LETO III 5. MARCA 1963 CENA 20 DIN ŠTEV. 2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E 2 I G R A D Pred sprejemom občinskega plana in proračuna za leto 1963 Med željami in možnostmi V prvi polooici prihodnjega meseca bodo zbori občanoo naše občine razpraoljali o občinskem gospodarskem načrtu in občinskem proračunu. Takrat bomo razpeli med mnogimi željami, ki jih porajajo številne in velike potrebe našega vsakdanjega življenja, in med našimi omejenimi možnostmi, da zadovoljimo te želje in potrebe. Naš občinski gospodarski načrt in proračun ne bi bilo težko sestaviti, če bi šlo samo za to, da naredimo čimbolj popoln seznam naših potreb in želja. O tem pa seveda ni govora, saj moramo pri planiranju raznih izdatkov misliti predvsem na to, kako bomo te izdatke pokrili z do-hodki. Najprej moramo vedeti, koliko bomo prigospodarili, potem se šele lahko odločimo, za kaj bomo potrošili sredstva, ki nam bodo na voljo. Gre torej za to, da maksimalno izkoristimo naš gospodarski potencial, da bi potem tudi optimalno zadostili našim potrebam. To so zelo preproste ugotovitve, s katerimi se verjetno vsakdo strinja. Toda strinjanje z nekimi načeli še nič ne pomeni, če se mu ne pridruži tudi njihovo konkretno izvajanje. Tu pa že prihajamo do tega, da ta načela in praksa ne gredo >iz roke v rokit, če pa >škrip-l je jot v marsikaterem kolektivu, kjer naši občani delajo kot proizvajalci; in to ima ustrezne posledice v komuni, kjer se taisti proizvajalci pojavljajo kot potrošniki vsakovrstnega blaga in uslug. Če ta razmišljanja in ugotovitve postavimo o konkretni okvir priprav za naš letošnji gospodarski načrt, potem lahko kot prvo rečeno, da smo verjetno še prevej daleč od tega, da bi maksimalno izkoriščali naše gospodarske možnosti. Tisti podatki, s katerimi že razpolagamo glede predvidevanj naših gospodarskih organizacij o letu 1963, dajejo na prvi pogled še kar zadovoljivo sliko, saj obetajo povečanje fakturirane realizacije o primerjavi z lanskim letom za /3 %. Ta slika pa postane takoj mnogo manj mikavna, če dodamo še podatek, da gospodarske organizacije istočasno predvidevajo povečanje števila zaposlenih za S % in zvišanje cen za 2 %. Cc potem na tej osnovi izračunamo predvideno povečanje delovne storilnosti, ki torej znaša samo 3 % lahko ugotovimo, da smo globoko pod širšimi planskimi predvidevanji in da torej o naši občini ne izpolnjujemo ene izmed najvažnejših planskih nalog naše širše skupnosti. Z drugimi besedami povedano, to Pomeni, da bomo večji finančni učinek dosegli predvsem s povečanjem delovne sile in delno s povečanjem cen, pse premalo pa kot rezultat modernizacije proizvodu je, izboljšanje modernizacije dela, večje prizadevno-nosti m boljše discipline zaposlenih itd. Ker pa je rast realnega stan-darda odvisna od dviganja delovne storilnosti, to pomeni, da srno na P?tb /'* num ne obeta občutnej-sih izboljšav v primerjavi z lanskim letom. Jasno je tudi, da že omenjena predvidevanja povečanja števila zaposlenih nakazujejo tudi ustrezno povečanje raznih komunalnih problemov, ki nam jih že sedaj prav gotovo ne manjka. . "tečejo na to pod-. Jemalki o predvidevanjih in-( » or*ani™'ij, M govorijo o rtdt ■,U‘m l,ooeča"in fakturirane rmnli Je r?x!r°ma ob n-odstotnem n ;<•'' 'lniu f'žičnega obsega proizvod-r.: 11sa"10 ob 5-odstotnem poveča- indu!!rD‘ ,U ^poilenih. kaže, da so noti h, l}(,cliclja ubrala o tem eeat( U, 'T''*'/ boliio P01 P" dru-tobf^r^ v/lunizacije, kar je tohko bol, razveseljivo, ker industri- neJa Tt>a 5]% c'l°t"eat> družbe- fakturirane realizacije hkrati predvi- devajo tudi 16-odstotno povečanje delovne sile. S problemom maksimalnega izkoriščanja naših gospodarskih zmogljivosti je tesno povezan še en problem: problem realnosti planiranja. Ali planiramo naš gosjtodarski razvoj realno, to se pravi niti pretirano optimistično niti nepotrebno črnogledo, temveč o skladu z našimi resničnimi zmožnostmi? Na to vprašanje dajejo zanimiv odgovor podatki, s katerimi razpolagamo in ki nam povedo, da se predvideno povečanje proizvodnje podjetij v naši občini giblje od 0 do 8,6%! Ta razpon je zares zelo velik, vendar pa ne bi mogli takoj obdolžiti pretiranega optimizma tistih, ki so planirali visoko povečanje proizvodnje, niti pesimizma tistih, ki so predvideli le manjši odstotek napredka. V vsakem jiosameznem primeru je potrebna konkretna analiza — in to je bila tudi pot, ki jo je ubral občinski ljudski odbor o sodelovanju s Socialistično zvezo. Od ? podjetij, s katerimi smo se menili o korekcijah njihovih planskih predvidevanj, so 4 podjetja že spremenila svoje prvotne plane. Načelno pa bi glede tega lahko rekli, da so nekatera podjetja pri planiranju svojega gospodarskega razvoja v letošnjem letu bila zares črnogleda in da so spregledala dokaze, ki so o drugi polooici lanskega leta govorili zelo prepričljivo o ponovnem vzponu našega celotnega gospodarstva. Ta vzpon se nadaljuje in bo nedvompo vse močnejši kar vsekakor ni vzrok za črnogledost in bojazljivost pri postavljanju letošnjih planskih nalog. Kaže, da o nekaterih podjetjih pri postavljanju nizkih planskih nalog botruje miselnost, da je bolje biti preveč kot premalo oprezen — to se pravi, da je > pametne je i postaviti nizke plinske naloge in potem take nizke naloge brez težav izpolniti, la miselnost pa vsekakor ni vredna zrelih upravljavcev, saj ze/o diši po oportunizmu in lenuliarjenju — razen tega pa prenizke planske naloge lahko tako zelo uspavajo kolektiv, da postane dvomljiva tudi njihova izpolnitev. Zares pametne so samo takšne planske naloge, ki mobilizirajo kolektiv k boljši organizaciji dela, povečanju kvalitete proizvodnje in k znižanju stroškov in jim tako odpirajo svetlejše perspektive za nadaljnje poslovanje. So pa tudi kolektivi, ki zares težko sestavijo realen plan, saj za to nalogo, ki ni niti malo enostavna, ni- majo potrebnih kadrov. So podjetja o naši občini, ki nimajo zaposlenega npr. niti enega komercialista — in v takih podjetjih je prav gotovo težko realno planirati. Drži, da podjetja v odročnih krajih verjetno zares težko dobijo potrebne strokovnjake. V naši občini pa to prav gotovo ne bi bil problem, če bi se kolektivi zavedali dejstva, da brez strokovnega kadra danes pač ni več možno delati tako, kot čas zahteva. Toliko na tem mestu o našem gospodarskem planiranju, sedaj pa še nekaj besed o zborih občanov, ki bodo to planiranje gledali nedvomno predvsem skozi prizmo svojih želja glede družbenega standarda v Bežigradu. Predvsem naj ugotovimo še enkrat, da je udeležba na zborih občanov mnogo manjša, kot bi bilo potrebno in zaželeno; ne bomo nič pretirali, če rečemo, da se jih udeležujejo predvsem tisti naši občani, ki jih vidimo tudi na sestankih političnih in družbenih organizacij. Mnogi volivci pa se teh zborov izogibajo, hkrati pa imajo mnogo povedati o raznih resničnih in izmišljenih pomanjkljivostih tam, kjer to nima prav nobenega učinka in kjer se to zares zdi in deluje kot kritikarstoo. Ne gre zanikati dejstva, da je marsikakšen zbor občanov bil slabo pripravljen, dolgočasen in brez efekta. Dejstvo je tudi, da so marsikdaj občani dobili odgovore na vprašanja, ki so jih postavili na nekem zboru volivcev prepozno, da bi še koga zanimali. Dogajalo se je tudi, da so občani na zborih bili informirani o stvareh in podatkih, ki jih niso zani-mali, niso pa zvedeli tistega, kar jih je resnično zanimalo in zadevalo. Bilo bi nerealno, če bi obljubljali, da bo sedaj ose drugače, res pa je, da imamo dobre pogoje za to, da bi zbori bili zares tisto, kar si želimo — to se pravi najbolj kompetentna tribuna želja in zahtev naših občanoo. Z -»Zborom občanove, glasilom občinskega odbora SZDL je informiranost nas oseh o življenju in problemih naše občine postala prav gotovo mnogo večja, kot pa je bila; to* je dalo hkrati tudi možnost, da občani neprimerno hitreje kot* prej dobijo odgovor na tista vprašanja, ki jih postavijo na zboru volivcev. Imamo torej mnogo boljši vpogled v delo in probleme naše komune, to pa nam vsem o mnogo večji meri kot doslej tudi omogoča, da aktivneje sodelujemo o formiranju njene politike. Jože Pogačnik Ta številka prinaša predlog družbenega plana in proračuna naše občine za leto 1963 Investicije - le za najnujnejše potrebe Sredstva občinskega investicijskega sklada se formirajo jz prispevkov gospodarskih organizacij in so namenjena posojilom za investicije v osnovna in obratna sredstva. Po posebnih zveznih predpisih morajo gospodarske organizacije odvesti po zaključnem računu v investicijske sklade politično teritorialnih enot 30 % čistega dohodka, ki ga namenijo v svoje sklade. Od celotnega prispevka pripada občinskemu investicijskemu skladu 20 %, okrajnemu 13 %, republiškemu pa 6? %. Za investicije v osnovna sredstva je po določilih Zveznega družbenega plana mogoče uporabiti 65 % razpoložljivih sredstev, za investicije v obratna sredstva pa 35 % ter ves priliv v tekočem letu. Kakšna bodo ta sredstva v letošnjem letu? Osnovna smer razvoja industrije v naši občini predvideva predvsem pospeševanje elektroindustrije, kovinsko predelovalne in kemične industrije. ■ ISKRA — TELA bo potreboval« iz občinskega investicijskega sklada za nadaljevanje gradnje tovarne relejev v Savskem naselju posojilo 30 milijonov. Po dograditvi bo t« tovarna znatno povečala industrijsko proizvodnjo v naši občini. _ K ■ ELMA namerava v letu 1961 ričeti rekonstrukcijo tovarne ter o najela potrebne kredite pri Gospodarski banki. Ker pa sami nimajo dovolj sredstev za lastno udeležbo, naj bi dobili pri našem investicijskem skladu posojilo v znesku 15 milijonov. Tran* .