrožjih Neuvilla, Roclineour FRANCOSKI LETALCI SO OBISKALI TRIEK, —NAD 100 BOMB SO ZMETALI NA NEZAVAROVANO * MESTO, Berlin, preko Londona 14. sept. Nemško vrhovno armadno po¬ veljstvo poroča o položaju na ža- padni fronti cisto nakratko: ' Položaj je neizpremenjen. Bli¬ zu Oourtrai smo sestrelili neki so¬ vražni aeroplan. Njegovo posad¬ ko smo zajeli. Nadalje smo str¬ moglavili neko drugo sovražno le¬ talo nad montfaconskim gozdom na tla. Njegova posadka je bila ubita.“ ROČNE GRANATE IN MINE. Pariz, 14. sept. — Francosko vojno ministrstvo objavlja slede¬ če poročilo: ' Tekom zadnje noči so se vrši¬ li blizu deželne ceste Bethune- Arras na raznih točkah boji z ročnimi granatami. Sovražni na¬ pad severno soucheškega kolodvo¬ ra je bil z lahkoto odbit. Istočas¬ no je vladala precejšnja živahnost artilerijskega ognja na obeh straneh. ' Trdovratne operacije z mina¬ mi se nadaljujejo pred Fav. južno od Somme. "V Argonih in v Champagne je, prišlo do artilerijskih spopa¬ dov. Na lotrinški fronti so naše baterije živahno streljale na nem¬ ške strelske jarke in podzemske zakope v soseščini Embermenila, Leint reva in Ancervilerja. So¬ vražne oddelke, ki šo jeli prodi¬ rati iz svojih strelskih jarkov ter se približali našim žičnim oviram, je razpršil ogenj naše pehote". V gčerno obvestilo francoskega vojnega ministrstva se glasi, ka¬ kor sledi: ; "Kanonada ob reki Yser, ka- ta in Wallyja traja dalje. Sever¬ no Aise je naša artiljerija odprla uničujoč ogenj na sovražnikove strelske jarke in zakope pri Ben- vraignes. "Mnogi oddelki nemške peho¬ te so bili pred Audeehy vnovič razpršeni. "V Vogezih se je vršilo ljuto obstreljevanje vzhodno Metzera- la in Sudelkopfa, "rPedkratkim so obmetavala sovražna letala Luineville in Com- piegne. Kot v odgovor le-tega po¬ leta je odplula včeraj zjutraj es¬ kadra 19 aeroplanov nad Trier ter zmetala okoli 100 bomb na meslo.' Brezdvomno so bombe za¬ dele kolodvor in državno ban¬ ko." • I BOJI NA GALLiPOLISU, Carigrad, 15. septembra. — Tur iško vojno ministrstvo objavlja sledeče uradno poročilo: »Naša artiljerija je učinkujoče obstreljevala neki sovražni polk pri Anafarta blizu Kasakoi, kak er tudi sovražna taborišča blizu Sali- Lake. Razpršila je nadalje čete, ki so operirale blizu Seddul-Bah- ra. ,,Sovražno križarko in torpe¬ do vke, ki so poizkušale približati se obali, jih je odgnal naš ogenj. „Na ostali fronti se ni • prigo- dilo nič važnega". Izkrcanje novih zavezniških čet' Pariz, 15. septembra. — Zavez¬ niškemu brodovju se je baje po¬ srečilo potom balonov izpariti po¬ stojanke turških baterij na azijs¬ kem obrežju dardahelske ožine ter jih prisiliti z granatnim 'og¬ njem, da so utihnile. Tako se da¬ jo sedaj taborišča zavezniških čet boljše držati. Iz Mitelen poročajo v Atene, da Francozi in Angleži izkrcavajo <» • ► - P • ► BOJNE MAPE EVROPSKIH V BOJ'ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI. SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14y 2 palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Zatem prva mapa v barvah porazdeljuje celo Evropo, kakor se v sedanji vojni grupirajo države, in kdo in proti komu se bori, je tudi označeno v barvah- Četrta stran obsega cel svet, na kateri je označeno, koliko ima vsaka vojujoča se država kolonij ali naselbin in kje se nahajajo- -Na peti strani je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬ žnikov, ki se bojujejo, in kje se bojujejo- Na šesti strani je PwU*:ja z mejami Nemčije in Avstro.Ogrske, kjer se sedaj bijejo silno krvavi boji- Sedma stran obsega Anglijo z njenim otočjem in Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikanske pomorske bitke- Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo ih Belgijo, koder razsajajo najljutejši boji- Deveta stran obsega celo avstro .Ogrsko državo z njenimi mejami na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejami na Rusko.kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrdi¬ tejših boiih- Na deseti strani je Srbija z novo teritorialno posestjo m mejami, kjer se nahaja sedaj srbska vojska i t- 'd- SAMO 50 CENTOV, < I pa dobile velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih <; držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in *> precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. a’i drugo, ..mapo s slikami z < • Kdor torej želi prvo. samo nyipo bojišča", r.aj se takoj naroči ter pošlje obenem upravo ..Slovenskega Naroda". 25 ali 60 centov na velike čete vojakov na Ga Lipo lis, vsledčesar se je baje polastila Ca¬ rigrada silna panika. Turki se baje pripravljajo na umik. London, 15. septembra. — Kraj Pliocaea v Mali Aziji, 25 milj juž- nozapadno Smyrne, je glasom ne¬ ke brzojavke iz Aten baje v pla- mčnu. Domneva se, da uničujejo Turki vse obrežne kraje ter se umikajo v notranjost, ker priča¬ kujejo skorajšnjega padca darda- neiske ožine. (Očividno se je mo¬ ralo.zopet nekaj olja priliti v br- ljavko angleškega upanja. Odtod torej prerokovanje o padcu trdo¬ glavih Dardanel. — Op. ur.) Nemški podvoaniki v Črneni morju. Pariz, 15. septembra. — Glasom neke atenske brzojavke je bil med Mitelenami in Tenedosom neki nemški podvodnik po francoski toVpedovki torpediran in potop¬ ljen. London, 15. septembra. Br¬ zojavka na »Mornmg Post" jav¬ lja iz Petrograda: *Ruska straža na polotoku Ke reš-Krim je opazila v Črnem mor ju turško-nemški podvodnik no¬ vega nemškega tipa. Nekaj časa je rekogniseiral, oddal nekaj stre¬ lov na obal, potem pa izginil". Brovnsville. Texas, 13, sept. — Iz neke zasede, obstoječe iz sena dračja in druge slične šare, je na¬ padla danes zjutraj drhal, šesto- 'ječa iz 20—30 Mehikancev pri Los Indios neposredno pred soln čnim svitom patruljo 3. ameriš¬ kega konjiškega polka. V spopa¬ du je bil ubit en Amerikanec in dva ranjena. Prvega je zadela krogla v glavo, a je čez pol ure potem podlegel rani. Ranjenca sta sergeant Welsh in trobentač Fornev. Los Indios je 26 milj od¬ daljen od Brotvnsville. Drugo tol po Mehikancev so ugnale ameriš¬ ke č(?te v kozji rog, tako, da so se morali Mehikanci umakniti v sme ri proti Rio Grande. Pet Mehi¬ kancev je v je tih. ki se jih posta¬ vi pred sodišče. Major Anderson, ki je poveljnik v San Benito, je naznaniti polkovniku Blj/Cksomi v Fort Brown, da misli, da se Me¬ hikanci niso vrnili čez mejo, nego se skrivajo v soseščini kraja, kjer so se vršila spopada. SPOPAD PRI NOG ALEŠ. Nogales. Ariz.. 13. sept. — Da¬ nes so se šest milj proti jugovz¬ hodu od tukaj spopadle Villove čete, okoli 1500 mož, pod genera¬ lom TTrbalejo z 2000 mož broječo četo Carranzove vojske. Da so bile Villove čete v tem boju poražene potrjuje dejstvo, da so odšla oja- če-nja iz Nogales na bojno fronto. DRŽAVNI TAJNIK LANSIC- JE KOMFERIRAL S PRED¬ SEDNIKOM. Washington, 13. sept. — Prvi korak glede mehikanskegga vpra šanja utegne biti storjen odstra¬ ni panameriške konfere.nce, ki jo v kratkem sklice tajnik Lansing na zasedanje. Tekom današnjega dneva se je državni tajnik Lan¬ sing posvetoval s predsednikom glede položaja v Mehiki, zlasti glede zadnjega odgovora Carran- zovega na 'panameriški mirovni manifest. Kakor se govori, pošlje Carranza najprej dodatno posla¬ nico, ki se bo posebno ozirala na eventualno vojno odškodnino in jamstvo za inožemce. MEDNARODNI POLOŽAJ NA BALKANU SE JASNI, SVINČNIK in PEČAT l IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im pnimek, pošljite 50 na upravo lista, navedite svoj točni naslov, in naročilo se bode takoj’ izvršilo. Že cel čas, kar divja sedanja svetovna vojna, so si belili zastop niki Rusije in njenih zaveznic, kako bi zvabili balkanske države na svojo stran ter jih zapletli v boj proti Avstriji in Nemčiji. Ob- Ijubovali so jim vse, kar je mo¬ goče obljubiti tej ali oni državi. Dočim se je dala Italija spelja¬ ti na led ter iti za sirenskimi gla sovi Rusije, ki ji je prodala Av¬ strijsko Primorje, — seve le na papirju — se balkanske države še do danes niso dale pregovoriti. Nejasnost, smibenje, omahova¬ nje in mešetarjenje, vse je to de¬ lalo položaj na Balkanu do zad¬ njega časa silno zApleten in te- ^jmeu. Ali sedaj so se nekoliko raz¬ jasnili mednarodni odnošaji. Srbija je odgovorila ententi nepovoljno. Pred nekolikimi dne¬ vi je dospela semkaj vest iz Itali¬ janskega vira, ki pravi, da je pri¬ šlo med Rumumjo na eni strani in Avstrijp ter Nemčijo na drugi strani do sporazuma glede izvoza m uvoza. Vsa poročila došla iz Grške, Trde, da . ostane Grška še nadalje nevtralna, dočim se je Bolgarijo že .dalj časa, smatralo za povsem nevtralno, če ne za centralnima velesilama naklonje¬ no. V nedeljo zjutraj pa so prines¬ li časopisi obvestilo, da se utrju¬ je bolgarsko luko Dedeagač z vso naglico. • Čemu, bi utegnil kdo vprašati? Bolgarija je klin v pravem po¬ menu besede, zabit med osrednji ma državama in Turčijo. Prime¬ roma je pr^v malo ljudi, ki bi vedeli, kaj je prav zaprav pravi' končni cilj, ki je silno važen za "osvobojen je visokega morja". Tisti cilj je namrep Carigrad. Ruska vlada je že ponovno iz¬ javila, da niti zavzetje gališke prestolice Lvov niti okupacija Varšave nima prav nikakšne važ¬ nosti. Pravi in resnični smoter vojne je Carigrad. Kajti bržko bo Carigrad v er: ten ti hib rokah, bo prava igrača iztrgati Avstrij¬ cem in Nemcem Varšavo in Lvov iz rok. In Nemci so že neštetokrat poudarjali, da bi bila Lvov in Ca¬ lais zanje brez pomena, če hi Tin¬ ki izgubili Carigrad.* Kajti bržko bi bile Dardanele Rusom odprte, bi si Rusija in nje¬ ne zaveznice močno opomogle. Ali to bi bilo manjše važnosti v primeri s posledicami, ki bi jih imelo rusko nadvladje Male Azi¬ je, nadvladje zveze s Sredozem¬ skim morjem in strašanska utes¬ nitev vseh balkanskih držav. Nasprotno pa bo nudila var¬ nost dardanelske ožine in ..obsta¬ nek turške države osrednjima ve¬ lesilama ogromna ozemlja, odpr¬ ta mirnemu razvoju. To se naglo uresniči tedaj, če ostane Bolgari ja pri svojem. Oni mali koščeki Srbije, ki se vriva med Avstrijo in Bolgarijo, .je bil ob poee.tkn vojne zelo znatne važnosti, kar je prisililo osrednji velesili da sta se rajši obrnile glede svojega prevo za na Romunijo kakor na Bolga¬ rijo. Aii --.»dKiiU .dzue4U,-)e... sama svoje vojne- potrebščine, je izgubila Romunska svojo samo za časno važnost. Uspehi osrednjih držav so o malovažili tudi pomen tistega srb¬ skega koščka med Avstrijo in Bolgarijo. Sporazum med Bolga¬ rijo jn Turčijo je bil odnosno jako lahek radi tega, ker ni ostal po balkanskih vojskah noben Bolgar v Turškem ozemlju, in utrjenje za mejno črto je bilo samo potre¬ ba, da ostane kontrola nad dede agaško železnico popolnoma V bolgarskih rokah. To sedaj priznavajo tudi na Romunskem in Grškem. Romuni¬ ja ni danes več dežela, za katero se pehate osrednji s-ili. Skoroda je nekaj temu nasprotnega. V# nevarnosti so zdaj minile. Romu¬ nija mora sedaj gledati na svojo) gospodarsko bodočnost. Kajti nag nenje Bolgarske na stran osred¬ njih sil in Turčije utegne ogroža ti blagostanje Romunske. NaGrškem je položaj celo ugod nejši za osrednji velesili kakor oni na Romunskem; Pred par dnevi je prinesel nmv-yorški list 'The New York Times' članek, ki dovolj jasno .govori, »zakaj so celo Veni- keloš in njegovi pristaši za to, da ostane Grška še nadalje nevtral¬ na. Le-ta natančno razloži vstop Italije v boj in tudi naravni anta¬ gonizem med Italijo in Grško. Ni¬ kakor pa ne omenjena faktorja, polagoma eedaljbolj uveljavlja Ija na Grškem, kakor se je uve¬ ljavil takorekoe po vseh drugih delih nevtralnega sveta: nevolja zoper angleško bojevanje. Če se bo razvila ta nevolja nal Grškem celo v jačji obliki kakor, drugod, se ne bo čuditi, ako se pomisli, da si je takoj po izbru¬ hu vojne izvolila Anglija grško otočje za oporišče svojih pomor¬ skih opera ei j. Ali Grki '.si sedaj še ne upajo javno pokazati te svoje nevolje. Brezobzirnost angleške mornari¬ ce je predobro znana in grška obal preveč izpostavljena. Zakaj torej utrjujejo Bolgari Dedeagač? Zato ker dobro izpoz nava Bolgarija, da tudi kot ne tralna država ni dovolj pred angleškim nasiljem. JL, 1807. so Angleži bombardirali Kodanj tudi iz podobnih vzrokov. In an¬ gleška vlada še dodanes ni izpre- menila svojih kramarskih nazi- r.amj. (Nadaljevanje s l. strani.) ZDRUŽENE / DRŽAVE ZA¬ HTEVAJO ODPOKLIC DR JA, DUMRE. Drugič so Čehi, Poljaki, Sloven¬ ci, Slovaki in Hrvati tudi podani¬ ki avstrijske države, dr. Dumba pa najvišji zastopnik avstrijske monarhije, če bi torej sramotil avstrijske narode, ki žive tu, bi sramotil državo, ki jo zastopa pri ameriški vladi. To, pa ni mogogp, čdtudi bi bil Dumba najnerodnej- ši dipl omat na celem svetu. Že iz teh dveh gori omenjenih vzrokov je dovolj razvidno, da je očitek, češ, da so avstrijski Slova¬ ni-neizobraženi in tako leni, da se ne. morejo niti sami pošteno pre¬ življati, nemogoč in najpodlejša časnikarska izmišljotina. Kaj takega bi se povsem upra¬ vičeno in lahko trdilo o Srbih v kraljevini, o Črnogorcih in še bolj pa o Rusih, za katere se toliko tin te potrosi po ameriških časopisih, [zmed le teh se najbolj odlikujeta „World" in pa »Evening Tele¬ gram". Prvi je tako ,,strašen" sovražnik Avstrijcev in Nemcev, da se ;j e dal od neke strani tako naplahtati, da očita Slovenske¬ mu Narodu" podkupljivost, ozi roma že kar podkupljenost. Večkrat pa se zgodi, da teče tat za drugim povsem 1 poštenim člo¬ vekom kričaje: ,,Držite ga!" Za¬ kaj tako dela, si vsakdo lahko sam misli. Gori napisanega očitka drju Dumbi pa niso pograbili samo češ¬ ki in slovaški listi, nego tudi ob¬ skurni new-yorški kramar, ki se je zadnje dni na vse kriplje priza¬ deval, da se izmaže iz velesrbske ligaške polomijade. A sedaj je zopet zagazil vanjo. Hlastno in brez glave je segel po natolcevanju drugih Avstriji sovražnih in Srbiji ter Rusiji pri¬ jaznih listov ter razlezenih lic čenčal v svoji zmešani plenici, češ, vidite, ljudje božji, takšna je Av¬ strija, tako si vzgaja diplomate, ki jo potem zastopajo v tujih dr¬ žavah. To 1 je dobro, da je ne smatra nihče več za resen list! GABRIELA 0’ANNUNZIO Težko se človek loti umazane 3 "a opravila. Tako približno je tudi človeku, ki se loteva opisa vati življenje moža, kakor je Gabrijel D’ Aimuzio. Če to stori¬ mo, storimo Zato, da svet vidi v polni luči modernega proroka onega naroda, ki je pred. sodbo zgodovine storil nezaslišan čin iz dajstva nad lastnim zaveznikom. D’ Annunzio se je rodil leta 1864. in sicer 12., dne meseca mar ea. poleg drugih nemoških lastno¬ sti ima D’ Annunzio tudi to, da v jesenskih dneh svojega življe¬ nja prikriva opravo leto svojega rojstva in trdi, da je pet let mlajši. Sam o sebi nam reč pravi da je rojen leta 1869. Rojstni kraj mu je. bil Pescara v Abruz- zih. Njegov , oče, majhen posest¬ nik ki se je pisal Rapagneta, je sina imenoval Gaetano. Mladi Ka jetan Rapagnetta pa ni čislal oče¬ tovega imena. Rapagneta se po slovensko namreč pravi 'repica Po materi, , ki ji je bilo ime An- nunzia, si je pozneje prevzel ime Gabriele D ’ Annunzio Gabrijel Oznanenja, ki je sedaj tudi nje¬ govo meščansko ime. Malokdaj je tako lepo ime nosil nevrednej- ši človek : Leta 1897. je D’ Annunzio v rimskem palamentu zastopal kraj Ortona. Imel je tedaj dolg a silno konfuzen iredentističen govor. PosKnci so se mu postne havali, in na koncu mu je neki socijalist zaklical: Bravo Rapag¬ netta ! - — In ta vsklik je zagrenil I)’ Annunziju poslansko karije- ro. Zapustil je zbornico in ni ga bilo več nazaj. Radi njegove brez mejne domišljavosti se mu dali številni nasprotniki in kritiki pol¬ no zbadljivih priimkov. Gabrirae- da (naduti nepridiprav), "Gabrh ele Chiodo" (umazan dolg), ”Im- maginifico" (človek in pol) — to so nekatere bodeče cvetke, ki jih je D’ Annunzio moral nositi, varna. Sam sebe pa je z vso resnobo in gr a v p,o. vzoru svojega kompatri jota Nerona posebno raFnSzlv ljal 'Divo' (božanski ker je mne¬ nja, da je za Dantejem največji pesnik. Sploh ima z Neronom ve¬ like podobnosti v značaju. Kakor pa je nadut, tako je tu¬ di neizrečeno strahopeten. Po nje¬ govem slavnostnem govoru v Qu- arti so mu paeifieisti (prijatelji miru) očitali, da. hujska na voj¬ no druge, sam pa naslad željnih panciafichista (strahopetnež). Mož ni bil za trenutek v zadregi. Ponudil se je armadi za prosto¬ voljca, se dal imenovati za nad¬ poročnika v vojnem tiskovnem stanu ter si nato izposloval takoj tri mesece dopusta. Pred leti je začel ljubavno raz¬ merje z neko florentinsko damo. Njen mož ga je zato tako neusmi¬ ljeno nabil, da je božanski Gabri¬ ele več dni zdravil svoje grešne kosti doma v postelji. Njegovi prijatelji So mu svetovali, naj to kruto žalitev opere v viteškem dvoboju. A D' Annunzio .jim je odvrnil, da svojega "dragocene¬ ga življenja" ne sme izpostavlja¬ ti taki nevarnosti! Nadutost, nestalnost. D' An- nunzijevega značaja se kaže tudi v njegovem političnem nastopa¬ nju. Menda je ni stranke v Italiji ki bi ji D' Annunzio že ne bil pri¬ padal. D' Annunzio zna mojstr¬ sko obračati plašč po vetrn. Iz radikalnega republikanca je po¬ stal pohleven monarhist, iz divje¬ ga anarhista se je naredil krotak demokrat ter bo, če bodo vreme¬ na. tako kazala, še navdušen kon¬ servativec. Pri menjanju politič¬ nih barv ga je' vodil le en prin¬ cip modrosti: da bi pcr^al popu¬ laren ter po ljudski priljubljeno¬ sti udobno užival naslade življe¬ nja. Zato pa je dosledno,, ostal ne ngnan iredentar, kajti ta ideja -e v Italiji vedno vlekla in od uje se je D ; Annunzio jAdil, kakor je od nje v Ttaliji živelo in živi to¬ liko drugih zakotnih eksistenc. (Konec prihod.) seesseesesetesssesssseeose r TVELlKA , PONUDBA" Spred«! it\ Nebo ikatlju c VsetUa ic. v C*l» kupon ricicu \ v gsUiiii \ ^ ^ r* -j KRASNA SOBA brez hrane za enega človeka | za oddati. Pojasnila daje A. ® Stavanja, 6400 St. Clair Ave. « ali v gostilni pri J. Fleisch- ® mami, Glev.eland,.Ohio, * <9 __ POŠLJITE SAMO 25 centov | na upravo ,SLOVENSKE- § | GA NARODA* kot četrt- J | letno naročnino in dobi- g | vali boste najngledneji in | g najneodvisneji časnik v | • Ameriki. s • • Polletna naročnina . $0.50 s ® Ceioietna naročnina . $1,— # J (Opozarjamo vas na naše kra- g ®, sne darovej • SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO EOBITE POPOLNOMA BREZPRAONO. • i _•_ - Vsakemu našemu naročniku, ka teri nam najde novega naročnika vsaj za pol leta. in pošlje njegovo ime in, naročnino (najmanje 50e) na upravo bode dobil na zahtev gori imenovane bojne slike Za pok¬ lon brezplačno in poštnine prosto NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam je došk veliko vprašanj glede vojaški!' zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50 c., mi sleč, da tudi mi računamo za pat stopinj na avstrijski konzulat po 50 c., kakor je to storila svojca? Sajfserjeva šifkartašniea. Da obvarujemo rojake pred nepotrebnimi stroški, naznanja mo vsem naročnikom »Slovenske ga Naroda", da izvršuje uredni štvo ,,Siov e nskega Naroda" vse zadeve, ki so v zvezi z avstrijskim konzulatom in katerih ne morejo opraviti naši naročniki sami, po pojnoma BREZPLAČNO. Le čt je treba vrniti listine po pošti naj nam prilože poštnih znamk v pri merni vrednosti, uredništvo »Slovenskega Nar". Cv.ii ki»?U£.i is dali ikftt&c, issjs 'mo , ^ Sc jife S-vtfc : sa jottr. no ali vredne (Ta pogodba ugasne 31. decerr.cra 1915.) P. Loralard Co.» Inc Men- Y or\ E st. 1760 OKLICI. /1 Uradni oklici c. kr. oblastev v stari domovini, so velike važnosti za tistega, kogar se tičejo. Fv se utegne zgoditi, da bi ta alj QUi..v oklicih prizadeti rojak ne čit.al našega lista-, opozarjamo cenjene šitatelje »Slov. Naroda", naj do- oičnika obvestijo o oklicu, ki se ?a tiče. POKLrc NEZNANIH DEDIČEV; Dne 16. februarja 1916. umrla je Ma¬ rija Rakoše iz Toplic, zapustila je pis¬ meno poslednjo voljo z dne 7 januafja 1916., ki vsebuje sama volila. Ta po¬ slednja volja pa ni veljavna, ker je.bi¬ la zapustnica radi slaboumnosti pod kuratelo. (P 85-99.) Ker sodišču vsi njeni dediči niso znani, postavlja ,se za skrbnika zapuščine gospod Jožef Počervina, posestnik iz Birčne vasi št. 6. Ta ima gospodariti in oskrbovati posestvo zapustnicn skozi’eno leto pro¬ ti primerni oškodvdni, ter ima koncem leta položiti račun. Kdor hoče kaj zapuščine za se žabje vati, mora to tekom eriega leta od da¬ nes naprej sodišču naznaniti in svojo dedinsko pravico izkazati. Po preteku tega izroči se zapuščina onim dedičem po razmerju njih pravic, ki se bodo do tedaj zglasili in izkazali svoje dedin-^ ske pravice. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem Ddd. I., dife 4. avgusta 191" POKLIC NEZNANIH DEDIČEV. Antonija Janež, delavka iz Potoške -asi štev. 44, je umrla dne 24. avgusta. 1901 v deželni bolnici ne zapustivši ni- take poslednje volje. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. 3a skrbnika zapuščin se postavlja g. tosip Pirc, posestnik in župan v Ko- tredežu št. 5. Kdor hoče kaj zapuščine za se za¬ htevati, mora to tekom enega leta )d danes naprej sodišču naznaniti ln svojo dedinsko pravico izkazati. Po eceteku tega roka izroči se zapuščina r kolikor izkažejo dediči svoje pravice e-tem, vkolikor bi se pa to ne zgodilo iripade zapuščina državi. C. kr. okrajno sodišče v Litiji, odd. i, dne 26. julija 1915. OKLIC. Zuptr Martina Ogulina iz Mi zlega lolja, sedaj neznanega bivališča, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Mel¬ iki po Neži Simonič, posestnika ženi la Vinem vrhu štev. 2, zastopani'po :. kr. notarju Ivo Bakovniku v Metli ti, tožba zaradi izbrisa. Na podstavi tožbo se aoioča narok la dan 28. avgusta 1915. dopoldne ob I. uri pri tem sodišču, v izbi štev. 30. V obrambo pravic toženega Martina Igulin postavljeni skrbnik Jakob Plut, :upan in posestnik ha Vrtači štev. 12. jo zastopal toženca v oznamenjeni na v lij stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ta ali ne oglasi pri 'Odniji ali ne imenuje tej pooblaščen¬ ca. C. kr. okrajna sodnija v Metliki, odd. (I-, dne 31. julija 1915. OKLIC. Zoper odsotnega Jožeta in Nežo Kle- nenčič iz Verhulj štev. 10. podala se je x> Okrajni posojilnici v Krškem, tož- >a zaradi 1931 K 11 v. Narok za ustno sporno razpravo do- ->5i se na 31. avgusta 1915., ob 9, uri lopoidne pri tem sodišču. V obrambo pravje rostavljeni skrb- nk gospod Franc Perltauc v If-škem u bo zastopal, dokler, se ali no oglasita >ri sodniji, ali fie imenujeta pooblaš¬ čenca. . . C. kr. okr. sodišče Krško, odd. I".. ine 4. avgusta 1915. C. iu kr. avstro-ogrski ge: ežauji conzul v New-Yorku iščt ,celeče ese¬ je, da naznanijo svoje naslove: Brdiik Vladimir, Serotvitz; — Hrb- /at Josephine, Trst; — dira Vaclav, Praga; — Lovidch Pietro; — Sakso Pe .er; — Wuczycky Stanislav, — Pod- jorze; — VVochian Wilhelrr L tlim OKLIC. Zoper, odsotnega Janeza Kocjana, iosest. sina iz Rebra št. 4 se je podala tri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani >o g\ Fran-u Jamnik v Lanišah štev, 4, tožba zaradi 460 K s prip. Na podstavi tožbe se določa narok :a ustno razpravo na 14. julija 1915., lopoidne ob 9. uri pri sodniji, soba H. 50. V obrambo pravic Janeza Kocjana krbnikom postavljeni gospod Jožef Tocjan, užitkar v Rebru štev. 4 bo za¬ kopal toženca toliko časa, dokler se m ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. II., dne 2. julija 19l6. Slovenci in Slovenke, naročajte se ua »Slovenski narod", — 4 — ‘j is. SšteMfiSŽeSr 5z!raŠfci*.Ni ŠSsSŠSK&sfe SLOVENSKI NAROD (SL.OV.ENIC PEOFL.E.) Established i906. PubHshfcd every Thursday. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. F el is Dolinar, Pros. C. Kolstad, Šee’y & Treas. AMERICAN IN ŠPIRIT. FORFJGN IN LANGUAGE ONLY- The best aUvertlsing Medium to reach the Slovenic people in the United States and Canada- Entered as second olass ot mail matter at the New York Post Office under act of Congress of March 3. 1879.__ Naročnino pošljite po Post.. Express- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem Pismu na: 45 Vesey St. N e w Y o r k, N. Y. »SLOVENSKI NABOD' 9th YEAR. — Thur 3 day, September 16. 