*•- “,,,i jsSffi i' b„p$i“r» K&Šss; zaključnih računov gospo organizacij, na osnovi katerih se vplačuje prispevek za občinski investicijski sklad. Vsekakor pa ta sredstva ne bodo večja kot so bila lansko leto, ker se letos obračunava prispevek od plačane realizacije. Lani so razpoložljiva sredstva investicijskega sklada za ^investicije v osnovna sredstva znašala okrog 155 milijonov, torej bodo tudi letos glede na potrebe dokaj skromna. ZA INTENZIVNEJŠE VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO DELITEV DELA Da bi hitro povečali proizvodnjo in delovno storilnost, moramo pri razporejanju sredstev občinskega investicijskega sklada _ upošteva« predvsem potrebe po intenzivnejšem vključevanju naše proizvodnje v mednarodno delitev dela. Da pa bi ta namen dosegli, moramo razporediti razpoložljiva sredstva predvsem v pospešeno rekonstrukcijo in modernizacijo zastarelih naprav in obratov ter ▼ take nove investicije, ki predstavljajo izboljšanje preskrbe z reprodukcijskim materialom in ki ustvarjajo pogoje za uspešno nastopanje na svetovnem tržišču v stalni obliki. Dne 24. februarja so bile v Dolu smučarske tekme ob 25. obletnici smučanja v tem kraju. Članek o tem je objavljen na zadnji strar* jev uu puujciju i t, omogočeno, da se bo lahko udeležilo natečaja za investicijske kredite za dokončno izgradnjo podjetja. ■ V kovinski industriji že izvaja rekonstrukcijo TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE. Da bi se lahko udeležila natečaja za investicijske kredite, naj bi pri našem investicijskem skladu dobila posojilo 20 milijonov. ■ Letos pričenja rekonstrukcijo tudi tovarna TUBA, ki bo gradila nove objekte. Potrebuje posojilo v znesku 28,9 milijona za soudeležbo pri najetju nadaljnjih kreditov. I EKONOMSKO UPRAVIČENA I POSOJILA Kot vidimo, so vsa do sedaj predvidena posojila potrebna gospodarskim organizacijam za soudeležbo pri najetju nadaljnjih posojil iz republiškega investicijskega sklada ali pa pri Gospodarski banki. Vsekakor so ta posojila ekonomsko upravičena in nujna, saj bi jih vlagali v najbolj perspektivne gospodarske organizacije, poleg tega pa bomo s tem dosegli razmeroma močno koncentracijo investicijskih sredstev v naši industriji, ki je tako potrebna temeljite obnove. Sredstva našega investicijskega sklada pa niso namenjena le razvoju naše industrije. Še iz leta 1961 izvira pogodba med Jugoslovansko investicijsko banko in občino Bežigrad, da bomo za izgradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu pri-(Nadaljevanje na 2. strani) vsebine]; Med željami In možnostmi Investicije — le za najnujnejše potreb. Da bi Ctmpreje rešili problem borcev Aretirali so me točno opoldne Moje največje veselje — vzgoja otrok Zakaj mladi premalo sodelujejo Clmveč občanov naj razpravlja o te« predlogih Kako je gospodaril sklad za zidanj, stanovanjskih hiš in kakšni so njegovi načrti Vrsta kritičnih ocen Tretja izmena trka na vrat. Pri močnih tantih na Ježici Z malo več sreče prvi Priloga. Predlog družbenega plana *■ proračuna TROJE SREČANJ PRED DNEVOM ŽENA Milena Žigon: Da bi čimprej rešili probleme borcev ZAKAJ MLADI premalo sodelujejo? Pogovor po konferenci mladih Bežigrajčanov Mileno Žigon sem iskal na občinskem odboru ZZB Bežigrad .Toda nisem imel sreče. — Tovarišice tajnice danes mi! — Kje pa bi jo lahko našel? — Na šoli Frana Levstika, kjer je pomočnica direktorja. Tako sem izvedel prve podatke, ki so za takšen pogovor skoraj ob-,'vezni. Toda tudi tovarišica Milena ni bila kdove kako navdušena za intervju. No, potem pa... Pripovedovala je, da je končala Učiteljišče leta 1934 in da tri leta ni mogla dobiti službe. Po dolgem čakanju in prošnjah so ji sporočili, naj gre v Zagorje pri Kozjem. In Šla je. Po okupaciji je pribežala Milena Žigon v Ljubljano in kmalu potem je začela delati za Osvobodilno fronto. — Se spominjate, katera je bila .vaša prva naloga? — Katera je bila prva, se ne spominjam točno. Lahko pa povem, katere naloge sem opravila med prva mi. — Katere? Sirjenje ideje revolucije, zbiranje denarja in materiala za borbo. Bila je terenska aktivistka, sekretarka kvarta OF za Bežigradom, delala je pri slovenski ljudski po- Investicije — le za najnujnejše potrebe (Nadaljevanje s 1. strani) spevali del sredstev. Letošnja tran-Ša znaša 13,240.000 din. ■ Trgovini so letos namenjena manjša sredstva kot v preteklih letih. Za ureditev trgovine v Pod-gon potrebujemo 15 milijonov, ki bi jih posodili trgovskemu podjetju Mercator, vtem ko bi Ljubljanske mlekarne potrebovale posojilo 4,5 milijona za ureditev prodajaln mleka v naši občini. ■ Na področju turizma in gostinstva bi letos potrebovali 22 milijonov lastnih investicijskih sredstev za začetek del na rekreacijskem centru na Ježici. II gradnji tega centra pa bi enak del prispeval tudi okrajni ljudski odbor. S tem so dani tudi pogoji za najem nadaljnjih bančnih kreditov v znesku 50 milijonov, kar v bistvu zopet predstavlja koncentracijo investicijskih sredstev. ■ Za razvoj uslnžnostne obrti bi letos potrebovali 55 milijonov, in sicer za Avtomehnniko 25 milijonov, za dograditev obrtniškega cen-tra. v .Savskem naselju pa še nadaljnjih 30 milijonov. Za vse naštete investicije, ki pa predstavljajo^ le najnujnejše potrebe, bi torej potrebovali skupno 2(8,641.000 dinarjev. Vidimo torej, da že najnujnejše investicije ne bodo krite. Razlika pa se še poveča, ker bomo morali tudi leios dati posojilo za gradnjo podvozov v višini 10 % priliva investicijskega sklada, kar predstavlja nadaljnjih 10—15 milijonov. Kako pokriti vse potrebe, ko pa sredstva niso zadostna, je problem, ki je videti zdaj nerešljiv, treba pa ga bo reševati skupno z vsemi prizadetimi gospodarskimi organizacijami. IIIJ Stran 2 -7/ r v 9 Zoot obccino\ moči, bila sekretarka OF rajona Vič-Rudnik. Dela je bilo dovolj. Januarja 1944 so jo aretirali. Ljubljanski zapori... Konec februar'a so jo odpeljali v Ravensbriick, nato v Barth. Življenje v koncentracijskih taboriščih in prisilno delo v neki tovarni letal... Po osvoboditvi je delala v Trepčah pri Trstu, nato v Trstu. Leta 1955 je prišla v Ljubljano — na šolo Frana Levstika, kjer dela še danes. — Katerega dneva ne boste nikoli pozabili? — Dnevov po aretaciji, mučenja, pretepanja. — Bi povedali še kaj o lepih’ dneh? — Ko smo se v.račali domov. Osvobojeni ljudje. Ljudje in ne številke iz koncentracijskih tabo- rišč. Ko smo šli naproti tistemu, za kar smo delali. Toda veselje je kmalu zagrenila novica, da je med mučenjem umrla mati... — Kakšne probleme ima občinski odbor ZZB, kjer ste tajnica? — To so problemi borcev, članov ZZB. Socialni problemi, pomanjkanje stanovanj, kako pomagati borcem pri strokovnem izobraževanju. — Mi lahko zaupate važe želje? — Da bi čimprej odpravili probleme, ki sem jih pravkar naštela. To pa je tudi želja vseh, ki delamo v tem odboru. — Če bi vi organizirali proslavo dnev.a žena, kako bi jo organizirali? — Vsekakor ne v standardni obliki. Morda kot izlet v kakšen partizanski kraj, ali morda koncert... -vč Mmca oman.Aretirali so me točno opoldne . . Krajevni odbor SZDL »Bežigrad«. Milica Oman je tajnica odbora. Najprej ni hotela o pogovoru za časopis ničesar slišati. Kaj naj vam povem o sebi?, je dejala. In če že pišete, pišite o ljudeh, ki so bolj pomembni. Na koncu telefonskega razgovora pa je le privolila. Prav, pridite v soboto ob desetih! Tako sva začela pogovor. — Ali lahko poveste kaj o sebi, o svojem življenju? — Kje naj začnem? Premišljevala je. Misli so se ji Ustavile pri letu 1941. — Prvega septembra 1941. sem začela delati za Osvobodilno fronto. Raznašala sem literaturo, zbirala sanitetni material. V moji sobi na Tyrševi cesti 51a (sedanja Titova 71) so bili sestanki aktivistov. Dela je bilo dovolj. Nekega januarskega dne leta 1945 pa so se oglasili pri meni trije belogardistični detektivi. Prišli so točno opoldne. Dva policaja sta bila v civilni obleki, tretji pa je nosil uniformo. Odvedli so me na policijo. V ondotnem zaporu sem bila dva dni. Pretepali so me in zasliševali. Saj ste že slišali, kako so znali opravljati ta posel! — In potem? — Mesec dni sem bila zaprta v prisilni delavnici. Nato so me skupaj z drugimi odpeljali v, zbirno taborišče na Koroško. Toda ljubljanski belogardistični policaji so so se premislili. Odpeljali so me zopet v Ljubljano. Po zasliševanjih so me zaprli še enkrat v prisilno delavnico, '13. marca pa so me odpeljali v taborišče, ki je bilo v Žlebiču pri Ribnici. Tam sem doživela osvoboditev. — Vaš najtemnejši dan v življe-nju? — Aretacija in mučenje v zaporih. — In kdaj ste bili najbol j srečni? — Ko so odprli izhode iz taborišča. Toda sreča ni trajala dolgo. Na poti proti Ljubljani so belogardisti iz skupine, ki se je vračala. izbrali 21 internirancev. Med njimi sem bila tudi jaz. Drugi pa so lahko pot nadaljevali. — Zakaj so to storili? — Točno ne vem. Neka tovarišica, ki je slučajno slišala pogovor dv.eh belogardističnih oficirjev, mi je pravila, da so hoteli imeti talce, ki bi jih zamenjali za ujete belogardiste. In bila sem zaprta do dneva, ko so predhodnice naše armade pregnale okupatorja in njegove hlapce. — Kaj pa po vojni? — Dva meseca sem bila doma. Nato sem delala pri AFŽ, RK, uličnemu odboru OF, leta 1949 pa sem postala tajnica krajevnega odbora SZDL »Bežigrad«, kjer sem še danes. — Ste zadovoljni? — Sem. sai opravljam delo, ki me je vse življenje veselilo. /e«ra Kutin Moj 6 Itej VeČje veselje - vzgoja otrok Preti mednarodnim praznikom dnevom žena — 8. marcem — smo med drugimi zaprosili tudi Jelko Kutinovo, direktorico osemletke Borisa Kidriča v Savskem naselju, naj nam pove nekaj besed o svojem življenju in delu. — Kaj naj vam povem o svojem življenju? Vsak dan delam v šoli — moje največje veselje je vzgoja mojih varovancev. Največ svetlih trenutkov preživim tu ... Savsko naselje je pravi konglomerat najrazličnejših ljudi. V splošnem prevladuje mnenje, da je to naselje z najvišjim standardom pri nas..., vendar vzgojnih problemov najrazličnejše narave ne manjka. Na vrata je nekdo potrkal: »Prosim ali bi lahko govoril...« — To je oče nekega fanta, ki je prvikrat zašel na krivo pot, je povedala Jelka Kutinova. Vse takšne primere skušamo rešiti sami, s prepričevanjem in ne s kaznimi — menim, da je to najboljši vzgojni način. Kadar nam uspe — in to ni redkokdaj — sem srečna. Prosim, povejte nam še kaj o sebi! — Doma sem iz Škofljice. Deset let sem se z vlakom vozila v Ljubljano. Tik pred vojno sem končala učiteljišče, potem sem odšla na prvo službeno mesto v Suho krajino — v Sela pri Hiniah. Tedaj smo začeli delati za OF. Po italijanski kapitulaciji sem postala članica rajonskega odbora v Škofljici, zatem pa sem odšla v partizane v Levstikovo brigado in nazadie v Notranjski odred. Ko sem bila delegatka na partizanskem zborovanju v Čabru (okt. 1944), so nam bili beli tik za petami, ko smo se vračali proti Babnemu polhi. Snežnik se je kopal v soncu. Nekje je zavpila šoia — to je gozdni policaj. »Tovariši pojdimo!« sem rekla. Nismo se niti dobro umaknili, ko sc ie tik nad nami pojavila kolona Nemcev, dobrih petdeset metrov pod nami pa beli. No vem, kako da nas niso opazili. Bilo nas je dvanajst, oboroženi pa smo bili samo s puškami in mitraljezom. In nemška ofenziva ... Ko so borci omagali po 23 km maršu, smo dekleta odšle na čelo kolone in zapele ... in premagale smo izčrpa-nošl, ker smo morali naprej... V partizanih sem se tudi poročila — bila ie to ena prvih partizanskih porok. Po osvoboditvi sem odšla z možem v Beograd, kjer sem poučevala na slovenski osemletki. Leta 1950 sva se z možem in obema otrokoma vrnila v Ljubljano. Odtlej poučujem in živim v Savskem naselju. Kakor sem vam že povedala, najbolj me veseli vzgojno delo, pri tem delu doživim največ svetlih trenutkov... N. L. Zbori volivcev do srede marca Občinski ljudski odbor Ljubljana Bežigrad ie na svoji seji 22. februarja sprejel sklep o sklicanju zborov volicev. Ti zbori bodo razpravljali o predlogu letošnjega družbenega plana in proračuna. Ker pa bo moral občinski ljudski odbor plan in proračun sprejeti še v marcu, morajo biti zbori volivcev do 15. marca. Na teh zborih volivcev oziroma občanov naj bi izvolili tudi stalna predsedstva teh zborov pri volilnih enotah, ki nai bi skrbela za organizacijo zborov volivcev. Zbore volivcev bodo sklicale tudi gospodarske organizacije. Krajevne skupnosti naj bi pri organizaciji zborov sodelovale tudi z organizacijami SZDL. Gradivo za te zbore je priobčeno v našem glasilu. -bs Po zadnji konferenci ZLM naše občine smo naprosili predsednika občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije Mitja Rotovnika, da odgovori na nekatera vprašanja v zvezi s sklepi, ki jih je sprejela konferenca. »Kako bo občinskemu komiteju mladine uspelo v letošnjem letu pritegniti več mladine k aktivnemu sodelovanju v krajevnih skupnostih? Zdaj mladina malo sodeluje v teh skupnostih, ali ne?« »Res je, da je le 1 % mladih, ki sodelujejo v krajevnih skupnostih. Pa tudi premalo občanov sodeluje v krajevnem upravljanju. Le tretjina je aktivnih. Mladi lani niso bili aktivni iz več razlogov. Med prvimi je preredko sklicevanje zborov volivcev oziroma občanov. Lani sta bila v vseh krajevnih skupnostih le po dva zbora občanov. Tako mladi niso mogli na teh zborih razpravljati ter tako s svojimi pripombami in mnenji prispevati k delu občinskih upravnih organov. Drug pomembnejši vzrok mladinske neaktivnosti pa je v premajhnem številu organizacij, ki vključujejo mlade. Tako ni na področju občine Ljubi jana-Bežigrad dovolj šahovskih sekcij, ni družin Počitniške zveze, premalo je tabornikov itd. Da bi delo^ poživili, je treba ustanoviti več šahovskih sekcij in družin, predvsem pa bi morali ustanoviti občinsko šahovsko zvezo, občinski izvršni odbor počitniške zveze, več pozornosti bi morali posvetiti Ljudski tehniki... Ce nam bo v letošnjem let« uspelo delo s temi organizacijami, bo veliko več mladine aktivno sodelovalo tudi v drugih organizacijah.« »Kaj pa lahko poveste o informiranju mladih?« »Informiranja je veliko premalo. Mladi člani delavskih svetov ne razpravljajo z mladinskim aktivom o problemih, ki se tičejo mladih. Prav tako ne razpravljajo o važnih dogodkih v podjetju. Predstavnik mladinskega kolektiva bi moral z gradivom, ki ga dobi za sejo delavskega sveta, seznaniti mlade tovariše v podjetju še pred sejo, se z njimi pomeniti o gradivu in med mladino sprejeta stališča tudi zastopati na seji. Za svoje delo v organih samoupravljanja pa bi morali biti mladi odgovorni predvsem kolektivu, ki jih je izvolil. Predstavnik mladine mora biti resničen predstavnik, ne pa samo številka v članstvu samoupravnih organov. Njegova dolžnost je, seznaniti delavski svet z mišljenjem in željami mladih, in mlade seznaniti s sklepi in problematiko, ki jo obravnava delavski svet. Šele na ta način bodo mladi lahko odigrali v podjetjih tisto vlogo, ki jo morajo. Potem se ne bo več dogodilo kot letos, ko je tehniška inteligenca v gradbenem podjetju »Obnova« prvič slišala, da se vsako leto v gospodarski organizacij i_ sestavi in sprejeme plan za tekoče leto.« »Kaj menite o sprejemanju plana in vlogi mladih pri tem?« »Ponekod so mladi sodelovali pri sprejemanju plana. Na splošno pa se kaže, da so se napake, ki so se pojavile pri sprejemanju plana lani, pojavile tudi letos. Od kod izvirajo? Samo iz negiranja samoupravnih organov. Najbolj drastičen je primer v kolektivu Tekstil prometa, kjer vsi člani delovnega kolektiva sestavljajo delavski sveb V takem podjetju bi morali biti vsi člani toliko bolj seznanjeni s planom, zgodilo pa se je ravno obratno. Nihče v delovnem kolektivu — razen članov uprave — ni poznal letošnjega plana. Premalo pa so o planu razpravljali tudi v kolektivih Kuverte, Instalacije, To-nose. V Elektrosignalu na primer, o planu v kolektivu sploh niso razpravljali. V teh podjetjih seveda tudi mladina ni o planu razpravljala. Kaže tudi, da mladi kaj malo razpravljajo v nekaterih kolektivih tudi tedaj, kadar gre za pomembnejše odločitve.« J. Vetrovec 1274 krvodajalcev v občini Ljubljana-Bežigrad V letošnjem letu praznujemo 10-letnico prostovoljnega krvodajalstva, katere nalogo je prevzela organizacija Rdečega križa. V občini Ljubljana-Bežigrnd je potekala krvodajalska akcija 7 odvzemnih dni. Organizaciji Rdečega križa je s pomočjo družbenopolitičnih organizacij uspelo pridobiti v tej akciji 1274 občanov. Krvodajalska akcija je bila razširjena preko delavnih kolektivov, terenov in šol. Posebno pohvalo zasluži vrsta kolektivov, zlasti pa šole. Največje število krvoda jalcev je dal kolektiv »ELMA« Črnuče z okrog 100 krvodajalcev, nadalje »ISKRA«, »TOPS«, Elektro Ljubljana-okolica, Lesno konstrukcijsko podjetje »TESAR«, Geološki zavod, drugi kolektivi pa prav tako precej glede na število zaposlenih. Predvsem pa moramo dati vse priznanje našim šolam, kot so Gradbeni šolski center z okrog 70 krvodajalci, šola s praktičnim poukom za telekomunikacije s 60 krvodajalci in Center strokovnih šol s 40 krvodajalci. Plemenitost in dobra volja občanov in mladine sta že večkrat pomagali pri različnih akcijah organizacije Rdečega križa, zato občinski odbor RK pričakuje še nadalje vso pomoč prebivalstva, kolektivov, družbeno političnih organizacij, zdravstva in prosvetnih delavcev, ki so že do sedaj uspešno sodelovali pri tem delu. A. G. Cesta Šentjakob - Litija po levem bregu Save Meseca aprila bodo na Skupnosti cestnih podjetij LRS v Ljubljani končno izdelali ločne načrte, kje in kako bo potekala nova cesta iz Šent jakoba preko Beričevega. Dola, Senožeč do Litije. Zaenkrat smo lahko izv.edeli le to, do so osvoiih tisto varianto, ki je predvidevala, da nai bi nova trasa v glavneni potekala po že obstoječi cesti in opustili idejo, da naj bi cesto med našo občino in Litijo speljali po nasipu zasavske železnice med Črnučami in Lazami. Kolki tudi v Parmovi 41 Do sedaj je bila prodajalna kolkov le v stari zgradbi občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Bežigrad na Parmovi ulici 33. Ker pa se je večina občinskih uradov že preselila v novo stavbo na Parmovi 41 je bilo strankam zelo nepriklad-no vračati se po kolke v staro zgradbo. Zato bodo v kratkem začeli prodajati kolke tudi v novi stavbi in sicer v sobi uprave *n dohodke. -bs Nova cesta se seveda ne bo tako vijugala kakor stara, izogibala pa se bo tudi naselij, čeprav bo potc-ka a v njihovi neposredni bližini, tako bodo zadovoljili zahteve, naj . *n cesta povezovala zasavske vasi, hkrati pa naj bi bil po njej mogoč nemoten in hiter promet. Predvidevajo, da bo nova cesta stala okrog 7 in pol milijona dinarjev, kar bodo občine Ljubijana-Be-zjgrad, Ljubijana-Moste in Lilija prispevale v zneskih po 2 in pol milijona dinarjev. Trasa nove ceste bo po ozemlju naše občine potekala v dolžini 9 kilometrov, po mo-ščanskem teritoriju 5 kilometrov in po litijskem 9 kilometrov. -nc Sestanek kluba odbornikov in referentov V dvorani kurilnice na Parmovi cesti ali v sejni sobi OBLO Be/i-Pfrad, bo 5. nli (>. muren sestnneK kluba odbornikov in referentov. Na sestanku bodo obravnavali gradiva za zbore volivcev. -bs Urbanistična dokumentacija za mestno območje Ljubljana - Bežigrad S tem člankom začenja »C?bor občanov« razpravo o urbanistični ureditvi bežigrajskega mestnega območja. Vabimo bralce, da nam pošiljajo svoje predloge oziroma stališča, ki jih bomo objavili v naslednjih številkah lista. ja tudi sistem predlagane urbanistične organizacije po soseskah kot osnov.nih naselitvenih enotah, ki so obenem urbanistični sinonim stano- čine Bežigrad nasploh. Ta del pa je v urbanistični sliki mesta Ljubljane izredno pomemben, saj, posebej še po tem, ko so bila urejena vanjskih ali krajevnih skupnosti, železniško-cestna križanja, pred-Načrt se naslanja na shemo urbani- stavlja glavni razširitveni prostor stične organizacije za mestno območje vse Ljubljane. ožjega mestnega središča, ki z naj-novejšimi posegi že zelo energično pil ®r Zazidalni predlog za predel med Titovo, Likozarjevo in Parmovo cesto ter železniško progo (novi objekti časopisnega podjetja »Delo«, podjetja »Toplovod« in podjetja »Obnova«) Urbanistična politika v naši re- gani lahko v letašuji pomladi raz-publikii, posebej pa v mestnih obči- pravljali o sprejetju tega elaborata, nah Ljubljane, je prav v, zadnjih letih predmet mnogih širokih diskusij. Spoznanje, da lahko le urejeni urbanistični dokumenti, kot neločljiv sestavni del sistema splošnega družbenega načrtovanja, zagotovijo smotrno, pa tudi hitro graditev objektov. v katere vlaga družba sredstva, je prodrlo že prav povsod. Res je, da z urbanistično dokumentacijo zaostajamo za investicijskimi možnostmi. Ze zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene ter odloki I jud-sbih .^odborov o ožjih gradbenih okoliših določajo, da naj bi bili za te okoliše urbanistični programi izdelani že pred več leti. Druge, pereče potrebe, za katere je bilo treba zagotoviti sredstva ljudskim odborom občin niso dovoljevale, da bi lahko to nalogo v celoti zadovoljivo rešili. Šele v zadnjih dveh letih so se te možnosti povečale, in tako razgrinjajo ljudski odbori vse večje število urbanističnih načrtov m programov, z namenom, da si pred dokončno odločitvijo o njihovem sprejetju pridobijo mnenje občanov o njihovi ustreznosti. Vzporedno je Zavod za urbani- Občina Ljubijana-Bežigrad si je zem izdelal že tudi drugo fazo os-že pred daljšim časom pridobila novnega urbanističnega gradiva — regulacijske načrte za mestno ob-močje vseh ljubljanskih občin. Ti načrti, izdelani v merilu 1:2.500, vsebujejo že podrobne elemente urbanističnih programov za posamezna mestna območja — prometno omrežje, naselitveno organizacijo z vsemi programskimi zahteva- Eno bistvenih vprašani, ki naj bi zavzema ta prostor, jih diskusija že v prvi fazi razpra- K načrtu so priložene fotografije ve osvetlila, je vprašan je poteka maket zazidalnih nredlogov, ki pred-prečnih cestnih povezav v smeri vzhod — zahod. Sedanje stanje bi vodilo k temu. da bi za zvezo Spodnja Šiška — Bežigrad — Nove Jarše uporabili naslednje trase: Fran-kopanska, ulica Bežigrad, rekonstruirana Linhartova ter Drenikova, Borutova, Samova, Topniška. Ta varianta je v načrtu označena s prekinjeno črto. Druga, ki na prvi pogled vzbuja predstavo o večjih težavah, ki bi se vezale na njeno izvedbo. reducira to zvezo na en sam prehod: Drenikova, podal jšana Einspielerjeva. Kržičeva do križišča z Linhartovo in predvidenega podaljška Resl jeve ceste. Odločitev o tem vprašanju ho bistveno vplivala ne samo na prometno ureditev tega območja, ampak tudi na urbanistično fiziognomijo južnega dela mestnega območja ob- 3. predel med Koroško, Titovo in C.lav.arjevo ulico — obcestni pas z objekti stanovanj in trgovskih lokalov, za katere bo investitor stanovanjski sklad občine Bežigrad, in 4. južni del tako imenovane »Soseske 6« v območju med Titovo, lolstojevo in novo Industrijsko cesto, predviden za stanovanjsko naselitev. kjer nai bi se gradila stanovanja za tržišče. mm Zazidalni predlog za predel med Koroško, Titovo in Glavarjevo ulico (obcestni pas s stanovanjskimi objekti in trgovskimi lokali, za katere je investitor stanovanjski sklad LO občine Bežigrad) stavljajo konkretno osnovo za rekonstrukcijo nekaterih predelov v območju, ki ga obsega načrt. Ti na- Vsi predlagani posegi so konkretni iit aktualni ter kodo. kolikor jih' bo ljudski odbor potrdil, predstav- črti bodo že v. prvi polovici marca Ijali osnovo za večje, sistematične predloženi v javno razpravo z raz- rekonstrukcijske posege v enem iz-grnitvijo, ki jo bo organiziral ljud- med na [zanimive jših mestnih pre-ski odbor občine, obsegajo pa pred- delov Ljubljane. Zazidalni predlog za predel med Titovo, Einspilerjevo, liranilniško in ulico Bežigrad (objekti podjetja »Astra« in Zavoda za gluho mladino, trgovski lokali in stanovanjski stolpi) loge za preureditev naslednjih predelov: 1. predel med Titovo, Likozarjevo in Parmovo ulico ter železniško progo (novi objekti časopisnega podjetja »Delo«, podjetja »Toplovod« in podjetja »Obnova«), 2. predel med Titovo cesto, Einspielerjevo, liranilniško in ulico Bežigrad (objekti podjetij »Astra« in Zavoda za gluho mladino, trgovski lokali in stanovanjski stolpi), Pripominjamo, da gre za predloge, o katerih naj bi se vsekakor razvila široka diskusija, tako da bo gradivo, dopolnjeno z mislimi, ki ki bodo rezultat te diskusije, res dobra in nesporna podlaga za hitro graditev stanovanj, lokalov in drugih objektov. Rezultat tega prizadevanja pa naj bo tudi spremenjena slika tega mestnega območja, ki zasluži in zahteva resnično mestni videz. Inž. arh. Marko Šlajmer nekatere urbanistične dokumente ki pa danes niso več v celoti upo-labni, ker jih je bilo treba dopolnjevati m spreminjati zaradi spremenjenih potreb in pogojev, pa tu-di zaradi tega, ker jih je bilo treba nc i V1- z "sn0VI1'° dokumentacijo sta jataLjUb,ane' k‘ JC medte,u ua- Zavod za urbanizem Ljubljana je po naročilu mestnega svetu in Ijud- ?l\0.ro/1 '»'t1:11' v letu 1P>- zaključil izdelavo urbanistie-iuga programa Ljubljane. Elementi toga Programa so bili v marcu pre- <1 ,na- tjoročevalcev-stro- Kot gradivo za uvod v diskusijo dobilI'*pai.i? - nec ,> konec z načrtom usklajeni, razsii Pripravljeno za zaključno Osnovni načrt ponazarja poleg . luko da bodo pristojni or- predloga ureditve cestnega omrež- Skrb za zdravstveno varstvo v letu 1963 Prispevek oličinskega ljudskega zdravstvene storitve, se v letu 1<)63 mi, določila o gostoti, vjšini objek- odbora za izvajanje zdravstvenega lov v posameznih predelih ter vse varstva občanov — za preventivne Podatke o sedanjem stanju zazidave, naselitve in komunalno-telinične opremljenosti. Ko jih bodo ljudski odbori potrdili, bodo to osnove, ki bodo omogočale usklajeno urbanistično projektiranje, za katerega ni ča, da se iz sredstev soc. zavarovanja za zavarovane osebe krije tudi zdravstvene usluge, ki jih je smatrati kot individualno preven- bistveno ne bo povečal. (Predlog pla- tivo (zdravstveni pregledi dojenčkov na je 30,800.000, poraba v letu 1062 pa je znašala 30,581.109.) Preventivno delo zdravstvene zaščite se zaradi tega ne zmanjšuje in se bo v letu 1963 predvidoma le še razširila. Zdravstvena doma Bežigrad in Črnuče bosta poleg svoje ostale preventivne zdravstvene zaščite zajela v svoj program dela tudi higiensko službo, ki je doslej nista izvajala. Del stroškov za zdravstveno preventivo, ki jih je doslej krila občina, se ho plačeval iz sredstev socialnega zavarovanja. £akon zdravstvenega varstva zavarovancev dolo- in nosečnic v posvetovalnicah, sistematski pregledi šolskih in predšolskih otrok in obvezna cepljenja). Naloge preventivne zdravstvene zaščite seveda s tem še niso izčrpane. Del sredstev planirane vsote za zdravstveno zaščito bo za kritje stroškov zdravljenja oseb (ambu-lantno-bolnično), ki so obolele za nalezljivo boleznijo in nimajo pravice do zdravstvene zaščite iz drugega naslova, ali oseb, ki so socialno ogrožene in same ne morejo plačati stroškov zdravljenja. Ko je svet za zdravstvo obravnaval problematiko o preventivnem delu zdravstvenega varstva, je ugotovil, da je še vrsta nalog, ki se do- ______j._ i_____ ^ ^ slej niso izvajale, občinski ljudski stveno in higVensko problematična, čanov v krajevnih skupnostih in skrb za odstranitev njihovih neprimernih higienskih prilik in okolja. Ce higienska služba ije more urediti in odpraviti higienskih nepravilnosti po svojih organih v sodelovanju s stan. in krajevnimi skupnostmi, mora o tem obvestiti občinsko sanitarno inšpekcijsko službo zaradi nadaljnjih ukrepov. ■ Skrb za razne oblike počitka in krepitve zdravja za otroke, mladino, delovne ljudi in ostale občane. Skrb za zdravstveno vzgojo in prosveto (izvajanje zdravstvene prosvete in zdravstveno-vzgojnih akcij v sodelovanju z množičnimi organizacijami z individualnim delom po-edincev in organizacijo zdravstvenih predavanj). Dobro bi tudi bilo, da se območje ene krajevne skupnosti, ki je po dosedanjih podatkih najbolj zdrav- ZMU.Ini P"*«« »■« d“ “ •"“"»'.»i.fc “",o'p,cdvi' odbor pa je dolžan preskrbeti sredstva in ustvariti ostale pogoje, da bi se te naloge izvršile. Svet je predlagal zdravstvenemu domu Bežigrad in Črnuče, da v program dela za I. 1963 predvidita tudi higiensko službo, ki jo doslej nista izvajala. Higienska služba mora zajeti tele naloge: ■ Odkrivanje škodljivih pojavov za zdravje občanov. ■ Dajanje občinskemu ljudskemu odboru predloge za ukrepe. ■ Sanacija naselij, zemljišč, odpadnih voda, smeti, ozračja itd. ■ Skrb za izvajanje higienskega nadzorstva nad živili in pitno vodo. ■ Skrb za izvajanje epidemioloških akcij zaradi preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni ter drugih splošnih preventivno-zdrav-stvenih dejavnosti za izboljšanje higienskih razmer in preprečevanje obolenj. ■ Preučevanje, ugotavljanje in analiziranje higienskega režima ob- obdelala v celoti iz socialno-zdrav-stvenega aspekta. Skrbeti je treba tudi za organizacijsko in strokovno izpopolnitev po-livalentne službe, ki jo opravljajo patronažne sestre v sklopu zdravstvenih domov. Zdravstvena služba mora biti tekoče seznanjena z zdravstveno problematiko, ki se pojavlja, istočasno pa usposobljena za hitro reagiranje. Bolj kot doslej je potrebno sodelovati s stanovanjskimi in krajevnimi skupnostmi, ki naj bodo s jiomočjo zdravstvenih delavcev bolje seznanjene s problematiko zdravstvenega varstva. Stanovanjske in kraijevne skupnosti naj razpravljajo o zdravstvenem varstvu na svojih območjih in dajejo predloge svetit za zdravstvo in zdravstvenim zavodom za izboljšanje zdravstvene službe. Zbot občanov Stran 3 St. 2 Kako je gospodaril sklad za zidanje stanovanjskih hiš in kakšni so njegovi načrti Z ustanovitvijo Sklada za zidanje stanovanj ObLO Ljubljana-Bežigrad — konec leta 1961 — so nastale spremembe v njegovem poslovanju. Ob prehodu na nov način poslovanja je imel sklad težave, ki so izvirale iz obveznosti do posojilojemalcev iz prejšnjih let. Poleg tega je bilo treba prispevati Zavodu za zadružno gradnjo 300 milijonov din za kritje primanjkljaja. Te obveznosti so znašale dve tretjini priliva finančnih sredstev v letu 1962, zato je bilo potrebno poiskati dodatne vire finančnih sredstev. Prizadevanja v tej smeri so uspela. Sklad je zbral toliko dodatnih sredstev, da je navedene obveznosti poravnal in pričel graditi 110 stanovanj. Preostali del sredstev pa je po javnem natečaju in na podlagi sklepa upravnega odbora dodelil prosilcem. Pomemben vir dodatnih sredstev je bila varčevalna služba, ki smo jo organizirali spomladi leta 1962. Tako smo v osmih mesecih zbrali 144 milijonov dinarjev. Pri tem je bil zelo dober odziv fizičnih oseb, ki so vložile 101 milijon dinarjev, medtem ko so njihovi delodajalci prispevali le 43 milijonov dinarjev. Stanovanja, ki bodo letos vseljiva, je sklad dodelil že 75 varčevalcem. Ostalih 35 stanovanj pa je prodal za polno ceno, oziroma morajo biti v celoti plačana do vselitve. V jeseni leta 1962 je bilo dograjenih 20 stanovanj. Ta stanovanja so bila prodana za polno ceno že v letu 1961. Kupci so prodajno ceno odplačevali v obrokih do vselitve. Iz tabele je razvidno število prosilcev, znesek zaprošenih in odobrenih posojil po virih finančnih sredstev in koliko je od te vsote odpadlo na člane Zveze borcev, poslovne prostore in lokale. V letu 1962 je sklad odobraval posojilo stanovanjskim zadrugam, individualnim graditeljem, predvsem članom ZB, gospodarskim organizacijam, hišnim svetom in politično teritorialnim enotam. Roki vračanja in obrestne mere so naslednji: Načrt dohodkov in izdatkov za leto 1962 in njegova realizacija kažeta, kako je sklad pristopil k reševanju stanovanjskega vprašanja; upošteval je vse tnožnosti mobilizacije finančnih sredstev in jih nato vlagal po določenih kategorijah v skladu s priporo- Dohodki Plan Doseženo T ta 1. 1%3 v 1. 1%2 1« 1. Prispevek za stanov izgradnjo 2. Del najemnine od poslovnih 330.000 323.967 prostorov 3. Amortizacija od hiš 60.000 60.000 v družbeni lasti 50.000 37.830 4. Hišnine 24.000 22.333 5. Conske razlike 3.000 2.336 6. Vplačane anuitete 7. Obresti od kreditov v korišč. . 113.000 74.841 3.000 2.455 8. Obresti od kreditov v odpiač. 26.000 23.418 9. Dohodki od prodanih hiš SLP 10. Sprost. 10 °/o obvezne rezerve . 4.000 42.823 3.332 Skupaj . . . 655.823 546.604 II. 11. Posojila sklada LRS .... — 176.063 12. Predplač. za nakup stanovanj 100.000 54.000 13. Namenski krediti gosp. organ. 26.000 19.348 14. Varčevalci 300.000 143.942 15. Drugi dohodki 10.000 i Skupaj I + II PLAN DOHODKOV IN IZDATKOV SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ ZA LETO 1963 Indeks Opis 1. Posojila gosp. organizacijam in polit, teritor. enotam . . , 2. Posojila hišnim svetom . , . 3. Posojila stanov, zadrugam . , 4. Posojila za invidualne gradnje Zveze borcev............... 5. Posojila ZZG OLO Ljubljana 6. Posojila iz sklada LRS za drž. 7. Režija sklada................ 8. Provizija banki.............. 9. Odplačilo anuitet............ 10. Vrnitev vlog................. 11. Obveznosti v tekočem letu a) obvez, do varčev. iz 1. 1962 gradnja stanovanj . . . b) obvez, do gradnje stanov. ZB namen, naložbe iz sred. skl. LRS in rep. odbora ZB c) obvez, do SZ »Šestnajst«, ObLO Bežigrad in go. org. 12. Obvez, do grad. za polno ceno 13. Vračilo za nacionaliz. stavbe 14. Nepredvidene obveznosti . . 15. Obvezna rezerva sklada . . . 16. Za komunalne gradnje . . . 