1915. — No. 30. ZA RDEČ! KRIŽ. V LJUBLJANI. Osrednji odbor »Bdečega križa v Ljubljani" sestoji L nasled¬ njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooldyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New-York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Nevark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York Oity, JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub¬ ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tioo- žih se »Rdečega križa v Ljubljani 4 ', na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn. N. Y. KAMELEONSTVO NAJNIZKOTNEJŠE VRSTE. III. V zadnji številki »Slovenskega Naroda" smo zapisali v članki pod gornjim naslovom med drugim tudi to-le: Vsak časopis mora stremeti v tej ali oni obliki, v tej ali oni poli tični obleki, da kar najbolj pomaga in koristi kar največ tistim, ki g; zdržujejo. In vsak list pa zdržujejo ljudje tistega naroda, v čegar je ziku je pisan. Ker je sakserjeva plenica slučajno pisana v slovenščini JO zdržujejo ameriški Slovenci. Nadalje tudi naslednje besede: Na narodnem polju ni niti najmanjšega sledu o kakem uspehu S katerim bi se mogla vsaj nekoliko ponašati sakserjeva plenica. Kakšne uspehe na narodnem polju bi pa moral doseči list, ki iz taja že celih 22 let in nekaj mesecev med našim narodom? V prvi vrsti bi moral poleg prinašanja političnih člankov in vest o svetovnih dogodkih naš narod učiti in tudi seve naučiti. Ali je izpolnjeval sakserjev list to nalogo? Ne, in stokrat ne, Morda ga je učil kramarske zahrbtnosti, zagotovo pa šarlatanst Va in kameleonstva- Šarlatanstva v svojem kramarstvu in kameleon stva v svoji kakor pomladansko vreme nestanovitni »politiki". Tekom dolgih let svojega obstoj^ je bil že vse, le tisto/kar bi mo ral biti, ne. Vsi, ki so ga eitali, vedo to tako dobro, kakor mi in Sakser shm Vsem je prav dobro znano, da je bil Sakser izpoeetka, ko še re ven in ubožen, silno navdušen pristaš naših socijalistov v vseh štadi jih v katerih se človek, oziroma meščan izpreminja v dovršenega soei jalista. Ko mu je pa jela kramarija donašati mastne dohodke, ko so mi naši ljudje, avstrijske kose, harmonike, šifkartašnieaf, razne brošure kalomonovi žegni in sv. pisma, pisana v luteranskem duhu, dokaj na polnila nenasitno bisago, se je začela vršiti dannadan precej nagi: metamorfoza. Možakar Sakser in njegova plenica sta se prevrgla i »hudega" nasprotnika socialističnega naziranja. Liberalno mišljenji mu je neslo bolje, in njegova plenica je bila pisana v liberalnem zrni slu, v kolikor ga pač pojmuje šifkartaš Sakser. Začel je hud boj s tukajšno duhovščino in ljudje, ki so v najož jem stiku-s Sakserjevim kurnikom na Cortlandt Streetu v New-Yorku so mislili, da že s tem prepiranjem in zagajanjem vrše svojo liberalni poslanstvo. Ali to ni trajalo bogve kako dolgo. Slovenci po Ameriki so jeli godrnjati; pisali so Sakser ju, češ, d: ne bodo Več pošiljali svojega denarja po njem v staro domovino, d: ne marajo več citati njegove plenice, da bodo kupovali vozne listke pr drugih tvrdkah, če ne preneha Sakserjev »Osel" gonje zoper duhov ščino. Zeksarju je upadel »liberalen" pogum in »svobodomiselno" nav dušenje, in njegova razvpita »eajtunga" je jeze pobledela. Nič n rekla, nego samo utihnilo je v njej »liberalno" kričanje, blatenje slo venskih duhovnikov je izginilo, in marsikatero pohvalo tega ali one ga slovenskega duhovnika je bilo citati med mnogoštevilnimi in sko ro edinimi oglasi Sakserjeve kramarije- S kosami, harmonikami, raz nimi žegni, najslabšimi slovnicami in enako šaro je izobraževal in š* izobražuje new-yorški kramar naše ljudstvo. Na narodnem polju ni storil še prav ničesar. Niti toliko ne, koli kor ima črnega za nohti Človek, ki se hoče kazati pred svetom za voditelja našega naro da, človek, ki hoče govoriti v imenu stoinpetd.eset tisoč Slovencev n: javnem odru, mora Uiti prvič iz drugačnega, ne pa iz švicarskega tes ta, in drugič mora imeti tudi kaj zaslug in obenem dovolj zmožnost za tako časten in odgovoren posel. Sakser in njegova reklamna ple niča nimata niti tega, niti onega Sakser j evo delovanje je merilo in se meri od poeetka pa do da nes edinole na en cilj — na. dolarje, To nam očituje nebroj dejstev, zlasti pa poslovanje njegove šif kartašnice in oglašanje le-te skoro na vsaki strani zeksarjevega Osla Kot »dnevnik", oziroma edini in največ ji »dnevnik", — 1 kako se vsak dan laže na svojem čelu — bi moral zlasti paziti na našo mla dino, jo buditi v modernem duhu, ji svetovati ter hiti odkrit prija telj. Zato- bi bilo treba dannadan jedrnatih člankov, oglaševanje zek sarjeve šifkartašnice bi se moralo omejiti, ali pa list razširiti. Tod: kaj takega ni dobro dobičkonosno za sakser jevo bisag®, in sakser je, 1 lišt je še nadalje čisto navaden in obenem še strašno nizkoten list z. reklamo njegove kramarije. Brez glave in stalnih nazorov jo vihra dalje iz ekstrema v eks tre, s krajnosti na skrajnost, kakor kaže barometer- na kramar 1 skem obzorju. Kar započne z velikim bobnanjem, prekine z zmerja njem in psovanjem skoro že kar- drugi dan. O tem pa hočemo izpregovoriti prihodnjič par besed (Konec prihodnjič.) maj 9 let)- in najsiabšemu. Tako so se navadili, brez pritiska med se- pusčicsko dedsčmc rajnke boj zapovedovati in ubogati. : Pa mi kdo reče: »Kaj je treba, da bi otrok ukazoval? Dosti, da uboga". V- odgovor mu citiram očeta Girarda; »Zapovedovati je ne¬ kaj človeku prirojenega ... Če je torej res da že otrok zapove¬ duje v svojem svetu ter bo v bodoče na ta ali oni način .zapovedoval tudi v našem, ali ni potem naša dolžnost, da vzgajamo to dorašča- jočo gosposko, da zapoveduje po človeško zdaj in v bodoče? ... S tem pa se navadna šola žalibog kar nič ne peča ..." Tudi jaz pravim: žalibog. Saj ne gre tu za zapovedovanje in uboganje. samb, .temveč za njegov način, za navajanje k medseboj¬ nemu spoštovanju. Strah, da bi se kdo zapovedujoč »prevzel", je prazen. Tega varuje vsakomesečna menjava osebe pri volitvi gospo¬ darja in pomočnikov. S tem so dane istim dolžnostim iste pravice ter naložene istim ,prayicaan iste dolžnosti. •"> ?•- Pri vzgojevanju človeka, ki je družabno bitje, ni mogoče dovolj poudariti, kolike važnosti je socijalna vzgoja. Da pa tu niti izdale- ka ne zadostuje sam pouk, je jasno: razumevanje od otroške strani je pretežko. Zato pa: . . . nič golega pouka o dolžndstih, temveč uvajanje v soeijalno istmitost" (Foerster) In s šolsko občino, se mi zdi, je gt.orj.en mak korak v to istinitost, Že združitev v občestvo, ki ga imenujemo »šolska občina", je soeijalno dejstvu.-Prav tako ves njen:.ustroj in njena uprava: zaznamovanj & »gospodar",' »gospodi¬ nja", »pomočniki", »pomočnice", priljudno medsebojno vedenje, mirno ukazovanje, samohotna pokorščina, Ali ni to več, ^nego ura moralnega pouka; # Kako sp vedi napram součeneem", ali »Kako je ravnati gospodarju s-posli 1" In če je priznanje človežanstva v so¬ človeku višek moralnosti, potem je šolska občina pač upravičena in¬ stitucija. Priznavam, rad priznavam, da tudi šolska občina ne ustvarja angelov iz,otrok. Priznam tudi, da vpliv na obče vedenje učencev ni prevelik. Kakor so. uljudni med seboj v poslih,, ki zadevajo šolsko občino,,prav tako m izključen nastop, da bi Fr.'Levstik spet lahko opisal 1 svoj ega Rvaea in Pretepača. V tem pa se ne očituje hudobnost srca, ampak deška pramoe, ki se najrajša javlja v r-vanju in metanju B. Razmerje med učiteljem in učenci. Odpravo samodržtva in uvedbo konstitucije so še povsod pozdravljali z odkritim veseljem "in to na obeh straneh. Zakaj samodržec ne more računati na ljubezen svojih podložnikov, ih. podložniki ne morejo videti v njem bitja, ki jim hoče dobro. Ugovor, da ni dobro, če se pušča otrokom preveč prostosti, velja le takrat, kadar se prostost napak pojmuje. Prostost ni v tem, da pustiš otroku, naj počne, kar hoče, nego v tem, da ravna otrok svobodno, a so" vendar vodilne misli tega ravnanja v rokah uči teljevih. Ali da govorim s primerom iz naše šolske občine: da ima go spodar, oziroma pomočnik v svojem delokrogu pravico in dolžnost, da pregleda, če je red. Pravica pa je omejena; saj pravi končna do¬ ločba, da se poravnajo vsi morebitni spon- med gospodarjem in po močniki ali razrednimi občani le v navzočnosti gospoda razrednika in je odločitev v njegovih rokah. Ali z drugo besedo : svoboda je ne¬ omejena .le toliko časa, dokler- ni nevarnosti, da bi zašla stran poti. V čast svoji šolski občini moram priznati, da dosedaj še ni bilo spora, kjer bi moral jaz poseči vmes- ... Sicer pa je-treba zapisati: nevarnost prevrata vsled prostosti-je v anarhiji, ne pa v pravi konstitucij orialnosti. In spet nam kaže po¬ gled po svetu, da je anarhizem pogostejši v absolutistični državi ka¬ kor pa v konstitucijonalni. Ta resnica naj nas uei tudi v šoli, Izpoz- nali bomo tu^.i tu, da — iz-ljubezni in vdanosti raste spoštovanje. Pri katerih učencih je. to mogoče? Pri manjših ali pri velikih? Pri vseh! V mojem razredu so učenci o.d svojega 9. — konca 13. leta, vpliv je pri vseh isti. Malo spominov iz dijaških let, ne da bi imenoval osebe in kraj! čimbolj je profesor ravnal z nami kot sebi'enakimi, čimbolj nam je puščal pravo prostost, temveč, smo imeli spoštovanja in ljubezen do njega; tem lepši so bili uspehi v njegovem predmetu inf y šolski dis¬ ciplini njegovih To naše vedenje nam je narekovalo njegovo rav¬ nanje z nami. L . V tistih dnemsk-er-ni hifa' šdlska oMmk, k'i je buctiftfv nas ljube •zen in vdanost, a bila je dovolitev raznih svoboščin. Sicer- na to po¬ glavje ne spada v moje p o d r o c j 6,, i n 0 šolskih obeihah na Srednjih šolah je že pisal dr. E. Osvald. Poudariti sem hotel le poglavitno, to, ia ne glejmo v svojem učencu vedno le otroka, ki. j e izročen v vsem svojem dejanju učiteljevi -— ne trdim preveč,, če ečem samovoljno¬ sti, nego da vidimo v njem človeka- (Konee prih.) s - različnim je ki 0 DOLSKIH OBČINAH" VOBGE !N PO I (Dalje.) ^ . .- : ; Meni pa je pokazovala ta izvolitev novo stran šolske občine. Po eetkom meseca sem se bal, da ne bodo občani takemu gospodarji pokorni. Moj strah je bil prazen. Opazoval sem sicer že prej, da s< ne protivi niti 'eden večjih šolarjev, če mu zapove manjši,;, in glej zdaj ga izvolijo ter se samohotno podvržejo najmlajšemu (ima ko-na skrivnost, ali začarano pismo" SO, Chicago, 111. -— Spoštova¬ li g. urednik! Ker ni bilo-'doslej 'e nobenega dopisa iz naše.našel* »inč ‘ v '"Slovenskem Narodu", •čas. prosim, da priobčite ta j moj irvi dopis v našem priljublje¬ nem listu,. ... Z delom se ne moremo nič kaj >ohvaliti, ker se dela’le pomatetnj ,Ali na društvenem polju pa na- iredujemo precej dobro. Četvero noskih, društev imamo in eno ženi ko. Le-ta spadajo k iovenskim . enotam,. Najv.ečje 'ruštvo Vitezov Sv, Florijani t-eje 1 nad 200 elanov in» eegar- lan sem tudi jaz. Četrtina druš- 1 Va je itniforimrMa. Kadar- grč¬ ati v paradi, izgloda tako lepo) ;akor kadar korakajo v starem , craju kranjski Janezi po ljub- janskih ulicah, ki bodo skoro ko¬ ckali, tudi po polehtarskih mes- ih, a po ruskih pa že stopajo,' \>.kor> vse kaže,,- bodo imeli naši uhaki božične praznike V Petro- jradti inVMčSk-vi, najrajši 1 , bi jih >a v Rimu ua.Jjaške-m. Cenjeni urednik, dajem Vam ..la/nanje, da v So. Chicagu nima io kramarske lige Mm.kzdaj-so :se že zaesli lasati a ligino zapuščino.. V Sakser;,e em. Oslu sem čital svarilu, naj e ljudje čuvajo Troštov ter naj majo žepe zašite pred njimi. Jaz >a svetujem, naj ' se naš narod af je ne ‘saino Tioštov, nego tudi veh drugih ligaških ogrizkov, od igiriega predsednika pa tja doli Jč; mazačev sakser j eve plenice. Naznanjam Marii. tudi, da smo tneli 5 septembra zvečer veselico ■ igro v korist tukajšnje Sloven¬ ke eerkvp sv. Jurija. Igra ”Pošt- je sicer povsem moška igra, a to¬ da topot so jo igrale ženske v moški obleki. Zato je pa bilo tein več humorja. Želeti je, da bi nas dekleta spet v kratkem presene¬ tila š kakšno lepo igro. V Vašem cenjenem listu sem že parkrat čital, da se je zapoeela velika akcija za Rdeči križ v Ljubljani med našimi rojaki po eeli Ameriki. To je jako lepa in plemenita- ideja. Kajti s tem v resnici pomagamo svojini ranje¬ nim rojakom v starem kraju, M se tako junaško bore proti mili jonskemu medveda,rju in verolom nemu polentarju. Zatorej vsi Slo venel in Slovenke po celi Ameriki na nege za. So prekoristno stvar. Vsak najmanjši dar je dobrodo¬ šel! Kamen na kamen palača, zr na- pogača!. Vsak malo, pa vsi, In uspeh nam je zagotovljen! Moj dopis se je precej razteg nil. Zato končam. II koncu po¬ zdravljam vse eitatelje in eitate- ljice tega nam dragega lista "Slo¬ venski Narod" ter iskreno, želim, da bi nas v kratkem obiskal vsak dan. - Poročevalec Collinvrood, Ohio. — Prosim, priobčite naslednje vrstice v pri- 'jubljenem listu "Slovenskem Na- -edu", ■ ■; ■ -s Ne morem si kaj, da ne bi pri¬ jel za pero ter napisal teh besed. Kajti mislim si, da marsikatere ga'rojaka zbode v oči, ko eita'v ligaškem "Asinu" št. 206. na dru gi strani v 5 koloni: Hohštapler- ju R. Troštu v album. R. Trošt je bil še phe'd nekoli¬ kimi . tedni v deveta nebesa, ali sedaj ga ravno isti list, oziroma kramarska cunja blati- in ponižu je. na dno pekla. Če ima Trošt glavi še kaj drugega kakor za- liže bo že obračunal z Zeksarjem. Al 1 , skoro se mi zdi, da sta ta dva vredna drug drugega. Denarne zadeve. so vsepovsod silno kočljiva vprašanja, zlasti pa med kramar¬ ji, kakršen je new-yorški branje¬ vec s kosami in Vodiškimi Jo- ha-ncami. Iz tega je jasno kakor beli dan, koliko je temu staremu Zeksarju za naše slovensko ljud¬ stvo. Njemu ni mar dobrobit slo¬ venskega naroda, nego le njego¬ vi $ $ $ Možakarju se je v zadnjih dneh mendatudi -zmešalo. Po hrvaških listih je bil z. velikimi ih naširoko ražpritbni črkgmi razglasil, da bo govoril za Slovence — to se pra¬ vi, za Veliko Srbijo. Pa mu je -sr¬ ce zlezlo v hlače, stisnil je rep' med noge. ter rajši ostal za pečjo.'- (V tujih časopisih smo že čitali, da je govoril kot hrvaški urednik — Op. ur.) No, on že ve. zakaj je to storil. Pa tudi nam, ubogi raji je to prav dobro znano,. Tro|t naj se torej informira da je izvabljenje denarja pod krivo pretvezo v Ameriki kaznjivo, pra vi nadalje kramarska plenica. Kakšna sodrga -so bili stebri in stebrički rajne liže. Opozarjam pa vse ligaške vodi¬ telje, da so. vsi od predsednika pa doli do literarnega' tajnika izvabljali pod napačno pretvezo denar iz našega naroda. Najprej naj si omijejo roke v celoti, po¬ tem pa naj prično umivati ligaš¬ ke zamorce posamič. Seve od new-yorškega kramarja, ali 'jugo slovanskega kraljia", se ne sme ničesar zahtevati.- Tako početje je še posebno kaznjivo. Kajti mo¬ žakar se je silno razpasel. Za svo¬ jo kramarijo je imel doslej pros- tejšo pot, kot je pa Imajo za sa¬ bo in pred sabo avstrijske in nemške čete na pohodu po ruskih tleh. Pa kaj hočemo?! Je že tako, da si stare butiee ne dajo -dopo vedati, pa si ne dajo. To j se vidi tudi pri slav. organizaciji dr. Sv. Barbare, ki mora biti v zelo sijaj nem finančnem položaju, da si drži kar dvoje glasil, in sicer enega kot dnevnik za pozablji¬ vega gl., tajnika, dragega pa za članstvo. Čast, komur čast! Glav ni urad silno skrbi za društvene Slane. Ali mi elani nismo navaje ni take postrežbe in -skrbnosti., zato pa. tuch z najglobljim. ogor cenjeni odklanjamo ligaško trobi¬ lo new-yorškega kramarja kot svoje glasilo. Mi smo popolnoma zadovoljni s starim glasilom "Na rodnim Vestnikom," katerega se; je bilo tudi postavno določilo za društveno glasilo. Nadalje se joka glavni pred-, sednik v kramarski cunji št. 206 pod naslovom "Članom in člani¬ cam v 1 pojasnilo", češ, da N. V, ne izhaja vsak dan, da več raeu na kakor drugi listi itd. Vprašam gl. predsednika, jeli izhajal N V. vsak dan ob zaključku zadnje konvencije? On priporoča nada¬ lje, -naj se stavi kandidate. Zopet lepa! Ob štetju glasov jih pa nik jer ni, f kakor je razvidno iz pri tožb postaj zaradi glasovanja združitvi. (Če ve gl. predsednik sedaj za člen XXVIII. točka 4. početnu ni poprej pogledal v pra vila?!) Če hoče imeti gl urad kramarsko cunjo za svoje glasilo naj ga plača sam iz lastnih žepov, Članstvo je za N. V. pa mirna Bosna. (Na tiste njegove črčka rije v, Sakserjevem 'Oslu' glede vzhoda se ne bomo ozirali.) Za kaj molči duša dr. sv. Barbare Kje je izid glasovanja post. št, 55 Kakor se spominjam, je poslala post št. 26. v Colliniwoodu gl, tajniku kakortudi drugi draštve ni duši gl- predsedniku, v pripo roeenem pismu predlog št. 65, Pa se niti prva, niti draga duša ne oglasi. Diktatorstva, ne. potrebujemo pač pa odločno zahtevamo, da se izpolnuje volja elanov. Seve, če bi si Lf/tei ta ali oni elan iskati pravico potom čašo pisja, bi bilo z maslom namaza nim glavam nadvse ■ všeč, da se njegovo -pritožbo pošlje najprej gl. predsedniku v pregled, kakor je to določeno pri Slov. Kat. Eno ti. Ali jaz; kakortudi vsi drugi na¬ ši elani slavne organizacije se ni¬ kakor ne maramo posluževati tak šne metode, ki ni prav nič bistro umna. da se ne vse smet sv Barbare. Upa bo dal B« pi-ibodBi. ; uikdo izmed g. delegatov podku piti za eno 'kvodercigai , » ee dali n. »doji k«™«* Ob koncu tega dopisa m< še pohvaliti Slov. Uniformirano Podporno Društvo 'Baron g > ki je kljub slabemu vremenu raz- „ l0 svojo resi društvu želim kar največ na v pristopilih elanov. Tebi vrli nas “Slovenski Narod", pa obilno na cenikov, da skoro postaneš dnevnik. ^ Naročnik, Gros, Kans. — J° e Hadalin nam je poslal pesmico, katero je spisalo, oziroma zložilo osem kranj skih fantov v galiških strelski jarkih. Njemu jo je pa poslal vo¬ jak Jožef Kaferle iz Sela pri Mir¬ ni na Dolenjskem. Začenja se takole : - .•»s- - ' 1 - -i Se nekaj novega zdaj euje: Lah vojno nam napoveduje, ker misli si, da nas je -malo, slovenskih fanto^ še ostalo. Pa le potrpi, Italijan, že pride ,zate strašen dan! jo Vse članstvo naše organizacije opozarjam, naj si to prav dobro zapomnijo. Kajti še enajst mese da se dedšeina, bi bilo pošteno, da V 0 * 0 .: svoi ™ cista- izkidalo ves gnoj - - i iz glavnega urada zai dopisniku Jožefu Krotec-u, ker zna tako izvrstno napadati Avstri z o in nas Slovence. Tako bo tisti Vaš dopisnik laže študiral, kod b0 plaval, kor nas večina v e , ka¬ ko Ve preplaval v Novem Mestu rek0 Krko. Tudi tukaj bo lahko , | g e dobi kakšno diedščino ?„ d evoie umazane dopise priza- nščmski upravi "Nove Zlobe". Ob sklepu svojega dopisa po¬ zdravljam'vse eitatelje in čitate- 1-jiee nam priljubljenega lista "Slovenski Narod" in želim mu, la b’ nas skoro obiskal vsak dan. Zvesti naročnik. V nadaljnjih kiticah poudarja- iaši kranjski fantje, da se naj Emanuel boljše nauči vojskovati Kajti Avstrijci so bolj iskušeni kakor polentarji. Rus se je tudi opeharil, če je islil, da bo v Lvovu gospodaril. Tamkaj so ugrabili topove, stroj¬ ne puške in vozove ter na tisoče in tisoče vjetnikov. Tako se bo zgodilo ..tudi s po- lentarjem, ki sega .svoje dolge prste po našem- divnem Primorju. V italijanfsko deželo pokorakajo, Benetke, Milan in Turin. Toda tem se še ne bodo zadovoljili. Kajti kralj bo moral celo Rim zapustiti ter 1 se na Siciliji naseliti Avstrija ima se star obračun z. Lahom. In sedaj se je ponudila prilika, da ga poravna, in to dob ro poravna. Italijan mora popla¬ čati Avstriji stare dolgove, pre¬ den napravi si nove. Ko Izve Ita¬ lijan, kaj zna Ilir, potem da "Av¬ striji mir’ vabilo. V soboto, dne 18. septembra t.- 1 priredi slov. podporno društvo Orel" št. 90. J. S. K. E. v New- Yor ku. velik "Zabavni večer" v prostorih gg- Mraka in Kuclerja na vogalu Graham Ave. in Stagg Str. v Brooklynu v korist RDE¬ ČEMU KRIŽU V LJUBLJANI". Začetek točno ob osmih zvečer. Vstopnina prosta. Izžrebalo se bo kabinetno uro za $6.—, katero je podarilo društvo ’ Orel' Rdeče¬ mu križu v Ljubljani". — Šaljiva pošta, godba, ples. — Za dobro pijačo in tečen prigrizek bosta krbela naša rojaka — gostilničar¬ ja gg. Mrak in Kucler. Ker je gori omenjena priredi¬ tev dobrotvornega značaja, se pri¬ čakuje ogromne vdeležbe. Vsi so povabljeni brez razlike! Zato naj pridejo tudi vsi greateri nevron¬ ski Slovenci, da bomo temlaze in tem sijajnejše pokazali svojim ro¬ jakom onkraj morja svojo ljube¬ zen do njih- Posebnih povabil se ne razpo¬ šilja. Osrednji odbor "Rdečega križa v Ljubljani". ___ r VABILO, 'j Pittsburgh, Pa. sept. 6. Spoštovani gospod urednik!! Ker ni že dolgoeasa nobenega do¬ pisa iz naše naselbine, upam, da mi dovolite majhen kotiček v na¬ šem priljubljenem listu. Delav¬ ske razmere niso preveč dobre. Kar se tiče kramarske lige, se bolj redko hvalijo z dohodki. Sa¬ mo tukajšni list "Nova Zloba" ali glasilo rajnke lige se še nape¬ nja v svojem umazanem listu in napada zveste Slovence v naši na¬ selbini. Vprašam vas, gospodje u- redniki okoli "Nove Zlobe", s kakšnim obrazom morete nas Slo¬ vence zahtevati za naročnike ali odjemalce vašega umazanega lis¬ ta, ko pišete v štev. 28 (Crazv Austrian); pod tem odstavkom ste napadli Slovensko društvo, ki se je vdeležilo parade pri blago- slovljenju katoliškega pokopališ¬ ča? Vprašam vas, kaj imate od tega, -da napadate poštene Slo¬ vence in jih nazivate neumne Av¬ strijce? Zakaj ste napadli Rev. Dulca in celo parado, ki se je vr- išla v najlepšem redu? Mogoče ni bilo nobenega ki trobi v Vaš rog. ali mogoče Vam manjka naročni¬ kov, d_a jih mislite s svojimi na¬ padi pridobiti? Zakaj v nekaterih številkah pišete "Nova Doba" polutednik, zatem pišete dvoted- nik, ali pa pride komaj enkrat na teden ali v časi tudi na dva ted¬ na? Ako si vi getepodje, bolj pre¬ mislite m napišete, da j-e "Nova Zloba" Crazy, potem bo vsak trd ao prepričan, da je to res, da je res Nova Doba Crazy ker nam ne prinaša nobenih novic in nobenih zanimivosti in nič druzega ne de la kakor napada- Slovence tukai v Ameriki in pa našo staro domo¬ vino. Kakršen program imate vi gospode, tako Vam tudi napre¬ duje Vaš umazani list. Kjer le umrla nekdanja Edinost, m "- 11111 da bodemo kmalu kolektali za venec nove dobe; potem bo vsak trezno misleč Slovenec pre¬ pričan da je res Nova Doba Cra¬ zv; kakor nam j e znano, N 0 y a Do ba ze umira, in če b« ostala kak- — V soboto dne 18. septembra t. 1. 'bo v Gaenikovi dvorani 903 Keehem Str. v Indianapolis, Ind., velika veselica v prid "RDEČE¬ MU KRIŽU V LJUBLJANI"*. Začetek točno ob polosmih zve 1 čer. —- Vstopnina 25 centov.- —-• 1915.{Dame so vstopnine proste. Rojaki In rojakinje, vdeiezite ',e v kar nao-bilnejšem številu te irekoristne in plemenite priredit¬ ve ! Za izvrstno godbo, izborne 28 - lavo in dober prigrizek bo skrbel Krajevni odbor "Rdečega križa v Ljubljani". SPOKORJENA RUMUNI-J.A Rumunija je dolgo časa igrala sto ulogo, kakor Italija. Tudi »roti njej, smo morali zavarovati svoje meje. Rumunija nam prej tudi ni ho- ela pripustiti uvoza svojega žita letroleja in bencina. Rapši je pus ■ila svoje kmete in fabrike brez cupcev, nego da bi nam dovolila ivoz. 1 udi v tem ozira se je Ru- nunija spokorila. Sedaj skesana lama ponuja svoje proizvode. Deutsche Orient-Korrespodenz' Joroča, da so se zadnji petek po- ;ajah na Dunaju zastopniki ru- nunske vlade glede izvoza žita u petroleja v Avstrijo. Nemčijo n Ogrsko. Rumunska vlada je >ama prosila za tak razgovor,' j^i P°lj"delstvo tako strašno r P 1 ’ c ; a vlada, vidi, da more samo akojšen izvoz potolažiti razjar- lenn razpoloženje producentov." ; z mdustrijskih krogov se sedaj zve, da Rujmuniji ne manjka vo- •O 1 . Dotičpe izjave generalnega arnatelja Cotescu se bile le grdo 'lepilo, da bi naprtil krivdo o- red«jima silama. Rumunija Rabi ia leto 35.000 vozov za izvoz svo- ( °ga odvisnega žita, Cotescu je >a rekel, da morejo rumnnske že- ezniee izvoziti na mesec komaj iozov, sedaj pa je nenado- 3000 na P 1 l z nal. da bi se g sodelova¬ njem naše železniške uprave da¬ či izvoziti mesečno 25.000 voz. a 0 izvozna moč rumunskih m.eznic odvisna samo ud politi- e ^lade. 'A ljudstvo uvideva. f? j v lada igrala z interesi tega ljudstva in je prišla sedaj v slab¬ ši položaj, ko že mora prositi na ,. a ju ; Osrednji sili bosta stavi- 11 seda 3 gotovo bolj trde pogoje- ' -E* . 3h£ =3*nii SLOVENSKI NAJtOD", 16. septembra 1315 ■ ■'.^’liT t *----—!- — ,.—^,-.22 • .-- • I UTOnlt ' ^'tir Novite iz starš domovine. _/ KRANJSKO. LJUBLJANSKE NOVICE. Oficirski ča s tni znak Rdečega križa z vojno dekoracijo je pode Jjen štabnemu nadzdravniku pr¬ vega razreda dm Edmundu Ge- duldigerju, zapovedniku garni¬ zijske bolnišnice št. 8 in garnizij¬ skemu nadzdravniku v Ljubljani. Slučaji kolere v Ljubljani. — Dne 15 avgusta ob eni ponoči ji v mestni takozvani kolerni bol nišnici umrl 31 letni delavec Franc Babnik na azijski koleri. Doma je iz Delnic pri Šentvidi nad Ljubljano, je bil zaposlei pri tvrdki Czeczovviezka, ki re¬ gulira Ljubljanico ter je stano val na selu pri Ljubljani št. 41 To je drugi pojav kolere med ei vilnim prebivalstvom v Ljubija ni. Med slučajem Babnikovim ii onim Sfiligbja zdne 11. avgust; ni prav nobenega stika. Kajti ob mejni ■ begunec. Anton Sfiligoj doma iz Kormina, je bil v Zalo gu mizar na železnici, ko je obo lel, Babnika pa so 13. avgusta popoldne oddali v deželno bol nišnico, odkoder so radi znakov obolelosti na azijski koleri pre nesli takoj zvečer istega dne v mestno takozvano kolerno bol nišnico. Bakteriologična preiska va je dognala, da je to pozitiven slučaj kolere. Takoj ko je nastopila smrt, sc pokopali Babnika na pokopališ ču sv. Križa. Vse osebe, ki so pri šle !e količkaj z Babnikom ' stisk, so spravili v kvarantenc jih podvrgli zdravniškemu opa zovanju in bakteriologieni pre iskavi. Njihova stanovanja., ozi roma delavnice so kar najskrb neje in pod nadzorstvom urad nega zdravnika razkužili. Stvar ki se ne dajo razkužiti, pa pos teljno perilo so sežgali. Nalezlji vosti, oziroma razširjenju koler se je torej prišlo vokom. In v res niči se še ni odtlej javilo nobene ga slučaja kolere, ki bi bil le ko ličkaj v zvezi z prejšnjima. Izreč no se lahko poudarja da je meš čanstvo ljubljansko popolnem; prosto kolere. — Dne 13. avgus' ta je umrl v isti bolnišnici na ko leti odzunaj dovedeni 241etni pe šee Mihael Gavjanee iz Marina ros-Szigeta na Ogrskem. Ali le-t; slučaj kolere ni prav v nobenei: stiku z gori omenjenima. Pri kopanju utonil. — Osem letni učiteljev sin Franc Mlaka, se je kljub mater,ini prepoved neopažen izmuznil iz stanovanj; na Dolenjski eeajti ter se šel kc pat v ribnjak za salezijanskim zavodom. Tamkaj je zagazil blato ter utonil Neki 161etu mladenič, ki se je nahajal v bli žini, je skočil v vodo, da bi reši dečka. Iskajg ga dalj Časa po bi; tu ga slednjič potegne mrtvegi na suho. Nesreče, — Šestletna hčerk; nekega begunca, po imenu Justi na Maraš, in stanujoč v Ko¬ zarjih, je padla pri igranju ; nekega plota ter si pri tem zlo mila desno roko. — V Mostal pri Vodmatu je povozil nežna; kolesar šestletnega delavčeveg. sina Henrika Tihelj, ko se je ig ral pred. očetovim stanovanjem Dečku je bila pri tem zdroblje na ključnica. V spanju okraden. — Delavc Franc Dolenc je legel ob odpo čitku v travo za topniško vojaš nieo ter trdno zaspal. Tedaj s- je priplazil do njega nepoznav tat ter mu izmaknil iz notranje ga žepa vse prihranke v zneski 10 kron. Darila. — Povodom slavja av atrijskega cesarja Franca Jožef; L je daroval gospod deželni pre< sectnik baron Sckwarz Eiizabetni otroški bolnišnici v Ljubljani 20* kron. — žena gospoda deželneg; glavarja gospa Bogomila Šuster šieeva je podarila za Rdeči kri; znaten znesek 200 'kron. — Gos pod dvorni založnik Franc Kol man v Ljubljani je podari) z; ranjene^ vojake 5000 eigaret. ojaške vesti. — Armadne uat poveljstvo je imenovalo er t’o voj niškega pomožnega zdrav 'T' . a t ' r ^ a - Je tneja Demšarja, pr deljenega poljskemu lovskemi bataljonu št. 7. črnovojniškin nadzdravnikom za vojno dobo Ljubljana 16. avgusta 1915.