17. Nova gradnje za varčevalce in druge ....................... 18. Obveznosti iz preteklega leta za neplačane situacije . . . Skupaj . . . Izdatki 1,091.823 939.857 Plini za 1. 100.000 25.000 25.000 20.000 14.000 10.000 70.147 20.000 127.000 15.000 9.000 54.000 6.000 15.000 48.000 30.000 450.676 53.000 1,091.823 Doseženo , , , v L 1%2 Indt'll, 146.565 6.500 55.383 110.680 53.750 11.846 8.856 35.735 4.988 148.000 3.000 105.000 42.823 115.000 58.792 906.918 121 individualni graditelji.............................15—30 let, 1—2°/o hišni sveti.........................................15—25 let, 2%> Člani Zveze borcev ................................. 20—50 let, 1 °/o gospodarske organizacije in politično teritorialne enote............................................10-15 let, 4«/. stanovanjske zadruge................................ 20—50 let, 1—2°/o čili Zveznega izvršnega sveta Ljud-skes kupščine LRS. V tem pogledu so izjema le sredstva, ki so bila odobrena že v letu 1961 in kot obveznost prenesena v leto 1962. Jasnejšo sliko o finančnem poslovanju sklada dobimo iz primerjave dohodkov in izdatkov leta 1961 z letom 1962. Tabele kažejo, da je bil načrt dohodkov presežen za 22 °/o, načrt izdatkov pa za 18°/». Tabela I. VLOŽENE PROŠNJE ZA ODOBRITEV KREDITA V LETU 1962 Državljani in Slanov, '/ndr. Člani zveze borcev Gospod, orgnniz., zavodi in hišni sveli Politično teritorialne enote Skupaj Odobreno •/• 280 160 25 3 468 138 28 ZNESEK KATEREGA SO ZAPROSILI (v 000 din) 480.000 320.000 150.000 190.000 1,140.000 571.267 51 ZNESEK ODOBRENIH POSOJIL (v 000 din) Gospod. orgnniz. Zavodi Politično teritorialne enote Stanov. zadruge Hišni Držnv- sveti Ijani Skupaj 103.444 232.819 108.141 55.383 6.500 63.750 571.267 Iz sredstev Sklada 367.247 ODOBRENA POSOJILA PO VIRIH FINANC (v 000 din) Namenska pos. gospod, orgnniz. 26.733 Iz sredstev Skladu LRS 176.063 Skupaj 571.267 Od skupnega zneska 570.083 din odobrenih posojil se je dodelilo: a) za člane Zveze borcev......................... 92,500.000 b) za poslovne prostore in lokale................ 24.000.000 c) za komunalne objekte . ..................... 10,000.000 i Skupaj ....................................... 126,500.000 Tabela II. REALIZACIJA DOHODKOV (v 000 din) Realizir. Realizir. v 1. 1%1 v 1. 1%2 Indeks 1. Prispevki za stanovanjsko izgradnjo . . 252.976 323.697 127 2. Del najemnine od poslovnih prostorov . 3. Amortizacija od najemnin hiš družbene lastnine 52.960 56.362 106 61.801 37.830 6T 4. Conske razlike . . 276 2.236 831 5; Obresti od kreditov v koriščenju . . . 1.276 2.455 191 6. Obresti od kreditov v odplačilu .... 15.561 23.418 151 7. Hišnina 20.842 22.333 107 8. Dohodki od prodanih hiš SLP 2.579 3.332 128 408.261 471.663 114 Tabela III. REALIZACIJA OSTALIH DOHODKOV (v 000 Realizir. v 1. 1%1 din) Realizir. v 1. 1%2 Indeks J. Prejeta posojila Sklada LRS 28.000 T 76.063 634 2. Predplačila za pridobitev stanovanjske pravice — varčevalci 143.942 100 3. Predplačila za nakup stanovanj .... 13.824 54.000* 384 4. Plačila za prodana stanovanja .... — 74.841 100 51.824 468.194 903 Tabela IV. SKUPAJ REALIZACIJA Realizir. v 1. 1%1 (v 00« din) Realizir. v 1. 1%2 Indeks '1. Realizacija dohodkov rednega priliva 408.261 471.663 114 2. Realizacija ostalih dohodkov Sklada . . 51.824 468.194 903 460.085 939.857 203 Tabela V. REALIZACIJA PLANA DOHODKOV 1. Prispevek za stanovanjsko izgradnjo . . 2. Del najemnine od poslovnih prostorov 5. Amortizacija od najemnine hiš v družbenem lastništvu............................. 4. Hišni na................................ 5. Conske razlike.......................... 6. Dohodki od prodanih hiš SLP .... 7. Obresti od kreditov v koriščenju . . . 8. Obresti od kreditov v odplačilu . . . 9. Najeta posojila Sklada LRS.............. 10. Predplačila za nakup stanovanj . . . 11. Odplačila anuitet....................... 12. Ostali krediti.......................... 13. Varčevalci ............................. Tabela VI. 1. Posojila gospodarskim organizacijam, politično teritorialnim enotam in drugim 2. Posojila hišnim svetom................. 3. Posojila stanovanjskim zadrugam . . 4. Posojila iz sredstev Sklada in Sklada LRS za državljane................ 5. Režija Sklada.......................... 6. Provizija banki........................ 7. Odplačilo anuitet ......... 8. Vrnitev vlog........................... 9. Obveznosti iz preteklih let............ 10. Obveznosti v tekočem letu.............. H. Gradnja stanovanj za člane Zveze borcev......................... , 12. Vračila za nacionalizirane stavbe . . . 13. Lastne gradnje......................... 14. Obveznosti v lastni gradnji iz leta 1961 15. Posojila Zavoda za zadružno gradnjo, za zadružnike iz sredstev sklada LRS . . 16. Posojilo Zavoda za zadružno gradnjo iz sredstev Sklada......................... '17. Obvezna rezerva . .............. . 1962 Tabela VII. Razlika (t 000 din) Plan 1062 Izvršitev /ndeks 360.000 323.697 89 53.000 56.362 106 61.000 37.830 61 20.000 22.333 H! 1.000 2.236 111 2.000 3.332 166 — 2.455 100 18.000 23.418 130 135.000 176.063 131 38.410 54.000 141 75.000 74.841 98 — 19.348 100 — 143.942 100 763.410 939.857 122 ;OV V LETU 1962 v 000 din Po planu 1%2 Izvršeno v 1. 1%2 Indeks 149.000 146.565 87 15.000 6.500 43 60.000 55.383 92 15.000 53.750 358 6.500 11.846 182 7.000 8.856 126 35.735 37 8.000 4.988 62 122.000 — — 55.000 42.302 77 30.000 86.000 286 6.000 3.000 50 21.000 148.410 706 38.410 38.000 92 105.000 110.000 104 30.000 H 1.000 370 — 42.823 100 763.410 906.918 118 IN IZDATKOV (v 000 din) Plan 1902 Izvršeno 1062 763.410 939.857 122 763.410 906.218 118 — 33.639 — Tabele kažejo pri nekaterih postovkah precejšnje razlike med načrtom in njegovo realizacijo. To velja npr. za sredstva, ki so bila namenjena hišnim svetom v znesku 15 milijonov dinarjev, medtem ko realizacija znaša samo 6,5 milijona dinarjev. Vzrok izpadov vplačil kot amortizacija stanovanj hišnih svetov je neurejeno poslovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. Moge za posojila so prišle prepozno. dodatne prošnje pa so bile pomanjkljive, ali pa hišni sveti finančno niso bili sposobni najeti posojil. Sklad je realiziral finančni načrt v glavnem v drugi polovici leta 1962. zato ni mogel izvršiti rebalansa. Kljub temu je končni rezultat poslovanja sklada pozitiven, tako da lahko v letu 1963 preidemo k nadaljnjemu načrtovanju. V LETU 1963 Na osnovi pozitivne realizacije plana za leto 1962 stopamo v letu 1963 z jasnejšo perspektivo. Najvažnejša naloga sklada v lem letu bo, da bo še nadalje zbiral sredstva za gradnjo stanovanj, ker skladov za ta namen in glede na potrebe. primanjkuje. Po planu naj bi ta sredstva vplačali varčevalci, tj. bodoči lastniki stanovanj in njihovi delodajalci. To bomo dosegli le tedaj. če bomo organizirali množično varčevalno službo. Skrajni čas je že. da prenehamo s stalnimi spremembami kreditiranja stanovanj, ker nam to samo škoduje. Ustaljena praksa naj bi bila: nihče naj ne dobi stanovanja, če ni ničesar prispeval zanj. Plan dohodkov in izdatkov sklada (po priloženi tabeli VIII in IX) je postavljen na realno osnovo, s pogojem maksimalne iniciative kolektiva sklada. Iz posameznih postavk se vidi. da so sredstva namensko planirana in se v druge namene ne smejo uporabljati. Poleg gradenj stanovanj začetih v letu 1963 bo sklad odobril še nekaj posojil politično teritorialnim enotam, stanovanjskim zadrugam, članom ZB in hišnim svetom v skupnem znesku 170 milijonov. Posojil za gospodarske organizacije ne bo, ker sklad nima sredstev. Znesek, ki je namenjen kot posojilo politično-tcritorinlnim enotam, se bo porabil izključno za gradnjo sta- novanj zn člane ZZB, kjer nastopa kot investitor Občinski ljudski odbor Bežigrad. Pri izdatkih, po-slavka 4.. pa je namenjeno posojilo članom ZZB, individualnim gradi-tel jem. POSOJILA LE NA PODLAGI NATEČAJA Posojila bo sklad odobraval le na osnovi natečaja. Prednost bodo imeli tisti posojilojemalci, ki nudijo boljše pogoje odplačila in višjo obrestno mero. Vsi člani Zveze borcev. ki so včlanjeni v zadrugi ali pa gradijo individualno, imajo ugodnejše pogoje za najetje posojila pred vsemi drugimi prosilci. V občini Bežigrad je še veliko nedograjenih stanovanj nizke zazidave. Te gradijo v pretežni večini člani zadrug in indivdualni graditelji. Ker se je leta 1939 z zakonom spremenil teritorialni princip kreditiranja, so vsi tisti skladi, ki so doslej financirali gradnjo v drugih občinah, prenehali dajati posojila. Del obremenitve iz tega naslova je padel na sklad Bežigrad, kjer se gradi največ teh stanovanjskih enot. Že tako in tako je bil sklad preobremenjen s posojili zn tiste prosilce, ki so prvotno dobili posojila pri skladu; to dodatno število pa presega finančno moč sklada. Kljub težavam smo tudi v letu 1962 dodelili v ta namen nekaj posojil m tako bo tudi letos, vendar je vsota še vedno nezadostna. Posojil za začetne gradnje stanovanj v letu 1963 ne bo. Posojilo bodo dobili le tisti prosilci, katerih gradnja se nahaja vsaj v III. fazi m ki so vložili največ svojih last--iV , vsredstev brez pomoči družbe, takšno politiko dodeljevanja posojil nameravamo tudi v bodoče voditi. Poglavitno je. da vsak koristnik stanovanja zbere iz lastnih sredstev kar največ. Tedaj lahko pričakujemo tudi pomoč družbe. INTENZIVNEJŠA GRADNJA V zvezi z našo akcijo za zbiranje sredstev je nujno, da se lotimo intenzivnejše gradnje stanovanj. Tako nameravamo v tem letu pričeti gradnjo 200 do 230 stanovanjskih enot različnega tlorisa in v glavnem za varčevalce. Približno 20 stanovanj bo že letos vseljivih, ostala Pa v letu 1964. Razen stanovanj bomo gradili letos tudi poslovne prostore, lokale in garaže. POPRAVILA STARIH HIS Se nekaj besed o popravilih starih hiš. Trenutno je težko določiti konkretno politiko do tega problema, ker še ni jasno, kako bodo stavbe kategorizirane po starosti-Ta kategorizacija bo enotno Ljubljano, vendar še ni končana- Spričo _ neurejenega finančnega poslovanja hišnih svetov in delno tudi stanovanjskih skupnostih PJ* vplačilih amortizacije stavb v družbenem lastništvu, kot tudi zn vpla* čila stanarine zn poslovne lokale, smo uvedli pri skladu v ta nanid1 posebno finančno službo. Naloga le službe bo, da bo direktno ali prek0 stanovanjskih skupnosti kontrolirala vsa vplačila. Ta kontrola 1® bila sedaj pomanjkljiva, zato beležimo precejšen izpad vplačil v letu 1962. Z občinske konference ZMS Vrsta kritičnih ocen Prizadevanja za boljši odnos občinske uprave do občanov V Centru strokovnih šol nasproti Stadionu Olimpije je bila pred dnevi pokongresna konferenca občinskega komiteja ZMS, ki se je je udeležilo 56 delegatov iz krajevnih aktivov ZMS za Bežigradom, med gosti pa tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Rado