- Liiibljana se pripravlja na slo ve-sno praznovanje cesarjevega rojstnega dne. Župan dr. Ivar Tavčar je izdal na someščane o j c ’ v v .. katerem poudarja, da bc letošnji praznik rojstnega dne, Njegovega Veličan stv a pomem¬ ben, kakor še nikdar. Na bojnih poveljstvo snorazummo z poljanah bo v sredo 18 t. m. stveno oblastjo odredilo strog! gromko odmevala prisega ne- snago v vojašnicah in vojaških omahljive zvestolA v sovražne bolnicah. Posebno pozornost jarke mi pa ki smo smeli ostati tnora obračati na pitno vodo doma, okrasimo v viden znak' 17 ponovljene prisege te domove s cesarskimi, deželnimi in mestni GRAŠKE NOVICE. I Najvišje cene za živino v Grad ju. Na predzadnjem živinskem lo na predvečer slavnostno raz _ii: ..J . TV *_X1 * _ __„ se ivetljeria. Vojaški mirozov bo n predvečer ob 8. Proslava rojst lega dne cesarjevega je zdr,uže la s cvetličnim dnevom v priloj Rdečemu križu in z odkritjen nestnega "železnega ščita" n; Magistratu. K deželnemu pred sedniku pojde deputacija mest lih t svetnikov z županom na celi la izreče čestitke mesta. — A vroslavo cesarjevega rojstneg ine se priredi, v kar se je osno /al poseben odbor izmed mož 8 j. S. narodno romanje k Marij ?omagaj na Brezje ki obeta bit /elieaštn«* V Ljubljano je došlo ;adnje dneve zopet nekaj begun ;ev iz Gorice. Ti so skoro zadnji Prinašajo le slabe vesti, kolik Jorica trpi pred kletiin sovraž 'likom. Živahno je v Ljubija! »opoldne okoli 3. ure pred kolo Ivorom južne železnice, tačas pi taja "begunski vlak". To je po oraševanja in poizvedovanja met jivahnimi Goričani! GORENJSKE NOVICE. Tatvina masti in mesa. — Prei lekolikimi dnevi je nekdo izma! lil posestnici Mariji Starmanov v Golembrdu pri Medvodah idsotnosti domačih lonec, napol ljen s 16 kg gvinjske masti ii m suhega mesa za 85 kron. Aretacija sumljive ženske Predkratkim so neko noč areti rali v Malivasi pri Ježici tujo )koli 45 let staro žensko, ker s; e sumljivo plazila in potikala p> Ivorišeu neke tamkajšnje gostil le. Prijeta ženska ni marala po /edati svojega imena. Na pot la okrajno sodišče se je spusti a na tla ter ni hotela dalje. Pra vijo, da ji je ime Katarina Za ar in da je žena nekega berač; — muzikanta. ejmu v Gradcu (5. avgusta) je »rišlo do izvanrednega razburje- ja. Ob začetku sejma je navzo- •i uradnik mestnega tržnega ko- aisarjata naznanil, da je graški nagistrat- določil, da se sme od lej prodajati živina le za ceno. ;i je za 25 po sto višja od cenr, d je bila v juliju 1914. Lastnik Ivine so na to izjavili, da pod te ui pogoji ne morejo živine pre¬ lati. Radi tega se živina ni zače a niti prodajati. Odposlanstvo ustnikov živine, prekupcev in za- topnikov mesarske Zadruge je ato šlo k cesarskemu namestni ui. Ko mu je odposlanstvo popi alo položaj na živinskem sejmu ; e namestnik odredil, da sc pre laja živine lahko zopet prosto irši. in sicer le Za tri odstotk Iražje. kot je bila nakupna cen; hndajanje živine se je nato M 12. uri pričelo in je bilo zelo ži zahno. Cesarski namestnik je iz iavil, da bodo v kratkem izdam »dredbe. ki bodo promet in cene živini končno uredile. Začasno se ie za graški sejem določila naj 'išja cena 150 K za 100 kg. živi eže. Ker pa kmetje in živino ržci s temi Cenami niso zadovol ii, je dne 12 .avgusta, bilo ir ejmu samo 10 suhih volov. Ui bodo naj višje cene in drug' dadne odredbe glede prometa Ivino upeljane za celo deželo 'orno poročali. • Štajersko. MARIBORSKE NOVICE Dne 16. avgusta je naznanil de ave.e Frane Kitak oblasti, da si e moralo v stanovanju zakon kih Adolfa Poliska in njegovi ene v Pobreški ulici št. 15. a Mariboru nekaj hudega pripetiti Idolf Poliska ki je po klicu sli ar, je črnovojnik in bi moral ot initi proti jugu. Na podlagi po latkov Franca Kitak se je poda a vojaška komisija in sicer nad »oročnik Kolačik, poročnik Čel n zdravnik na dotično stanova lje, ki je pa bilo zaklenjeno ii »oklicati so morali ključavničar ia. Ko so odprli stanovanje Polis a, se je nudil komisiji grozei irizor. Poliska je ustrelil najpo irej svojo ženo in nato sameg; ebe. V pismu, katero je piša •Voji materi, piše, da izvrši urno n samomor- vsled tega, ker je ne zdravljivo bolan. Trupli so pre lesli v mrtvašnico v Pobrežje. Dne 16. avgusta je umrl tukaj nji mesar Frane Kranjc. CELJSKE NOVICE. Južnoštajerska hranilnica i lelju bo oddala podpore iz jubi ejske ustanove "Cesarja Franc; 'ožefa I." in iz "Spodnještajer ke juibilejske ustanove" dija ;om ali učencem slovenske naroč losti, ne oziraje se na kakovos' u ne na mesto šole katero obis uijejo. Prosilci za podporo iz ’Ce arja Franc Jožefa 1. jubilejski istanove' morajo biti pristojni 1 'kraje Šmarje pri Jelšah, Gornji 'rad, Šoštanj, Sevnica ali Vran ko, oni za podpore iz 'Spodnje¬ štajerske jubilejske ustanove" p; rneio biti tudi iz dragih okraje' la Štajerskem. Odseku Rdečega križa za eelj ,ko okolico sta darovala gospoc n gospa Rammel, graščaka ^ u Preienbergu, povodom rojstneg Ine Njegovega Veličanstva 50 K Javno pohvalo je dobil od de ielnega orožniškega poveljstva »vozniški stražmojster Ivan Ddn io. ker je potegnil, ne meneč si -a nevarnost 'lastnega življenja iekega mrtveca iz deroče reke 'Hlikovanec je doma iz Jaretii IZ DRUGIH ŠTAJ. KRAJEV Št, lij v Slov. gor. Daleč na¬ okoli se nitako lepo obhajal ee arjev rojstni dan. kakor pri nas. lel St. Ilj je bil na predvečer irasoo razsvetljen, a najlepši >ač Slovenski Dom. Na gfie» lad župniščem so bujno žarele ' raku inieijale: F. J. I. Nad nji ui je plapolala v raznih barva! tevilka: 85. Rakete so se spni ale. pokalo je, da se je na dale azlegalo. Vmes pa so se slišal brani glasovi naših slovenski! vevcev. Opazili smo tudi velik' loveiiskih zastav, ki so p lapola e iz hiš združen? s cesarskimi 'ri cesarski maši pa je bila cer cev natlačeno polna občinstva elo nasprotniki so pravili: Sent Ijski Slovenci so pač patriotični Gornjigrad. Izvanreden in re lek slučaj 85 rojstnega dne naše ja toli izkušenega, zato t-oli bol jubljenega vladarja. cesarj; ^ranea Jožefa I. je tudi naša do ina obhajala. Priredil je zato se stavljen odbor lepo slavnost a Tornjenigradn dne 18. avgusta : ?odbo, slavnostnim govorom, de damaeijami in tombolo. Ta u azne druge stvari dale so čisteg; lohodka čez 500 kron za vojaški lamene. Daj Bog, da se s tem si er majhnim darom nekaj poma ra. omiliti težave naših hrabrih »ojakov, vojskujočih se za vero lom, cesarja! Št, Vid pri Planini. Občina Pia linska vas je imenovala tukaj njega nadučitelja g. Frana Bra iea častnim občanom. To .ie h •etrta Ju vaj všolanih občin ki tni ;e izkazala tekom njegovega 3;' etnega delovanja na tej šoli naj Iš j o čast. Dramlje. Ubogi Hrastnik’ P; toči pred Jakopovim je na Vr >eh pri Hrastniku strela kozolei tžgala. Dva dni pred Veliko Go lojnico pa je prejšnja gospodi lja utonila, sin gospodar pa ji mdo zbolel. Peljala sta se iz Žil »roti Zajekloštru. Tam se: je ob ak. utrgal in strašna nesreča j< »ila v trenutku gotova. Ubog' later so našli še le v soboto i utro pod jezom Oberskega. Cel; a,ra obžaluje nesrečneže. ue. Ker se je med ranjenci, ki s I lošli z južnega bojišča, pojavil nekaj slučajev kolere, je vojaško*g PRIMORSKO. TRŽAŠKE NOVICE, Verdija ni več. Trg sv. Ivan? 3 bil snoči prazen; Spomenik? osipa Verdija ni bilo več tam er so ga 1 že dne 17. avgusta po »olnoma razdrli in odpeljali. Edi 10 kar je še snoči spominjalo n; r erdijev sjiomenik, je bila želez ia ograja trivoglasta vrtiča okol pomenika; tudi vrtiča ni bik r eč ker je bil razdret še prej, m aro spomenik sam. T V:" i-: P i t’. j avgusta n.-’, mestnem fizikatu; Fon do MarcVat i leti, uh s' r . Ze¬ nona št. 1. Zidarič Josip, mesec dni, u. del'Mstituto št. 13; Zor¬ et Anton, leto dni, Sv. Marija Tcgdalena spodnja št. 3915. — bolnišnici pri Sv. Mariji Mag alc-ni dne 17. avgusta; Etbin Sikan poldrugo leto Brrovlaki na južni železnici; odpravljeni. Obratno hadzorniš- tvo južne železnice naznanja: Do iiadaljne odredbe prenehata iz ehnienih ozirov na progi Mari¬ bor glavni koledvor Trst drž. colodvor brzovlaka št. 5 in 6, na progi Maribor—Ljubljana gl. kolodvor pa osebna vlaka št. 33 in 36. Sokol — odlikovan na bojišču. IČan "Sokola" v Škednju, Josip Saučin-Vako, je bil že iz začetka m, izvrstno vedenje pred sovraž¬ nikom na gališkem bojnem polju »o viša u v narednika pri 5. dra¬ gonskem polku; sedaj pa je bil za nadaljnje junaštvo odlikovan zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Poklonitev tržaškega slovenst¬ va cesarju. — Naknadno poroča¬ mo, da sta bila v Reputaciji na¬ rodnih društev in denarnih za¬ vodov. ki je gospodu namestni- |ku izrazila vdanost tržaškega Slo venstva Njegovemu Veličanstvu, zastopana tudi "Zavod Sv. Niko¬ laja" in društvo "Narodni dom in sicer po dru Sla viku. Kar se tiče okrašenja poslopij a cesarjev rojstni dan. se je splošno konstatiralo v mestu in še posebno v vojaških krogih, da ie bil najokusnejše, najlepše in tudi iiajveličanstvenejše . dekor.i- ran tržaški "Narodni dom". Bodočnost Trsta. Dvorni svet- iik Leopold Popper se bavi v "Neue Zuricher Zeitung" z vpra¬ šanjem. kako bi v trgovskem po¬ gledu izgledal Trst v italijanskih rokah. Do pred 30 let je bil Trst precej zanemarjen ter ogrožen po konkurenci Hamburga, Bremena, totterdama. Antvverpna in delo- ua Genove, še le, ko je avstrij- ka vlada — pred kakimi 30 leti — izpoznala ■ važnost tega svoje¬ ga pristanišča, se je lotila raznih vod jeti j, ki so naglo, rapidno (»vzdignila Trst — mesto in pri- tanišče. Važnost, napredek in j vrocvit Trsta z ozirom na trgovi ».o in promet je tesno spojen s vojim zaledjem; z avstro-ogrsko »umarhijo, doeim je Avstro-Ogr ka v manjši meri navezana na hst, Le manji del uvoza in iz iz 'oza je prevzemal Trst, Močim je mči del ubiral pot proti — Ham vurgu. Ta je bil vedno, do naj lovejših časov, resen tekmec Trs u. da niti ne omenjamo drugih vristanišč na severu. Skoro vse ivstrijske pokrajine severno od Donave so gravitirale posebno, »roti Hamburgu. Vsem je pred ljaeila najobljudeneja avstriLk 3 Ukrajina — Češka. Celo tudi ransporti zapadho Gibraltarja n dežel ležečih na oni strani Su iškega kanala so — vkljub poseb lim prizadevanjem 'avstrijske) vlade — šli večinoma preko Ham vurga. Bremena, Antwerpna itd — Trst kakor tak ne more živet vrez Avstro-Ogrske in bi bil brez ega velikega zaledja obsojen iližnjo, ako ne smrt. pa v propast voje veličine. Italija ne bi mogla vzdržavati akega mesta. Zakaj? Izgled nam 'aja bližnja Venecija, ki je ljub vsem loinbardijskim cent om industrije in obrti prisiljena r življenje vsakdanjega prometa vd katerega komaj samo sebe nebranja in ne »bi mogla vzdrža- »ati tudi Trsta! Po statistiki od- vada do 55 odstotkov skupnega ržaškega prometa na dežele ki eže neposredno okolo Trsta, to e izključno dežele v katerih biva lovanski narod, posebno pa pri- norski: na Primorskem in v Dal uaeiji. Kar pa se tiče uvoza sa- nega, gre po 90 odstotkov v Av tv o-Ogrsko. Nemčija in obmejne ima dežele. Teh 90 odstotkov bi vilo brez dvoma popolnoma iz tubljenih za Trst, ako bi se ta od •epil od Avstrije in priključil ■eciino Italiji! Kako naj bi se na- lomestile te izguibe, odkod zama iile luknje?! Od začetka vojne. — nam piše navdušenjem branimo domovi- to'. Prosimo, bodite* talco p » i j izni a sporočite naše pozdrave nftši' domačim in vsem prijate jem in znancem ter našemu slo ven;' emu Trstu in Primorju! - ''rani- llreš čal-c, Anton Skrinja; K mtI Celi. vsi iz Sežane, Ivan Stckin.i. An tre i Sedej iz Trsta. Josip Perha¬ vec iz Lokve. Pozdrave iz Štajerske pošiljajo tržaškim in primorskim Sloven¬ cem: Ernest Volarič, četovodja iz Trsta in Ivan Presen iz Kanala pri strašnem oddelku za ruske vjetnike, nadalje Josip Ceric, Jo¬ sip Čenčič, Robidišče, Anton Kuš čer, Borjana, Fran Kobal Pečine, Henrik Kavs Čezsoča pri Bovcu, Ivan Mutovec Čepovan. Ivan Vi¬ dič Gorica, Martin Cotič Podgo- ra. Anton Fon Drežnica. člen rojanskega Sokola Josip Pečnik je kakor je bilo pred krat kim objavljeno v "Edinosti", že drugič prelil svojo kri v blagor ale domovine. Vsled rane so mu morali »odrezati nogo nad kole¬ nom. Kakšna nesreča za mladega čvrstega Sokola, ki je bil znan v vseh naših krajih kot neumoren naroden mladenič. V svojih ne¬ znosnih mukah se je spomnil tudi |rojanskega Sokola ter poslal vsem bratom in sestram iskrene pozdrave in jih vzpodbujal k na daljnjemu delovanju na polju Sokolstva. Naša dolžnost bi bilai da bi se tudi mi spomnili svojega Josipa, ter mu olajševali njegovo stanje in ga razveselili s kakim malim darom. Darovi s strani slavnega občinstva naj se blago¬ volijo oddati v Riojanskem kon¬ zumnem društvu. 1 ce-v v Turin. Italijanski časopisi pl ic au. pa štejejo te odpeljane civilni osebe za "vojne vjetnike". V Gorici se prodaja grozdje p< 1.50 K l kg. GORIŠKE NOVICI. Iz guriške okolice so pripeljali 600 civilnih tamošnjih prebival- severnega bojišča — ; srno r edno v velikih bitkah, a vendar mo še zdravi in veseli. V snegu n močvirju, v gozdnati gori inf hs ravnem, v mrazu in v vročini Furlanski državni in deželn poslanec dr. Bugatto je obolel iv tie more vršiti svojega vsakdanji ga posla v prid ii; ir limoni. Št. Andraž pri Gorici, ta lepa bogata vas, kjer .rastejo špargljj najboljši krompir, < kjer zelenjavi prinaša kmetu velike dobičke kjer je polje tako rodovitno iv tako lepo obdelano, kakor nikjev drugod v Goriški, ia lepa vas j- prazna in razdejana. Poročal smo že, da So granate poškodo vale hiše in cerkve. K onemu p»o ročilu dodajemo, da je vrh cerk venega stolpa odbit, spodnji de. je- nagnjen na stran, hiše okol več ali manj posute, posebno j- azdejana dobim znana Lu tiri a no va hiša poleg cerkve. Dva Kobaridca sta se oglasila L Italije, in sicer brata Šlun-dei Nahajata se v starosti 20 do 31 let. Italijani so ju odpeljali sebo, in se nahajata nekje blizu Mila na. Pišeta, da sta zdrava in po zdravljata svojce, drugega nič lEden šlunder je mizar, d kmetovalec. Vedno bolj se kaže kako malo zanesljiva je bila pr votno precej razširjena vest, 'da je v Kobaridu vse na svojem mestu. Ako so pobrali oba Slun dra, dva navadna mladeniča, so [pobrali gotovo tudi vse veljake kakor župana itd. Iz nekega dru gega pisma, ki je došlo iz Koba rida, je razvidno, da tam ni sko ro nič m.iških, pozdravi so od sa mih žensk. Poročajo, da se je ne¬ ki avstrijski upokojenec v Koba¬ ridu. mož. ki je že v letih. Zglasil pri italijanski oblasti, naj mu da jo pokojnino in so mu jo res iz Goriški deželni Gluhčhehli za- od se je preselil iz Gorice na Ir arijsko in sicer se nahaja de- oma v zavodu "Notre Dame" v (audiji pri Novem mestu, delo- ria na deželni kmetijski šoli na Innu. Goriških beguncev je na Kranj ;kem sedaj 5000; Zlasti obilo jih ie v Ljubljani in okolici, potem »koli Novega mesta na Dolenj¬ skem, precej jih je tudi na Go- ■enjskem. Dobijo se pač poyso; oo Kranjskem, najmanj jih je m ISTRSKE NOVICE. Evakuiranci iz Istre. Z Dunaja poročajo, da so evakuirance iz Istre začeli preseljavati iz Ogrske ia Štajersko, Gornjo Avstrijo in Moravsko, kar bo izvršeno po oriliki do 20. t. m. Za sedaj jim ne kaže pisati, dokler se ne zgla- »fe iz ilovga kraja, kjer bodo na¬ meščeni. Iz Podgrada v Istri. V naš : n ■sosednem okrožju se izplača, bli¬ zu 2000 podpor mesečno. Tu pa je 171etni mladenič, sin bivšega davkarskega sluge, ki izkorišča ubogo ljudstvo s tern, da jim iz¬ deluje pobotnice po 20 v. (prej j pa tudi po 40 vin.) sprejeme se¬ veda tudi radovoljna preplačila- fižol, maslo, posebno žganje itd. Njemu dela konkurenco tukaj¬ šnji nadučitelj, katerega si dovo¬ ljujemo obenem vprašati, v kak dobrodelni namen uporablja de¬ nar? Od 5. julija, ko so odšli na¬ ši mladeniči na bojno delo. se vsiljuje oni mladenič pri tukaj¬ šnji davkariji; sedaj pa je davka¬ rija dobila novega uradnika ki bo 'izdeloval pobotnice zastonj. Do- tedaj sp pa naprošata duhovšči¬ na in učiteljstvo, naj bi ljudem izdelovali pobotnice zastonj. RAZPIS TEKME Z A DRAGOCENE (ZA BOŽIČNO DARILO.) DO 15. DECEMBRA TEKOČEGA LETA SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Kdor naših naročnikov nabere do dne 15. decembra 1915 največ naročnikov za ..Slovenski Narod”, bo dobil kot prvo dar i 1 o fino zlato uro s težko zlato verižico in zlatim priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $50. Kdoi bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi lom, bo dobil kot drugo darilo fonograf v veliko¬ sti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok, brez roga, iz pravega hrastovega lesa, lepo politiran, na katerem se lahko vporablja vse plošče Victor in Columbia do premera 9 palcev. Fonograf je vreden $ 25.—. Kdor pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬ bil kef i r e t j e darilo Nakaznico, s katero bo opra¬ vičen do povečanje slik ene.do treh oseb v barvah, kar bi ga povsod drugod stalo okoli $ 3.— do $ 5.—. Celoleten naroč- — šteje za 4 do¬ bitke. Tričetrtleten naročnik in znesek 75 centov šteje za 3 do¬ bitke. Polleten naročnik in znesek 50 centov šteje za dva dobitka, a četrtleten naročnik in znesek 25 centov šteje za en dobitek. Drugo darilo. Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobro vpisanih do¬ bitkov bodo priobčeni vsak teden v ..Slovenskem Narodu”. ZASTOPNIKI LISTA SO PRI TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI: Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista ,,Slovenskega Na¬ roda”, vsi na noge ter na pozorišče te tekme! Saj se Vam obetajo krasne nagra- ——- - de, a obenem nam po- Prvo darilo OPOMBA. nik in znesek \ NAKAZNICA. Ža gosp. S tem ste opravičeni do poyečanja slik ene do treh oseb v barvah kot tretjega darila našega razpisa za dragocene na¬ grade. New York, dne 16. decembra 1915. Uprava ..Slovenskega Naroda 4 ‘ magate, da začnemo temprej izdajati ,,Slo¬ venski Narod” dnevno. Torej vsi na krov za naš list in njegove po¬ štene ideje* Uprava. Za tretje darilo. b — .SLOVENSKI NAROD", IS. uptsmlsva 1915. PLEMENIT VAGABUND. (Povest.), (Nadaljevanje) Starec je obmolknil iti omahnil zavselej. ’ "Oče. “‘oj oče!" je Ivan, hoteč postreči bolnika, kriknil s tako 'itnim in obupnim »lasom, da sta namh prihitela oba hlapca in obe dekli v sobo. "Ni jih več.“ izpregovnri rnla di Mehlj“žek tako bolestno in ža lostno. da se je zasmilil celo hlap¬ cema, a dekli, sta bile takoj čisto v s olzah. "Ni jih več, in čisto sam sc*" 1 sedaj na svetu," je nadalje zadihoval nesrečni f :, nt ter obup¬ no” vil roke. .Meta. navajena že vsemu hude¬ mu na svetu in*prav ničemer do- re.inu. se je iztreznila prva. Z obi¬ čajnim "ppštovanjem pristopi k mrtvecu, poišče nad zglavjem blagoslovljeno svečo ter jo priž' ge, z a tisne “rtiču zasinele oči, ran dene majhen križec v roke ter sklene le te kakor k molitvi. .. C’e z dva dni zatem so pokopali starega Mehljaža tako dovesno, kakor se spodobi svetokriškemu županu ter vobee poznanemu in spoštovanemu kmetu. Veliki iz,- prevod se je vil za njegovo krsto. V*e je prišlo počastiti Lovrenca na etj poslednji poti, a prav zad¬ nji v tej žalostni procesiji je sto¬ pal mož srednje velikosti in sred¬ nje starosti z guljeni™ in veliko že zamazanim zvežnjem čez ramo. Tisti božični prazniki so bili silno žalostni na Mehljaževini. Tiho in otožno je posedal Ivan zdaj v spodnjih, zdaj v zgornjih protorih. Vsepovsod se mu je zde lo pusto in prazno, odkar so mu odnesli očeta iz hiše. Pa tu ti vre¬ me je bilo nadvse čmerikavo. nev sečno in neprijazno. Že več kot, štirinajst dni ni bilo soluca na iz pregled, in snežilo je skoro veno mer,, danes več, jutri manj: tako da je bilo snega že nad meter vi¬ soko po celi svetokriški dolini. Preč po Novem letu je uredila pristojna oblast prepis cele Meh Ijaževine na Ivana. To se je izvr¬ šilo povsem lahko in gladko. Saj ni bilo niti enega dolga vknjiže- nega na posestvo. In zdaj so se zglasili pri Ivanu; Slovenskem. Le malokdaj si naletel nanj do¬ ma. in prej tako trdna Slivarjev;; hiša je jela eedaljbolj prepadati. Hlevi so se praznili, po prazni kašči ;so brezskrbno razpredali samotarski pajki svoja mrežasta kraljestva, plevel se je bahaTo razraščal in razpletal po prej ta¬ ko -skrbno obdelanih njivah, a po gozdih je leto za letom pela sekira svojo mrtvaško zateglo pe¬ sem. (Dalje prihod.) vseli prog d° srea Apenin, do — Rima in njegovega bližnjega sch seda. ki se vspenja do Vezuva: Neapolja! _ Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! ZA NAVDUŠENJEM - ŽALOST. "Tlrvatski list" prinaša opis bojev.na Soči in pridodaje na NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK g. IVAN POTUŠEK. potuje sedaj za naš list »Sloven¬ ski Nahod" po naših naselbinah. Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. Uprava. Vsak PRVA-D NARODNA BANKA ZGODOVINA PRVE DRUGE NARODNE BANKE, Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pjttsburgu, Pa. Usta¬ novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laugblin, vtemeljitelj današnje velike Jones and Laugblin jeklarske družbe, kakor »Pittsbnrg Trost & Savings Co". Banka se je tedaj nahajala na Penna A ve., blizo 11. uliče. V aprilu 1. 1852., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth Ward'Banko, v. 1. 1853. imenovala se je Pittsbnrg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na $ 200 . 000 . i i V tein času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avepue in to zemljišče je del lota. na kterem danes banka stoji. L. 1803. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu ih ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne L sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Schambergn, poznan pod imenom Max Sehamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. \Vin. F. Berikiser, ki je bil s tvrdko Max Sehamberg & Co. od leta 1891. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razim upravnika v 1em inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih sc šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb. V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko Tn novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu, Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,131.311.03. / / Dalje poglejte Statement od 4. marca 1915. ' ■* •¥ ¥■ i .¥■ v- ¥• ¥ ¥ . ¥ ¥ t ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * -r ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥■ •¥ ¥■ -¥ ¥• ¥■ CD O < OS O M H—*i 27 F— 1 cn < \ »—I > Jjjjujjsi u&mmašaummf ijtMIlMM iCMDCtccootmon uamuLnnjEnaaniiak < r- 1 > in H 27 M O po O CO POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. ★ ★ ★ ★ $ ★ ★ ★ ★ ★ * i i ★ ★ k ★ ★ k k k k k k k k k k k k ★ ★ ★ ★ ★ I i ★ i i * *. * * * * * i * * * * * * * ★ ★ ★ J STATEMENT OF THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK 0F PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS MARCU 4. RESOURCES Loans and Discounts ... $ 8,795.087.70 v Overdrafts .. U. S. Bonds, at Par. Other Stocks and Bonds Real Estate, Fumiture and Fixtures. Cashonhand$l,622.493.89 Due from Banks .. 1,452.454.33 Due from Pittsburgh Banks .. 1,532.326.52 Bue from Treasurer U. S. 10.69 3,151.000.00 4,597.826.22 1,203.214.19 1915. LIABILIT1ES Capital . $ 4,000.000.00 Surplus and Profits .... 1,131.3^.03 Reserves, For Interest and Taxes .113,324.14 SpecialReserv e376.047.52 489.389.66 Deposits .. .•. 77. 13,933.968.85 Circulation 3,000.000.00 Less Due from pošten delavea si lahko z&šhiži v svojem pro¬ stem času neko¬ liko dolarjev na teden, ako se ta¬ koj obrne na upravo »Slovenskega Naroda" za pojasnilo. 4,607.274.74 150.000.00 U. S. Treas. 