Roter, predsednik občinskega odbora SZDL Miran Blaha, predsednik ObLO Jože Pogačnik in predsednik okrajnega komiteja ZMS Tone Florjančič. Konferenca je zelo kritično ocenila dosedanje delo mladine v gospodarskih organizacijah — predvsem njihovo vlogo pri sprejemanju družbenih planov podjetij, uveljavljanju mladih v organih delavskega samoupravljanja, informacijski službi, sprejemanju mladine v SZDL in ZKJ, učnih uspehih, športni in kulturni dejavnosti. V začetku izredno razgibane razprave so delegati govorili o problematiki v gospodarskih organizacijah. V podjetju Elektrosignal so na primer sprejeli letošnji plan. ki predvideva 67% porast proizvodnje v primerjavi z lanskim letom brez vsakršnih razprav v EE. Aktiv mladine v tovarni je ocenil plan za nerealen, zaradi česar je prišlo do revizije. Realizacija letošnjega plana za januar ni presegla 22 % planirane proizvodnje. V podjetju močno škriplje, zato bo po vsej verjetnosti slej ko prej prišlo do prisilne uprave. Pri gradbenem podjetju »Obnova«, ki ima svoja gradbišča na različnih mestih, zelo peša informativna služba. Letošnji družbeni plan »Obnove« je preskromen, saj predvideva samo 8-odstotno povečanje proizvodnje, tja v višini lanske realizacije. Ob večjem sodelovanju vsega kolektiva pri sprejemanju družbenega plana bi bilo povečanje proizvodnje v primerjavi z lanskim letom prav gotovo realnejše in večje. V tem podjetju, kjer delavsko samoupravljanje oči-vidno peša, ima tudi sindikat dokaj čuden odnos do mladih delavcev. Sindikalni delavci so namreč menili, da je škoda sredstev za šolo za življenje, češ saj ni potrebna! V nadaljevanju razprave so delegati naglasili, naj bi odgovorni činitelji v gospodarskih organizacijah z večjo skrbjo sprejemali na delo mlade delavce, jih seznanjali s proizvodnim procesom, njihovimi dolžnostmi in pravicami. Sedaj se namreč često dogaja, da je mlad delavec pri prvih korakih v podjetju bolj ali manj prepuščen samemu sebi, kar vse prej kot pozitivno vpliva na njegov odnos do dela in kolektiva. Na konferenci so med drugim tudi predlagali, naj bi v kar najkrajšem času ustanovili občinsko počitniško zvezo in občinsko šahovsko zvezo, ker je za dejavnost te specializirane mladinske organiza-cije kakor tudi za šah v obliki raznih tekmovanj med bežigrajsko mladino mnogo zanimanja. Poživiti bi morali razen tega tudi delo in življenje mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih, ki naj bi postali osnovna celica mladinske organizacije. Prav v krajevni skupnosti se lahko v največji meri zbližuje delavska in šolska mladina v najrazličnejših oblikah dela — od idejnopolitičnega do kulturno-zabavnega izživljanja. V tem okviru naj bi mladina po potrebi organizirala tudi občasne brigade, ki bi gradile športne objekte oziroma komunalne naprave in objekte. Delegati so med drugim menili, da bi morali v prihodnje posvetiti več pozornosti sprejemanju mladink in mladincev v SZDL in ZKJ ter seznanjanju mladih z osnovnimi nalogami in vlogo obeh organi- da bi se mlademu človeku ta dogodek za vse življenje vtisnil v spomin. Mladinci so sprejeli sklep,, da ihhIo kar najaktivneje sodelovali v razpravah in pri sprejemanju statutov delovnih organizacij, kakor tudi občinskem statutu, ki je se zmeraj preveč deklarativen. “ BeL'3.m"o“ ;S*=S! ram mladinski aktivi Z.MS, fca? te občutno odraza pri številu mladih organih delavskega samouprav-•Janja m njihovi vlogi v podjetjih. Marsikje so za to letošnji plani šoki ri,bjektivlVh lcženi - Previ-nrelvc ' pren,zkl - ker kolektivi niso akr pa I,n,a<*i proizvajalci niso aktivno sodelovali pri njiho- bi ko«ii. ki jih ti kar v imiv^jT™^ ^delovanja oblike naVbi v „ uni z.usl,1ž'ta. Te J bt v prihodnje prav mla- dina pospeševala v občinskem in tudi medobčinskem merilu v večji meri, kot je bilo to v praksi doslej. Ce je bil šolski uspeh na osemletkah v bežigrajski občini zadovoljiv — 82 % učencev je ob polletju izdelalo — tega ne moremo trditi za učni uspeh na gimnaziji, kjer je odšlo na počitnice s pozitivnimi ocenami le 65 % vseh dijakov. V tej zvezi je predsednik okrajnega komiteja /MS Ljubljana Tone Florjančič povedal, da bo okrajni komite v kratkem organiziral posebna tekmovanja za dvig produktivnosti dela v gospodarskih organizacijah in tekmovanja v učnih uspehih na šolah — med razredi na isti stopnji in šolami. Razen tega naj se mladina kar najaktivneje vključuje v vse organe samoupravljanja v tovarni in šoli, da bo bolj kot doslej vplivala na organizacijo dela v podjetjih in učnega uspeha v šolah. N. L. Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Bežigrad v Parmovi ulici obišče dnevno 400 občanov, ki se neredko-kdaj pritožujejo nad delom posameznih upravnih organov, oziroma nad odnosom nekaterih uslužbencev ObLO do njih. Svet delovnega kolektiva občinske uprave je zato pred kratkim sprejel sklep, da bodo odslej posamezne oddelke in uslužbence, ki se bodo pri delu in odnosu z občani najbolj izkazali, posebej nagrajevali. Prvi izmed več ukrepov za izboljšanje poslovanja ObLO Ljubljana-Bežigrad, je bila PROBLEMI NAŠEGA ŠOLSTVA TRETJA IZMENA TRKA NA VRATA ? V občini Ljubljana-Bežigrad je devet šolskih okolišev (Savsko naselje, teren Borisa Kidriča, Bežigrad, Stadion, Stožice, Ježica, Črnuče, Šentjakob in Dol). Osnovne šole obiskuje približno 4500 učencev, poučuje pa 320 učiteljev. Šolski okoliši so sorazmerno majhni, tako da v občinskih predelih južno od Save ne hodi noben šolar od doma do šole dlje kot kilometer in pol. To je nekaj osnovnih podatkov za šolstvo v občini. Toda ti podatki niso najpomembnejši. Predvsem je treba poudariti, da je občina med tistimi področji, kjer se mesto naj-živahneje razvija. Zanimivo je tudi dejstvo, da se v nova stanovanja vseljujejo večji del družine z majhnimi otroki. Posledica povečanja števila prebivalcev je pomanjkanje šolskih prostorov. Ob tem pa imajo občinski organi, ki se ukvarjajo s šolstvom, nemajhne probleme. Zlasti še zaradi tega. ker trenutno nimajo na voljo nobenega načrta, ki bi vsaj približno povedal, koliko več prebivalcev bo v prihodnjih letih na posameznih področjih in za koliko novih šolarjev bo treba najti prostor v učilnicah. Trenutno'je med najaktualnejšimi problemi šolstva v bežigrajski občini vsekakor problem tretje izmene, ki že resno grozi. Da bi se mu izognili, bodo morali v šolskem letu 1965,04 začasno spremeniti šolske okoliše. Nekatere šole, ki še niso povsem natrpane, l>odo morale sprejeti še šolarje iz ulic, ki doslej niso spadale na njihovo področje. Na občini se zavedajo, da take »ro-šade« zlasti s pedagoškega stališča niso najprimernejše in kdove kako posrečene. Toda druga rešitev za sedaj ni mogoča. GRADNJA SOLE NA BRINJU JE NUJNA Stiska je že sedaj velika. In če nočemo po vsej sili tretje izmene, je treba nujno začeti graditi Šolo na Brinju. Trditev opravičuje podatek, da bodo že letos zgradili na lem področju 500 novih stanovanj, lo pomeni, da bo treba že letos razmišljati, na katerih šolah bodo našli prostora za najmanj 500otrok. Vse kaže, da bo treba zgraditi še eno šolo tudi v Savskem naselju. Šola Borisa Kidriča je že sedaj premajhna, saj ima 37 oddelkov, na razpolago pa ima le 14 učilnic. Zn učilnico so uporabili celo eno izmed šolskih delavnic, štiri učilnice Pa so dobili v v.zgojno-varstvenem zavodu »Mladi rod«. LETOSNIE INVESTICIJE NA PODROČJU ŠOLSTVA O letošnjih investicijah je razpravljal že Svet zn šolstvo ObLO Ljubljana-Bežigrad. Po mnenju članov sveta naj bi letos začeli graditi dve telovadnici v Savskem naselju z majhnim bazenom. Letos bi objekt zgradili »do strehe«, za kar bi porabili 50 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bi gradnjo nadaljevali. Letos naj bi tudi dogradili osnovno šolo v Stožicah, za kar bi porabili 22 milijonov dinarjev. Razpravljati Pa bo še treba o dograditvi telovadnice pri tej šoli, za kar bi potrebovali 20 milijonov dinarjev. Vsekakor pa bo treba letos dograditi telovadnico pri šoli na Crnu-onh, kar bo veljalo 6 milijonov din. t otem je po predlogu članov sveta ?n šolstvo v programu več manjših investicij in plačilo računov za de-Jn, ki so že izvršena, rekonstrukcija kotlarne v šoli Vita Kraigherja (5 uiilijonov din), stanovanja zn učitelje v Dolu (4 milijone) in nekaj otroških in športnih igrišč. Skupno imr bi letos investirali v občini za Potrebe šolstva t6t.700.000 dinarjev, t) investicijah bodo razpravljali tudi na zborih volivcev, prav tako o Piioriteti gradenj in del. Člani sveta za šolstvo pa predlagajo tale vrstni red: — dograditev šole v Stožicah, — dograditev telovadnice pri šoli na Črnučah, — začetek gradnje telovadnice v Savskem naselju pri šoli Borisa Kidriča, . — rekonstrukcija kotlarne v šoli Vita Kraigherja. — poravnava računov itd. NALOGE SVETA ZA ŠOLSTVO Med nalogami, ki si jih je letos zadal Svet za šolstvo ObLO Ljub-1 jana-Bežigrud, velja omeniti (poleg tistih, ki smo jih že navedli) predvsem skrb za otroške varstvene ustanove. Ob tem bo treba rešiti vprašanje financiranja vrtcev, razen tega pa bo treba še bolj razmišljati o možnostih in oblikah otroškega varstva, ki bo dostopno vsem otrokom, katerih starši so zaposleni. Prav tako bodo posvetili precej skrbi in dela objektom za telesno vzgojo — predvsem igriščem, ne samo telovadnicam. Kajti dejstvo je, da na območju občine ni nobenega ustreznega, sodobno opremljenega igrišča, ki bi bilo mladini ob vsakem času na voljo. Razmišljati bo tudi treba, kako zagotoviti gimnaziji več prostorov, da bo lahko imela takšen pouk, kot ga zahteva šolska reforma. To je le nekaj nalog. Kajti pre- malo prostora bi navedli je na razpolago, da Proračun za občinsko upravo V letošnjem proračunu so stroški za našo upravo predvideni v višini 161,2 milijona dinarjev. Ta znesek tvori največjo proračunsko postavko, in sicer 31 % vseh razpoložljivih sredstev. Zato je potrebno te izdatke posebej obrazložiti. Izdatki za upravo so navadno najbolj občutljivi. Vsiljujejo nam vprašanja, tro- do čemu so tako veliki, za kaj šijo, v kakšnih razmerjih drugih itd. V proračunih so izdatki za upravo razdeljeni na osebne, materialne in funkcionalne izdatke. Po tej razdelitvi so za našo upravo predvideni naslednji zneski: 1962 1%3 v 000 din •/• osebni izdatki .... . . . . 111.469 120.000 107.6 materialni izdatki . . . 25.820 107.1 funkcionalni izdatki . . 15.422 102.8 skupaj 161.242 106.7 Občinska uprava naj bi bila s tem za 6,7 % dražja kot lani. Ta odstotek je v skladu s smernicami zveznega in republiškega družbenega plana. V primeri s porastom narodnega dohodka pomeni ta odstotek zmanjševanje nesorazmerja, do katerega je prišlo v preteklih letih. Vendar pa je dejanski odstotek ^povečanja za več kot 5 % manjši, če upoštevamo nove naloge občinske uprave, ki jih je doslej financiral okrajni proračun (potna dovoljenja, vozniški izpiti, stroški za »Glasnik«), povečanje stopenj prispevkov na osebne dohodke, večji izdatki za premiranje proizvodnje mleka itd. Ce odštejemo te prenesene obremenitve, lahko ugo- P° naslednjo razdelitev: 1. Stroški za ožjo upravo (osebni dohodki uslužben- v eoo din Struktura cev s prispevki, režijski stroški, potovanja, inventar, prevozna sredstva itd.)