50.250.00 2.949.75U.00 $22,504.413.54 • u. S. Treas 50.250.00 2,949.750.00 OFFICERS •I B. FINLET, Chairman of Board LAWBENCE e, SANDS, President PRANK P. BROOKS, Vice Preši,]e„ t , lld „ . . CLYDE C TAVTm? a • , d Cashl er n , IIAO „ " i AlLOR, Assistant Cashier ' C ' GR IčGS, Assistant to Presid Pn t WM. F. BENKISFR, Manager F 0 Ve ' n W. J. FRANK, Assistant De Partme„t iUana g er Foreign Department oreign Manager V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V AMERIKI***TFMU*C *pn'"’"*.. CELEM SVETU, NAS NA GLASI l>**> Cor. Fifth Avenue and Wood St. p ITl SBUR.GH PA »SLOVENSKI NAROD", 16. septembra IdlS." xmm »vSEjs* ^Wir m r* - - — JM f MALI OGLASNIK. CLASSIFIED AD’S. Wanted: laborera. for one insertion .., $ l_ domestic help ,, _ 50 work •• .. i—-'-O 5 lnquires: for friends etc , „ J.._ 25 other noticea ’'_ &0 ZA OGLASE Se’ PLAČA: Kdor išče: delavce- za vsakikrat . $ 1 _ Služinčad .. ,, . ..50 delo .• .. .!..... —05 prijatelje itd- . —25 za druge objave . —60 Naš pooblaščen zastopnik za New-York in okolico je g. JOS. LAPAJNAR, katerega cenj. rojakom najto¬ pleje priporočamo. Uprava. Naš pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico je gosp. POD SVOBODNIM S 0 L N C E M. S POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal Pr. Finžgar. (Ta vrlo zanimiv roman se ,ie začel v Sesti Številki Slovanskega Naroda- Kdor ga želi čitati in ni prejel šeste in nadaljnih številk, naj si jih naknadno r^oč) (Nadaljevanje.) Brzih korakov je planil med nje. ..Psi!** je zakričal. Krdelo se je pošibilo v' silni grozi., vsa kolena so se pripognila in vso ustnice so prosile: „Milost, gospod, milost'— prizanesi nam 1“ N. C. SPIGELSKI, 1135 VVilliamson Bldg, Cleveland, Ohio katerega priporočamo rojakom. Uprava. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. / Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn, Jos. Aidich, Milvvaukee, Wis. Joe Abel, Bloctovn Alab. John Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco. Cal. Frank Benda za West Allis, Wis. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago lil. Ignac Čeligoj, Kellog Idaho. T. Chadez za ftocks Springs, Wyo. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radley, Kar.s. Joseph Dolinar za Broughton, Pa. John Debelak, F.veleth, Minn. Tony Fedran, L.itle Falls, N. Y. Jos. Goričan za Chicago, III. John Grsich, Calumet, Mich. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. John Jakše, Tmperial, Pa. Frank Janškovech. Peoria lil. Frank Janškovech, Pr«oria»Ill, John Kočevar -za Steeltoh, Pa. Matija Kamin, Forest City, Pa. Jos. Koss, Pittsburgh’ Pa. Anton Komar, Milwaukee, Wis Frank Koren, Milwaukee. Wis. John Koren. Milrvaukee. Wis. Louis Lesjak, Bridgeport, O. Frank Lik^r. Johnstown, Pa. Alojz Lindič, Greensburg Pa. Frank Luzar, Indianapolis, Ind. John Matecič, W. tVinfield 1 ‘a.. Ignacij Medved, Oollin\vood O. Mike M.uhvič, Baltic Mich. Lo,vr. Mesarič, Milwaukee Wis. Ant. M. Papich, Steelton. Pa. Mike Pavšek za BosweII, Pa. John Pezdirc za Reading. Pa. Ivan Purnat, Little Falls N. Y. Jak Potočbik, Hostetter Pa. Rudolf Pizelj, Barberton, O. Matt Reven, Moundsville, \V. Va. Frank Rotar, Tioga, Colo. Jos. Stariha, Kast Helena, Mont. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Jos. Simčič, Pittsburg. Pa. Peter Srnovršnik, Forest City, Pa. Jos. Ulašič, Reading Pa. R. Valto. Mmvaukee, Wis. John Vodovnik, Milwaukee,- Wis. John Žust, Midway, 'Pa. Vsak rojak, kateri želi imeti kra¬ sen spomin naj nam nazna ni svoje ime, priimek in točen naslov. THE FIRST-SEC/FhVTL. BANK Cor. Fifth Ave & Wood Street, PITTSBURGH, PA. Dobro znani hotel in prenočevališče z gostilniškim obvtom in dovoljenjem točenja pijač, na dobrem prostoru v neposredni bližini kolodvorov in par¬ mskih pristanišč, posluje od leta 1847 se Prodaja zaradi ostarelosti lastnika k * namerava odpočiti se. Najpovoljnej- ** P°SOJi: Vprašajte ali pišite na: F. B c !° Narodni List, 61 Park Row, New- York, N. Y. p °Z0RROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na¬ birati naročnike za »Slovenski arod v naših naselbinah po druzemh državah in Canadi naj nam to naznani. Uprava. | BREZPLAČNO | pošljemo vsakemu, klor nam % y naznani svoje Trne, priimek in 4* t točeni naslov« krasno potopisno ^ knjižico okrašeno z lenimi sli- X kanil. Pišite: * * j: Cunard S. S. Co., Ltd. | 21.24 State Št- Dep- S- Nev« York- K*x~x*x'<~x~xn>'>x'<*'xx*-x~>*’ Izmed klečeče množice se je dvignila v sivem jutru motna po¬ stava, odeta v dolgo haljo. ..Epafrodit, prejasni gospodar. Radovan te pozdravlja!“ Trgovcu se je razvedrilo jasno lice. ko je zagledal gugajočo se postavo Radovanovo. Pozdravil ga je prijazno. ..Odkod, očka? V jutro se javiš sredi dvorišča? 1 * ..Ne razumeš pevca, ki spiš rta svoji postelji in večerjaš pri svoji mizi; ne razumeš ga. Kakor utrinek zvezde kane z neba na severu kane na jugu. To je pevec, gospodare 1 *. »Zakaj nisi prišel snoči? Zdaj vendar nisi mogel v mesto, ker b ti straža ne odprla vrat 1 *-. * ..Prišel bi bil. gotovo bi.bil. Ali obnemogel sem od strašne žeje. Toda dobili so se dobri ljudje in so rekli: Sedi in pij z nami. žago deš in zapoješ nam. In sedel sem in pil, godel in pel, da me prsti bo lijlo. da so strune razprskane in da je moje grlo raskavo kakor pod plati na razhojeni nogi. in tedaj sem rekel: Dosti tega, Radovan Dvignil sem se iz pivnice, šel ter se naslonil ob tvoja vrata Nisem razbijal, nisem dramil, pri bogovih, da nisem. Pa so prišli tvoji ljud je, z nosilnico so prišli, in Numida me je spoznal, me poklical, odprl in me peljal na dvorišče. Dobri so tvoji ljudje, gospod, odpusti jim # (Irk je zamahnil z roko, trepetajoči sužnji so vstal’’ ..Sedaj grem takoj do sina. do Iztoka. Važne reči mu povem* 1 ..Iztoka ni doma. Straže nadzira* 1 . ..Ga ni doma! Pravzaprav čeden sin, da ga ni doma. ko prid oce“. Radovan je govoril utrujeno. ..Radovan, truden si in počitek bi se ti prilegel. Numida, posrpe mi gospoda v stan. Ko se prebudiš, bo sedel ob tebi sin 1 '. ..Tako se s*podobi sinu. Modre besede. Počitek se mi tudi prile že. seveda. Dokler sem jezdil na tvojih zlatih bizantineih, se je. po tovalo — he — Vedomeo ne hodi tako zlahka. Ali nazaj grede — je bila bridkost!“ Radovan se je oprijel za Numido in se prestopil. ..Dobro me drži! Moje oči so slabe! — Počakaj Še nekaj!“ ..Epafrodit, gospod, jasni gospod!'* je kričal Radovan za Ep froditom, ki je že izginil pod arkado. ..Kaj želiš, očka?** »Ko bi ukazal en požirek vina! V taberni je bilo slabo. Tvoje je bolje! Hvalil sem ga na vsem potu!** ..Samo poželi. Numida je tvoj hlapec !** »Hvala, gospod, hvala!“ Radovan je odšel, trdno oprt na sužnja, preko dvorišča. PETINDVAJSETO POGLAVJE. Irena se je prebudila. Lučka je že davno dogorela, z morja sem je p!.ul beli dan. Nagl o se je dvignila, melisi kodfi sn s e ji usuli na lice. Popravila si jih je s čela, z oči. Razočarana je gledala po sobi. Ni ga. Tztoka ni! In vendar se ji je zdelo, da je sedel ob njej vso noč, da se je -pogovarjala z njim, da ji- je pripovedoval vesele povesti z doma Shivenov. Hodila sta po nedoglednih planotah — za čedami ovčic, počivala v mračnih gajih. Z vej so pele svobodne pti¬ ce pod. svobodnim solncem. In Iztok je bil mogočen in spoštovan, ona ljubljena in čaščena. — A sedaj ga ni! Obljubil je. da se vrhe, zgo¬ daj vrne. Solnce se že igra ,z_valovi, in njega še ni. Irena se je prestrašila. Grozne slutnje%o stisnile njeno srce. Ko bi Azbad . . . despojna ... V carski palači je bival ponoči Iz¬ tok. Če so njo hoteli uničiti, če je bilo zanjo dobiti tolovajev — ali jih ni za Iztoka? Silen je, junaški. Njo je otel — ali otme sebe? In ee je padel v boju, je padel zaradi nje — Irenino drobno srce je vztrepetalo, drhtela je po vsem telesu, po obrazu so prikipele solze, zaplakala je in se potrta in vsa nesreč¬ na zgrudila nazaj na ležišče. V pretrganih stavkih je ihteč šepetala psalme in prosila Kris¬ tusa, naj ga otme, naj ji prizanese, naj se je usmili . . . Polagoma se je umirila. Otrla si je rosne oči. »Motim se. preprosta**, je premišljevala. »Čemu sc žalostim. Saj je že prišel. Aloja duša ga je čutila v sanjah. Tiho je dvignil za¬ veso. pogledal name in odšel. Ni me budil, ni se upal, predobri. Ali sedaj pride; kmalu se zgane zagrinjalo, dvoje zažarenih oči se ho ozrlo name. Počakam ga. Se treniti nočem z očesom. Najini pogledi se bodo srečali. In on bo bral v mojih očeh. da sem ga čakala, da sem hrepenela po njem in se bala zanj. Povem mu, kako sem jokala, on se bo pa smehljal; pogladi mi lase. poljubi me na oči ter poreče: Sla¬ vni jee’t moj, čemu se plašiš?“ Tedaj se je resnično zgenilo težko zagrinjalo pri vbodu. Irena je zakoprnela radosti: Prihaja! On je! Moj Iztok! Toda namesto Iztoka so se pojavile drobne oči Epafrodit«ve. .Pozdravljena v lepem jutru, prejasna dvorjaniea !** Starec se ji je ponižno, dvorjanski priklonil. »Pozdravljen, dobri gospod! Kje .je Iztok?“ Odjezdil je v vojašnico; visoko je njegovo odlikovanje in rn lilo mu je posla in skrbi. Vrne se kmalu**. Kajne, da .je bil že tukaj? A 7 sanjah sem občutila njegovo nav zočnost**. " Grk ni za trenotek pomislil. Lagal je, da ne preplaši Irene. Seveda ie bil- Kako bi odletel golob, da ne bi pogrlil golobici**. Ali in jaz sem mislila, da ga šc ni. da ga je zaseglo zlo v palači. »Ljubezen vidi noč, kjer sije beli dan!** ..Kako .sem preprosta". Irena je zakrila obraz z rokama in se veselo zasmejala, Prosim, prejasna dvorjaniea. ne zapusti sobe. Epafrodit je tvoj na jskrbnejši' hlapec. Ničesar ne boš pogrešala, hčerka moja, Ali vun ne smeš. zlati otrok. A' Bizancu vse gleda, vse toži, gluhe stene sli- i f Na in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za | polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ al nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame- X riki in starem kraju. % Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno- X koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. X V zvezi smo z najboljšimi odvetniki V starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: t? * ! I .SLOVENSKI N A R O D‘= Z 45 T ES£Y STREET. N E W Y O R K, N, Y. Martin Česnik, doma od Sv. Vida pri Ptuju piše dne 18.. junija svojim domačim s severnega bojišča: *:■ “ : * Dragi domači! Vi si pač menda mislite: ..Ti pač imaš zlati čas, da vedno pišeš domov". Res je tako. Cez dan ležimo v naših postojan¬ kah in prodajemo zlati čas, da me že včasih vse boli od samega leža¬ nja, po noči pa čujemo in stražimo po vrsti, da je ne bi sovražni strič kje proti nam primahal in nas s svinčenkami pozdravil. Pa tega si so¬ vražni stric ne upa več, ker smo mu že pošteno plačali njegovo pre¬ drznost in zdaj ga pa ženemo vedno nazaj in kar pri belem dnevu jo mahnemo za njim. Kadar se pa ustavimo, se v zemljo zarijemo in Rus nam ne more do živega. Na desni strani naše bojne črte so ga že po¬ gnali čez mejo v njegovo deželo. Ko smo se pomikali naprej, smo prišli v neko vas, iz katere so prebivalci zbežali pred sovražnikom' Šli smo vizitirat zapuščene koče in smo našli marsikaj za pod zob. Eni so takoj mahnili po kurah in po pujskih, jih oskubili pa kuhali in pekli, jaz sem se pa bolj pošteno držal, pa sem bil zadovoljen s krompirjem, zeljem in fižolom, samo da sem bil sit. Tudi zrnja smo tu pa tam našli: koruzo, pšenico, ječ¬ men. Tuhtali smo, kako to zamleti. ko ni žrmlj. Pa\ imeli smo srečo, našli smo stare šemigave žrmlje ih fantje so kamen malo spoklepali in začeli smo mleti, da je bilo veselje. Kuhali smo si žganjce. Povem Vam, da ko sem si koruzo in ječmen skupaj zmlel in si prvokrat po dolgem času žganjce skuhal in od tovarišev dobil Špeh in sol, da sem zabelil in zasolil, da mi je bolj teknilo kakor najboljši fureš, ki smo ga doma imeli. V tistem kraju nam je šlo tako dobro da bi se bili skoro ma lo prevzeli. Drugikrat sva šla zopet s tovarišem vizitirat pa malo bolj v stran. Našla ? sva v neki koči polne ničke zamečenega testa, ki je že vse kipelo. Kaj zdaj? Hitro sva zakurila peč. Umil sem si roke, vzel drugo krničko in šel kruha ven plat. Tedaj pa je prišel dedec pa je tako hitel vodo na ogenj polivat., ker se je bal, da ne bi midva koče zažgala. Tolažilaa sva ga, da ne bo nič hudega. Tedaj sem hitro poka¬ zal svojo umetnost, da znam kruh peči. Tovariš jc držal potreni lo¬ par, jaz sem pa testo vsipaval na lopar, malo pomazal in hajdi ž njim v peč. Pa lej ga šmenta!. V peči ni bilo več prostora ko za tri kolače, in za tri kolače testa sem moral v ničkah pustiti. Komaj se je kruh za silo spekel, pa je prišla tista mainika. in njen sin nazaj, ker se je spom¬ nila na kruh, da bi ga v peč djala. Začela se je jokati. Dva kolača na¬ ma je pustila, a tretjega pa je mamika obdržala. Ko sem prinesel kruh k tovarišem, sem seveda skoraj vse razdelil. Smešno se Vam mogoče zdi to moje opravilo, pa nam pride vse prav. Ljubi Bog vedno za nas skrbi, pa tudi g. poročnik kot stotnijski poveljnik vrlo za nas skrbi. Kupi nam kar celega pujska in ga razdeli med moštvo- Tako nam čas hitro beži, sokro bo že poletje minilo, prišla bo jesen, a mi upamo, da bomo do tačas pokončali sovražno moč. Vem, da Vas doma delo sili, posebno zdaj ko ste sami, pa jaz Vam ne morem pomagati. Oj, jaz pa upanje imam, da pridem zopet enkrat k Vam. Mnogo pozdravov! V! SNOPE, A Ml RUSE, Infanterist Franc Prug, doma iz ptujske okolice, nam pošilja s severnega bojišča pesmico, katero je skoval v strelskih jarkih. Iz ki¬ tic veje pravi slovenski duh in vstrajnost slovenskega vojaka. Purg piše med drugim: Kjer sem, se imamo prav dobro. Sovražnika bomo tudi že skoraj pregnali iz naše zemlje. Sedaj Vas menda delo sili ter boste začeli mlatiti. Vi domačini boste mlatili snope, a mi tukaj Ruse. Ljubi stariši, kateri imate svoje sinove v vojski, nič ne žalujte za njimi. Bo nam že ljubi Bog dal skoraj čas, da bomo prišli k Vam do mov. Zdravi ostanite! Prav lepo ptičice pojo tu v daljni mi tujini, a meni srce hrepeni po ljubi domovini. NAJ SKALA POKA, DOB SE LOMI, SLOVENCI ZVESTOBE NE PRODAMO, Predtopničar Jožef Korpar, doma iz Oslušovee pri Veliki Ne delji, nam piše dne 22. julija s severnega bojišča: Po dolgem času imam spet priliko, oglasiti se v Vašem cenjenem listu in nekoliko pojasniti, kaj vse mora človek v tej strašni vojni preživeti. Spočetka, lahko rečeno, je vsakega oblivala kurja polt, ko so se zaslišali topovi in prasketanje pušk. Oblački razpočenih šrapne lov so bili na gosto, kakor jata golobov, ki so se pa počasi večali ih izginjali. Koliko mraza je že vsak prestal, koliko žeje in gladu! Sedaj tj . ... ; y j i j. ... X —,on irolilzA nmoD se nam radi tega ni več treba pritoževati. Vse to in še veliko hujše reči pretrpi rad vsak za obrambo mile domovine. Veliko jih je, katere . .