........................ 2. Stroški za voljene organe (nagrade, zasedanja, reprezentanca itd.)................................. 3. Drugi stroški (zaščitni ukrepi v kmetijstvu, premija za mleko, revizije, nacionalizacije, cenitve 142.870 89.3 7.450 4.6 10.922 6.1 161.242 100 Večji del stroškov za ožjo upravo tvorijo osebni dohodki uslužbencev s prispevki, ali 81 %. Od skupnih sredstev za upravo dobijo osebni dohodki 72 %, od vseh proračunskih izdatkov občine pa 22 %. Sredstva za osebne dohodke so se v lanskem letu formirala v skladu z zveznimi predpisi na potrošnji iz decembra 196t, povečani za 15 %. Sklad osebnih dohodkov je imel tako zakonit okvir, ki ga ni smel presegati. Letošnji sklad osebnih dohodkov ostane na ravni lanske potrošnje. KOLIKO USLUŽBENCEV JE NA OBČINI? V tem okviru se najbolj vsiljuje vprašanje, koliko uslužbencev je v upravi našega ObLO. Ce odmaknemo od raziskovanja to, kar vpliva na višino osebnih dohodkov zaradi predpisov — nam ostane odprto samo vprašanje števila uslužbencev in organizacije uprave. Pristojnosti oz. delovna opravila uprave se določajo v glavnem s predpisi, ki jih sprejemajo predstavniški organi občine, okraja, republike in federacije. Vloga uprave same se začne tovimo, da bo proračunska potrošnja za našo občinsko upravo ostala na lanski ravni. V tem se izražajo prizadevanja uprave za proračunsko štednjo, iskanje rezerv v njeni organizaciji, sproščanje sredstev za potrebe drugih področij (prosvete, komunale, soc. varstva) itcl. Ti podatki nam dovolj prepričljivo kažejo, da stroški uprave ne naraščajo. Za boljše razumevanje bomo izdatke za upravo nekoliko razčlenili in primerno obrazložili, da nam bodo bolj jasni. Te moramo deliti v glavnem na tri področja in sicer: ožja uprava, voljeni organi in drugi stroški. Ce prej izkazane izdatke razdelimo po teh področjih, dobimo takrat, ko so obseg opravil porazdelili na določeno število uslužbencev. V tej razdelitvi opravil se kaže stopnja organizacije, težnje po racionalizaciji poslovanja in podobno. Imamo na razpolago primerjave o ustanovitev informacijske pisarne, kjer lahko ljudje dobe vse informacije pa tudi razne napotke pri svojih opravkih na občini, da ne bi po nepotrebnem pritiskali na kljuke in opravili malo ali nič. V kratkem bodo uvedli še eno pozitivno novost. Vsak uslužbenec ObLO bo imel pred seboj na mizi posebno tablico s svojim imenom in funkcijo, ki jo opravlja. Tako bo odpadlo nepotrebno iskanje in spraševanje, kje je kdo in kaj dela. Namen sistema nagrajevanja najboljših uslužbencev je, da bi v čim večji meri povečali prizadevanje slehernega uslužbenca ljudskega odbora za uspeh njegovega dela in čim boljši odnos do občanov. V ta namen bodo vsako leto anketirali več občanov, kako so bili v minulem letu zadovoljni oziroma nezadovoljni s poslovanjem občinske uprave in s posamezniki. Ocenjevalna komisija sveta delovnega kolektiva bo potem na osnovi svojih ocen in rezultatov ankete vsako leto ob dnevu republike — 29. novembra razglasila rezultate ter najboljšim oddelkom občinske uprave in posameznikom razdelila nagrade. V posebnih primerih pa bodo uslužbence, ki se bodo posebno pregrešili v odnosih z občani, razrešili njihovih dolžnosti pri ObLO. Razen te oblike nagrajevanja, ki naj bi kar najbolj izboljšala in približala ObLO občanom, je pred kratkim sindikalna podružnica delovnega kolektiva občinske uprave organizirala tudi izobraževalna predavanja, ki so retino vsak torek za vse uslužbence ObLO Ljubljana-Bežigrad. Program predavanj obsega naslednje: planiranje, upravni postopek, posebna poglavja iz. psihologije, urbanistično in komunalno urejanje Ljubljane s posebnim ozirom na bežigrajsko občino in še nekatera izbrana poglavja, ki naj bi razširila obzorje in omogočila kvalitetnejše delo občinskim uslužbencem. Na teh predavanjih se slušatelji seznanjajo med drugim tudi s problemi in delom posameznih oddelkov občinske uprave — vse,to za boljšo koordinacijo dela. Namen teh izobraževalnih predavanj je torej, da bi čimbolj izpopolnili znanje občinskih uslužbencev in hkrati uskladili njihovo delo z delom posameznih oddelkov. Tako bo vsak uslužbenec točno vedel, kaj in kje kdo dela, in bo tako laže usmerjal občana pri njegovih opravkih na občini. Ob zaključku izobraževalnih predavanj bodo pregledni izpiti za vse udeležence občinske uprave. N. L. tem, koliko prebivalcev odpade na enega uslužbenca. Ob koncu leta 1961 je na enega prebivalca v naši upravi odpadlo 325 prebivalcev, ki stalno stanujejo v občini. Izmed 18 občin prejšnjega okraja Ljubljana sc bile pred nami 3 občine in sicer Vič (346). Hrastnik (334) in Šiška (333). Okrajno povprečje je tedaj znašalo 268 prebivalcev. Nekatere občine so imele npr.: Ribnica 194, Ljubljana-Center 195 itd. prebivalcev na enega uslužbenca. Poleg tega pa govorijo za nas še podatki o tem. da ima naša občina v tedanjem ljubljanskem okraju največ nestalnih prebivalcev, lani skoraj 7000, ker tudi ti vplivajo na obseg dela občinske uprave. V januarju letos je bilo v službi pri občinski upravi 98 rednih uslužbencev, 5 delavcev in 14 občasnih sodelavcev (honoranih) s skrajšanim delovnim časom. Za druge stroške uprave, ki smo jih prej navedli, so potrebni sorazmerno manjši zneski. Ce odštejemo znesek 7,4 milijona dinarjev za premiranje mleka, ki nam ga ni treba posebej obrazložiti, ostane še znesek 11 milijonov dinarjev za vse ostale stroške izven ožje uprave. Ivan Levstek Odrail Upravi Zbora občanov Znamka 15 din i.... LJUBLJANA Smoletova 16 in Pri močnih fantih na Ježici V zadnjem času so člani težko-atletske sekcije TVD Partizana z Ježice dosegli več lepih uspehov. Njihovo večletno trdo delo je letos kronano z udeležbo v slovenski težkoatletski ligi. To nas je tembolj razveselilo, ker smo bili do sedaj navajeni, da je vsaka športna panoga pri nas po kratkem času zamrla. Danes pa lahko z veseljem in optimizmom gledamo na to mlado in še neizkušeno ekipo, ki pa ima vse možnosti za dosego vedno boljših rezultatov. Vsakdo, ki pozna to panogo športne dejavnosti, ve, da je potrebno veliko dela in v.eliko časa. da se pokažejo dobri rezultati. Zato nas tembolj veselijo njihovi uspehi, ker ta sekcija obstaja le pičlih šest let. Tedaj se je namreč v stari telovadnici na Ježici zbrala večja skupina fantov močnih mišic in vo-Ijc okrog majhne 50-kilogramske uteži. Toda primanjkovalo je rekvizitov in predvsem trenerja. Le Izredni iznajdljivosti organizatorja lo je prevzel tudi Janez Dobovšek, ki je potem, ko je napravil vaditeljski izpit, še več koristil klubu. Pri svojem delu pa je imel velike težave s tekmovalno ekipo, ker se je ta vsak čas menjavala. Težave so se stopnjevale, tako da je leta 1961 klub skorajda razpadel zaradi odhoda trenerja in organizatorja na odsluženje vojaškega roka. Ostala sta le dva, ki zaslužita vso pohvalo zaradi svojega vestnega odnosa do kluba. To sta še sedaj aktivna tek- Toni priboril izvrstno drugo mesto movalca Vidmar in Dovč, ki dose- ---------------—: ----::: ^ —*-o— i_ gata pomembne rezultate tudi v državnem merilu saj dvigata okrog 300 kg v triatlonu (tezno, poteg, sunek). Za klub je bil velik »handi-cap«, ko je odšel eden najboljših tekmovalcev iz kluba. To morda ni bilo niti najbolj športno, ker bi naj bil ta odhod le začasen, vendar tega tekmovalca ni bilo več na spregled. Leta 1962 pa se je sekcija na novo formirala, tako da je današnja tekmovalna ekipa še zelo mlada. v peresni kategoriji. V začetku leta 1961 je sekcija kljub velikim težavam dosegla svoj največji uspeh, in sicer ekipno drugo mesto na republiškem tekmovanju. Od takrat naprej je kazalo, da bo sekcija razpadla, vendar je Janez Dobovšek formiral novo mlado ekipo. Ta se je letos udeležila tekmovanja v republiški ligi. vendar z nobenimi pretenzijami za boljša mesta. To je nagrada za zelo vestno, disciplinirano in vztrajno delo. Prepričani smo, da bomo o tej mladi in perspektivni ekipi lahko še precej dobrega slišali. Razveseljivo je tudi dejstvo, da danes obiskuje treninge (trikrat tedensko) okrog 20 mladincev. Veliko zaslug za dosedanje delo in uspehe pa imata nedvomno tudi upravni odbor TVD Partizana Ježice in pa težkoatletska zveza Slovenije, ki sta vseskozi klubu materialno in moralno stala ob strani. G. S. Marjan Pečar-Cvelo Pavčič zmagovalca V nedeljo, 24. februarja, so v Dolu venstva s šestimi mladinci in že to njihovo prvo javno tekmovanje jim je prineslo uspeh (Dečman tretji v bantamski kategoriji, ostali pa so zasedli peto do deveto mesto). 2c naslednje leto so imeli prvo meddruštveno tekmo z ekipo Velenja in to je bila prva zmaga TAK Ježice. Istega leta so se udeležili republiškega mladinskega prvenstva za posameznike s petimi mladinci. Tedaj je za svoj klub Aleš pri Ljubljani praznovali 25-letnico prve smučarske prireditve, zato je minila v znamenju smučarskih tekmovanj v tekih in skokih. Medtem ko je bila udeležba v tekih za mladince in člane bolj skromna, nastopilo je le 24 tekačev, se je popoldne ob 14. uri zbralo na zaletišču slavnostno okrašene in odlično pripravljene 40-metrske skakalnice kar 73 skakalcev, med njimi tudi svetovni rekorder v smučarskih skokih Jože Šlibar (141 m), najboljši jugoslovanski stilist v smučarskih skokih Marijan Pečar in stalni državni reprezentanti v tej smučarski panogi Eržen, Nahtigal, Brilej, Giacomelli in še vrsta nadarjenih mladincev in članov z Bleda, Kresnic, Ihana, Enotnosti, Mengša, Kisovca, Dola, Gorij pri Bledu, Strahovice, Logatca — iz 23 klubov. Dopoldne je 16 mladincev starta-lo na 6 km dolgi progi, ki je bila posebno v prvem delu precej zahtevna. Najhitrejši med njimi je bil Jože Majcen iz Ihana, ki je presmučal progo v 24,14 minutali, za njim pa se je uvrstil domačin Janez Šimenc s časom 26 minut. Kot tretji pa je pritekel na cilj Niko Majcen iz siranim samo Člani so tekli na 12 km dolgi progi — obe progi je zelo dobro pripravil predstavnik TVD Partizan v Dolu. V tej konkurenci ie prepričljivo zmagal naš dolgoletni smučarski reprezentant Cveto Pavčič s časom 43,13 minut, ki je bil za dobre štiri minute hitrejši od Zvoneta Slovnika — Ihan (47,58). Tretji pa je pritekel skozi cilj domačin Jone Velepce (48,37). Tekmovanje v tekih je bilo zelo dobro organizirano, saj so prireditelji s prenosnimi radijskimi sprejemniki in oddajniki ves čas tekmovanja obveščali gledalce in tekmovalce o