-z*-.,-**-.,-,-*-. bodo stariši, žene ali otroci težko pogrešali, kateri so že žrtvovali tu svoje življenje. Sedaj so zbežali moskali čez veliko reko Dnjestf, po nekaterih krajih so naši že tudi na drugi strani. Tamkaj so se Rusi precej dobro zakopali. Pri nekaterih krajih jim seveda to ne bo mnogo pomagalo, naše havbice jih bodo že izsule. Splošno imamo tu pri top¬ ništvu veliko premoč. Upamo, da bodo zbežali marsikateri Rusi mimo svojih domov, ne da bi se zanje zmenili in še dalje- Ko Ruse premaga¬ mo, pa smo pripravljeni, maščevati se s sveto jezo nad odpadniki na jugu, da bo tako kmalu izpolnjena slovenska narodna pesem: „Skala poka, dob se lomi, zemlja vsa se trese, bratje složni, stojimo trdni, ka¬ kor zidi grada!" -— Pozdrav- 4 4 4 ZDRUŽENIH DRŽAV OBLASTI ZDRUZENIH^K^av^^^^^^,--^^^^«^^ fl A Al I/ J pMIuga NARODNA BANKA 4»' V*.- v>i : - isr * n .ETA ^ u S T -4 N o V t J B " plačujemo obresti SPREJEMAMOtfU>»KAKE ODPOVEDI. m.nZKE £ l e K BAHKE. staro domovino _ ULOŽKE IN021EMNI Zdaj pošiljamo v 100 kron za , f j A M C E N J E «- $15. 50 THE FIRSTSEOOND NATIONAL BANK Lastno poslopje* -CORNEE FIFTH AVENtTE AND WOOD ST. p I T T § B U R G, P A. ... v starj kraj. Kuverte in papir Vam Pišite po tiskovine za P oSi! ^'"^ ^L. no na Vaš naslov- pošljemo takoj brezplačno 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 l ! IZMENJAVA INVALIDOV MED AVSTRIJO-NEM- ČIJO IN RUSIJO, stvo. ker lidov na s darja sta brzojavno inva- Posredovanje papeža Benedik- XV., da se izmenjajo avstrij- JU S -nr- POZOR T KRVEN JEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega s‘eta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične, tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilaona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlie dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1,—j, na upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. aAAAAAAA k AAAA* 4A4A4AA4AMA, Ali sle že kaj darovali za Rdeči križ v Ljubljani ? Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod", najboljši slovenski list v Ameriki! BRAT POKOPLJE BRATA NA BOJI Vojak Anton Ogrizek na severnem bojišču, iz Zatoličja pri Št, Janžu »a Drav. polju doma, piše dne 28. junija svojim starišem, ka¬ ko je pokopal svojega brata: Dragi stariši! Zelo težko in z žalostnim srcem Vam pišem, ker ne vem, kaj bi si začel od velike žalosti. Mislil sem si, da bi Vam še ne naznanil te žalostne novice- Pa kaj hočem! Zvedeli boste itak in da mu ne bodete več pisali, Vam naznanjam, da je Vaš sin Jakob pa¬ del. Ko sem Vam večkrat pisal, pa sem Vam navadnb naznanil, da sva še z Jakobom skupaj in da sva še zdrava. A sedaj nisva več skupaj, ker on se je že ločil od mene in tudi od -—sveta! Šel je v večnost in mislim, da je šel k Bogu, saj pravijo: „Kadar je vojska se nebesa pol¬ nijo' ‘. Ljubi oče, mati in Micka ! Ne ustrašite se preveč in preveč ne ža¬ lujte. po Vašem sinu Jaketu. Umrl je dne 25. junija zjutraj, ko je solnce izhajalo. Bil sem še ob zadnji uri pri njem in sva še govorila. A ne morem Vam več pisati o tem. Molite zanj in tudi za me. Da bi le mene Bog ohranil. Prejmite srčne pozdrave od Vašega sina Antona. Dne 29. junija pa piše: Kakor sem Vam včeraj pisal, je Jaka mr tev. Naznanim Vam, da smo ga mi sanitejci pokopali in smo mu tudi naredili križ z lepim napisom na grob- Pokopan je tukaj na veliki in lepi njivi, okoli 200 metrov od ruske meje na naši zemlji. Dobil je kos šrapnela v glavo in je takoj izdihnil svojo dušo. Rečem Vam, da je njegova duša srečna, ker se mi zdi, da se je že par dni pripravljal - ~ «. ♦ na smrt - Dr agi stariši, ali ni to čudež! Brat pokoplje brata na bojnem »*■ polju. Pa naj bo! Bog že tako hoče. Božja volja se naj zgodi! ski in nemški invalidi, ki se naha¬ jajo v ruskem vjetništvu. z rus- 1 kimi invalidi v našem in v nem¬ škem vjetništvu, je imelo popo- len uspeh. Za kraj, kjer bi se naj izvršila izmenjava invalidov, je bilo določeno švedsko -mesto Sas nitz. Prihod prvih avstrijskih in' nemških invalidov, ki so se naha jali v ruskem vjetništvu, na Šved ska tla, opisuje berolinski list "BeiTiner Tagblatt' ‘ sledeče : Ko je bilo pred dnevi odposla¬ ni več ladij z ruskimi invalidi na! krovu, da se jih spravi v Rusijo. je priplula dne 16 avgusta prva ladja z nemškimi in avstrijskimi invalidi, ki so se nahajali v rus¬ kem vjetništvu, v pristanišče Sas- nitz. Švedsko prebivalstvo* je av¬ strijske in nemške invalide spre- 1 jelo nad vse prisrčno. Vse hiše so bile okrašene z avstrijskimi m nemškimi zastavami. Vse ulice, ki vodijo v pristanišče, in tudi samo pristanišče je bilo okrašeno s cvetlicami in zastavami. Preb L valstvo je hitelo kar trumoma proti pristanišču in srečnega s-e jel štel kdor je mogel dobiti prosto¬ ra v pristanišču. Ko je priplul prvi parnik z invalidi v pristaniš¬ če, je zasvirala godba avstrijsko in nemško cesarsko pesem. Na glavnem jambora parnika je pla polala zastava Rdečega križa.' Navdušenje prebivalstva je do¬ seglo višek, ko je priplul nekoli¬ ko pozneje še en parnik z ranjen¬ ci v pristanišče Vse je klicalo in¬ validom : ’ 'Dobrodošli!‘ 1 Pogled na množico, ki je burno pozdrav¬ ljala. invalide, vmes glasen jok in ihtenje, je napravil nepozabljiv vtis. Veselje in radost invalidov ob pogledu na tisočero množico ki jim je pripravila tako sijajen sprejem, je bilo nepopisno. Marsi¬ kateremu v hudih bojih utrujene¬ mu invalidu so zaigrale solze v očeh, Pogled na težko ranjene invalide je bil srce pretrešujoč. Nekemu vojaku sta otrpneli roki. Dve sestri usmiljenki sta ga spremljali iz parnika. Veliko in¬ validov v mladeniški dobi je bilo grozno pohabljenih Čeprav so kai zali invalidi le veisel obraz, se je endar marsikateremu črtalo na obrazu-, koliko bolečin in trplje¬ nja je moral prestati. Mnogim častnikom, kojih prša so dičile hrabrostne kolajne in zaslužni križci, so igrale solze radosti v očeh. Mlademu avstrijskemu ko¬ njeniku je odbila granata obe no¬ gi in eno roko, a kljub temu je vesel, le da se more vrniti v -se vrši izmenjava vedski zemlji. Oba vda-' se v toplih besedah zahvalila švedskemu kralju in narodu za gostoljubni prejem invalidov na švedski zem¬ lji- ^ PISMO II SOLKANA, POZOR! VAŽNO! POZOR! 7MATMO ZNIŽANE CENE PRI POŠI- LJATVAH DENARJA. — Cene so sledeče: V Solkanu, 27. julija 1915. Tudi naša občina trpi. Zvonik sicer še ni prav nič poškodovan, trpele so pa mnoge hiše. Sovražnik kadar ima čas, strelja na državno postajo, a ker ne zna dobro me¬ riti. padajo krogle v bližino in se¬ veda tudi v bližne solkanske hiše. Tudi ljudi so lakši šrapneli že več ubili. Do sedaj je mrtvih pet oseb. Nekemu občinskemu stareši¬ nu je včenaj sovražna krogla zdrobila levo nogo, danes pa mu jo odrežejo. Sploh je te dni kakor sodnji dan. Lahi pa ne morejo dolgo streljati, ker jih naši topo¬ vi prehudo pozdravljajo. Zanimivo mi je bdo. ko sem bil kot tolmač pri dveh Jaških dezerterjih. Prvi je bil mladenič 19 let, šibak in gr¬ bast. rodom iz Padove. Na vpra¬ šanje, zakaj da je ušel, je rekel: Kdor je pet mesecev v laški arma¬ di. kakor jaz, ima že zadosti. Na naše začudenje je nadaljeval: Ob¬ leka in obutev naša ni nič vredna. Zjutraj dobimo malo kave in koš¬ ček mesa, opoldne nič, ob šestih popoldne malo kropa in notri pet rižev. Ko smo ga vprašali, kaj mi¬ slijo Lahi o naši armadi, je pove¬ dal, da se vsem hlače tresejo ka¬ dar je treba iti k napadu. Drugi dezerter, rodom iz Benečije, je bistveno povedal, kot prvi, samo povedal jr- ‘la on ni hotel strelja¬ ti na avstrijee, ker mu niso nič hudega, pač pa mnogo dobrega storili. Oba dezerterja dobila sta tu postrežbo, potem so ju odpe¬ ljali v Gorico in dalje. Ljudi se je mnogo od tod izselilo, kar pa 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 RO 86 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 6000 Kron Vi .*(••• t «5 1.65 2.40 3.20 3.90 4.75 5.50 6.30 7.05 7.75 8.60 9.40 10.15 10.95 11.70 12.50 1 J 25 14.05 1550 31.00 4650 62.00 77.50 93.00 108.50 124.00 13950 153.50 307.00 «0.50 6n.OO 767.50 921.00 7000 . 1074.50 8000 . 1228:00 9000 1381.50 10000 ... 1525.00 ze nas je se tu. imamo zaupanje v Boga >n našo hrabro armado. VOJNA TN NEVTRALCI. bil svojo domovino. Vsi invalidi so bili z okrepčili prav bogato obda¬ rovani Prenočili so v raznih ho¬ telih tega mesta. Švedski kralj Gustav je odpoj slal povodom prihoda prvih in¬ validov na švedska tla 1 nemške¬ mu in našemu cesarju brzojavno čestitko, v kateri jima izraža svo je veliko veselje, katero občuti on in tudi vse švedsko prebival- Italijanski senator in bivši mi¬ nister Maggiov-mi Ferraris priob¬ čuje v listu ..St.ampa" članek, poln trpkih očitanj na naslov nev tralcev. Najprej očita Ferraris četvor- neniu sporazumu, da ni dobro or¬ ganiziran in da ne porablja prav svojih ogromnih pomožnih sred¬ stev. Potovanje generala Porro v Pariz in sestanka v Calaisu in Niz- zi, da so bili umestni, ali zakaj se n- pr. ne izrabi prijateljstvo Ja¬ ponske? v V A ngliji J e splošna vojna dol¬ žnost — pripravljena, ali uvede¬ na se m. Ne na severu, ne na vzho du m se pridobljena niti ena nev¬ tralna država. Ne, le d a • sl. ei l • T ’ Ud zavezni¬ ške flote niso nic dosegle v bo ph, marveč niti to ni v-esnično, da je nemška trgovina oslabjena Nemčija se more tudi sedaj ka kor popuej, še vedno preskrblja- h - “T>l e ni Popolnoma bploh je v Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. VOJNI PLEN AVSTRIJE IN NEMČIJE OD ZAČETKA VOJNE. to. . . zapr« _ A , vo - lni bistvena g0 s podarska artan. Vojn, 8tMe *£ vorm sporazum t tem prvem u. ta mesečno 5(4 milij. r a 1,0 m,W "■ W Ansieftj jo ocenil voj. Hft dan statistik Crammond Neue Frei Presse" poroča: Avstrija in Nemčija ste od začet¬ ka vojne osvojila 180.000 kv. km soilažnega ozemlja in ujeli okoli 1,700.000 vojakov. Vojni plen se ceni na 7—8.000 topov in 2—3000 strojnih pušk. Ena največjih ar¬ mad vseh časov, sestavljena iz vseh vrst sovražnikov, se nahaja T Ujetništvu obeh centralnih dr- zai in uplenjen je bil topovski paik, da si bolj veličastnega sploh ni ilo in tudi ni mogoče misliti- ste že kaj darovali za Rdeči križ v Ljubljani? Ker ne vemo, koliko 6asa bode t» nizke cene ostale, opozarjamo rojake, da se sedaj poslužijo te izredno ugod¬ ne prilike. Povejte o tem tudi svojim znancem. FifsUSecond National Bank of Pittsburgh, Pa. ne izdatke sporazuma v prvem letu na 48, a one centralnih vla- sti na 37 milijard lir. Mej tem pa, ko se vojskujoče stranke osiro- mašujejo, so si nevtralci dobro uredili in vlečejo iz tega položaja ogromnih dobičkov. Poljedelci, lastniki rudnikov, tvarnarji, ban¬ kirji in delavci dobivajo od tod velike koristi. Z vojno bogate vsi nevtralci, dočim bi se s sodelova¬ njem v vojni osiromašili. Ob tem spekuliranju nevtralcev je malo nade, da bi se pridružili. Zato da mora četvorni sporazum delati na to. da se ustanovi skupna fi- nancijelna organizacija v vojni. Mo r a se zavarovati pred nevar¬ nostmi bodočega — miru!