vmesnih časih posameznih tekačev na progi. Na popoldanski prireditvi v smučarskih skokih se je pod 40-metrsko skakalnico zbralo okrog 700 gledalcev. Vsi skakalci so skočili v konkurenci po trikrat, medtem ko je sodniška komisija za končno uvrstitev izbrala le dva najdaljša in najbolje ocenjena skoka (dolžina skoka in slog). Po zaletišču skakalnice so se najprej spustili starejši in mlajši mladinci. Med njimi sta se posebno izkazala letošnji državni prvak za mlajše mladince Branko Dolhar (Enotnost) in Lado Žemva z Bleda, ki sta že v prvem poskusu preskočila 30-metrsko znamKo. Tudi domačini Ložar, Bregar in Tavčar so se pogumno poganjali raz odskočno mizo in poželi odobravanje in vse priznanje domače publike. Se posebej naj omenimo Franca Vodcta, ki je skakal daleč in bi se z nekoliko več sreče uvrstil še precej više. Tekmovalcem iz tega gorenjskega kota manjka predvsem ustrezne strokovne pomoči, ker so talentirani in kažejo veliko veselja za to smučarsko zvrst, kar je najboljši obet za prihodnje. Pri članih je bila konkurenca za najboljša mesta zaradi prisotnosti tekmovalcev najvišjega razreda iz-’ ši so skakali Ihana, ki je zaostal za drugopla- redno huda, Vsi najbolj ranim samo 26 sekund. med zadnjimi. Peter E Prvaki pri predsedniku občine Mladi dvigalci z Ježice ?e skupine Janeza Dobovška gre zasluga, da je delo te sekcije zaživelo. Dobili so olimpijsko utež, prostor, le trenerja ne. Njegovo de- Kljub vsem težavam pa je sekcija že v preteklosti dosegala lepe rezultate. Tako so se leta 1959 udeležili državnega mladinskega pr- V soboto, 24. februarja, je bila v sejni dvorani bežigrajske občine majhna slovesnost, ki jo je občinski ljudski odbor pripravil trem mladim tekačem na smučeh iz Dola, ki so na letošnjem državnem prvenstvu sredi februarja v Mrkopalju pri Delnicah na Hrvatskem osvojili prvo mesto med mlajšimi mladinci. Ta uspeh mladih fantov iz Dola je brez dvoma uspeh vseh športnikov naše občine, ni pa nikakor bil naključje. Fantje so namreč drugi dan spet osvojili prvo mesto na tekmovanju »Po stezah primorsko-gorskih partizanov*. Pohvalo pa hkrati zasluži tudi njihov voditelj tovariš Jerman, ki je na tej slovesnosti tudi opisal dramatični boj med Dolčani, kranjskim Triglavom in ljubljansko Enotnostjo v štafeti na 3X5 km. Spregovorili so tudi predsednik občinskega odbora LMS Mitja Rotovnik, predsednik ObLO Ljubljana-Bežigrad Jože Pogačnik in predsednik občinskega odbora SZDL Miran Blaha. Ob koncu je občinski odbor SZDL vsakemu od treh mladih šampionov — Janezu Šimencu ter Slavku in Antonu Pre-možetu — podaril skakalne smuči. -nc Eržen je kar trikrat skočil 37 m daleč, preskočil ga je le še Marijan Pečar z 38,5 m, ki je s to znamko postavil tudi uradni rekord skakalnice v Dolu. Pečar je med vsemi skakal najlepše: z rokami tesno ob telesu je mirno letel po zraku, da je vsem zastal dih, in gotovo v elegantnem »telemarku* doskočil pri 38 metrih. Le pri drugem poskusu je nekoliko podrsal z roko po doskočišču, vendar je kljub temu zasluženo osvojil prvo mesto. Svetovni rekorder Jože Šlibar je bil tokrat nekoliko krajši, ker je sicer specialist za velike skakalnice, vendar je na tej prireditvi med vsemi letošnjimi nastopi skakal najlepše. Tudi Nahtigal je skakal predvsem lepo in se uvrstil na častno četrto mesto. Za domače skakalce-člane velja omeniti, da so pokazali nekoliko manj znanja kot njihovi mlajši vrstniki, zato so precej zaostali za desetorico najboljših. Po tekmovanju so prireditelji zmagovalcem razdelili pokale in priznanja, s čimer je bilo veliko smučarsko slavje v Dolu zaključeno. Požrtvovalni organizatorji zaslužijo vse priznanje. Rezultati — skoki: 1. Marijan Pečar (JLA) 222 (38,5, 38) 2. Jože Šlibar (JLA) 211,8 (36.5, 36) 3. Peter Eržen (Enotnost) 209 (37,5, 37) 4. Andrej Nahtigal (Enotnost) 207,7 (34, 36,5) 5. Janez Križaj (Enotnost) 205 (34,5, 36). N. L. »Bežigrad v zimski ligi“ Z malo več sreče prvi Košarkarji Bežigrada so v tekmovanju v zimski košarkarski ligi v drugi in tretji tekmi dosegli le polovičen uspeh. Najprej so podlegli moštvu Trnovega s 43:28 (18:9), čeprav so v začetku že vodili. Naslednje tekme z moštvom Tivoli II. pa so odločili v svojo korist s 46:34 (22:15). Moštvo Bežigrada včasih ugodno, drugič pa spet neugodno preseneti. Medtem ko smo menili, da je zmaga nad Trnovim gotova stvar, pa smo mislili, da je tekma s Tivolijem 11. že vnaprej izgubljena. Toda prvo so fantje izgubili, drugo pa dobili. Kljub temu, da nikdar ne vemo, kdaj Bežigrad zmaga ali izgubi, pa lahko vsaj za zadnjo tekmo z moštvom »Zelene jame« predvidevamo uspeh, saj je to moštvo kvalitetno slabše od našega. V tem primeru bi se Bežigrajeani uvrstili na drugo mesto v C-skupini tekmovanja, če pa bodo poraženi, jim tretje mesto ne uide. V tekmi s Trnovim so Be-žigrajčani lepo začeli, žal pa so po vodstvu v prvih minutah tekme prepustili že nakazan uspeh iz rok in na koncu katastrofalno izgubil za celih 15 košev. Fantje so igrali morda ne toliko slabo, zato pa docela zmedeno, saj lahko povemo, da so včasih živčno zapravljali celo stoodstotne ugodnosti. Edini, ki ni razočaral, je bil Kozina (10 košev), ki je s preciznimi meti od daleč vsaj od času do časa zaustavljal naskok nasprotnika. Ostale koše so dali Cvar 8, Možgan 4, Merhar 4 in Bivic 2. Odreti Naročam se na glasilo SZDL občine Bežigrad »Zbor občanov". Pošljife mi ga na naslov: Podpisi Popolnoma drugačna pa je bila naslednja tekma, ki jo je v ponedeljek 18. februarja igralo moštvo Bežigrada z drugo ekipo Tivolija. Tu je sicer Bežigrajčanom v odločno vodstvo uspelo priti šele ob koncu prvega polčasa, vendar moramo priznati, da tudi prej nikakor niso dopustili, da bi se Tivolčani odlepili. Tudi na tej tekmi ie bil najboljši Kozina z 10 koši, izkazali pa so se še Možgan 8, Gvar 8. Urbanija 8, Bivic 7, Merhar 4 in Zgur 1. REZULTATI: Mladinci: (32) skoki: 1. Lado Zemva (Bled) 29,33 204,1 2. Branko Dolhar (Enot.) 30,31 201,4 3. Drago Zonta (Enot.) 30,29 185,7 4. Janez Pretnar tGorje) 29,29 173,5 5. Janez Zajc (Enot.) 27,28 163,2 6. Pavle Mrčun (Straho- vica) 28,28 162,2 Občinsko prvenstvo: 1. Franc Vode, Dol 8 sk. 2. Janez Bregar, Dol 22 sk. 3. Slavko Ložar, Dol 25 sk. 4. Janez Runtaš, Dol 26 sk. 5. Alojz Tavčar, Dol 31 sk. Teki: člani 12 km — (8) 1. Cveto Pavčič (Enot) 43.23, 2. Zvone Slovnik (Ihan) 47.58, 3. Tone Velepec (Dol) 48.37, 4. Pavle Šimenc (Dol) 50.47, 3. Miro Zlere (Dol) 52.18, 6. Berto Smodiš (Kum) 34.09, 7. Avgust Laznik (Kum) 54.34, 8. Darko Krajšek (Kum) 1,05.42. Občinsko: 1. Tone Velepec, 2. Pavle Šimenc, 3. Miro Flere. Mladinci 7km (11): 1. Jože Majcen (Ihan) 24.14, 2. Janez Šimenc (Dol) 26.00, 3. Niko Majcen (Ihan) 26.28, 4. Tone Jančar (Ihan) 27,23, 5. Ivan Tofolin (Kum) Na start 28.38, 6. Jakob Smodiš (Klini) 31.26, 7. Alojz Morela (Dol) 31.48, 8. Zvone Kunst (Dol) 32.31, 9. Zdravko Smodiš (Kum) 34.05, 10. Niko Gregorin (Ihan) 33.06, 11. Silvo Kovič (ni«n> 36.40. , Občinsko: 1. Janez Šimenc, Alojz Morela, 3. Zvone Kunst. r -Zfr*' e-fem^nr ž/.z GRADIVO ZA ZBORE VOLIVCEV Predlog družbenega plana in proračuna Dohodki ObLO v letu 1962 in plan za leto 1963 DOHODKI: 1962 — realizacija Dohodki Bruto ObLO ObLO Medobč. skladi ObLO 12,5 •/• mestni 40 •/• Šolski Skupaj odbitne Ostane Rezerva Cisti »/• 9 •/• svet sklad postavke proračun I. Skupni doliodki . 1,721.535 43 740.260 189.506 550.754 — — — — — — 11. Posebni dohodki . 371,969 100 371,969 — 371.969 — — — — — — III. Drugi dohodki 6.100 100 6.100 — 6.100 — — — — — — Skupaj * 2,099.604 1,118.329 189,506 928.823 116.103 371.529 487.632 441.191 44.119 387.072 IV. Prenes. sredstva * 35.799 100 55.799 — 35.799 — — — — — 35.799 Skupaj ■ 2,135.403 . u . 1,154.128 964.622 432.871 “100 #/o Strokovno šolstvo e t- 71.599 893.023 DOHODKI: 1963 — občinska ocena — plan Dohodki Bruto ObLO ObLO Medobč. skladi ObLO 13,5 •/• mestni 36 •/• Šolski Skupaj odbitne Ostane Rezerva Cisti */• it •/• svet sklad postavke 10 •/• proračun I. Skupni dohodki 1,949.789 40 779.916 214.477 565.439 — — — II. Posebni dohodki 426.703 100 426.703 — 426.703 — — — — — — III. Drugi dohodki • 20.000 100 20.000 — 20.000 — — — — — — Skupaj • 2,396.492 1,226.619 214.477 1,012.142 136.639 364.371 501.010 511.132 51.113 460.019 IV. Prenes. sredstva . 61.375 61.373 — 61.373 — — — — — 61.373 Skupaj . 2,457.865 1,287.992 — 1,073.515 521.392 = 120,40/o / Izračun proračunskih dohodkov D o h o dJc 1 Pror. prispevek iz osebnega dohodka v gospod. 90 %> Pror. prispevek iz osebnega doh. izven gospod. 90% Dohodnina od kmetijstva................... . . Dohodnina od ostalih poklicev Občinska doklada kmetov — obvezna . . . » , Občinski prometni davek od maloprodaje . . « Občinski prometni davek od alkoholnih pijač . . Prom. davek od zasebnikov in vrednotnic . . < Prom. davek od potrošnje alkoholnih pijač . Administrativna taksa 1. Skupni viri dohodkov i , Davek od osebnega dohodka Dopolnilni prorač. prisn. do 10°/o........ Občinska doklada od kmetijstva — neobvezna Občinska doklada od samostojnih poklicev . Občinski prom. davek od proizv. in storitev Občinski prom. davek od alkoh. pijač nad 5 in Občinski prom. davek od maloprodaje nad 3 Občinske takse ........................... Prispevek iz dohodka komunale in pavšalistov Davek na tuje delovne sile II. Posebni dohodki t t III. Ostali dohodki ( • Presežek iz preteklega leta > ■ • t • „ , Posebna rezerva................. ( ( , IV. Prenesena sredstva < ■ ■ > ■ • • ■ ■ SKUPAJ; I. Skupni dohodki « , ■ II. Posebni dohodki . . . III. Ostali dohodki . . , » IV* Prenesena sredstva , a Realizacija Plan •/. 1962 1963 1963 946.265 1,088.215 115 512.339 578.943 115 15.300 15.300 100 75.199 81.000 108 24.600 24.600 100 44.877 50.262 112 21.877 24.502 112 57.427 60.922 106 12.465 14.087 113 11.185 11.968 107 1,949.789 113 19.631 27.000 138 128.755 145.493 115 13.646 26.900 197 59.950 41.300 105 65.691 71.000 108 58.203 42.787 112 39.503 33.338 113 4.436 4.465 101 22,449 24.020 107 9.705 10.400 107 371.969 426.703 115 6.100 20.000 328 35.288 17.254 — 511 44.119 35.799 61.373 1 1,721.535 1.949.789 113 371.969 426.703 115 6.100 20.000 328 35.799 • 61.373 — 2,135.403 2.457.865 115 Predlagani proračun Proračunska sredstva so okvir, v katerem se lahko giblje potrošnja. Struktura potrošnje se vsako leto oblikuje v proračunski razpravi in dobi svoj končni izraz z odlokom o proračunu občine. Od prvih predlogov pa do definitivnega plana izdatkov je precej dolga in težavna pot. Časovno je sicer kratka, ker je razdobje, ko zvemo za vse instrumente delitve in obveznosti izven občine, pa do sprejemanja družbenega plana in proračuna omejeno ter zahteva pospešen tempo dela in odločanja. Med posredne priprave za sestavo proračuna je treba šteti zbiranje podatkov in analize izkušenj pri izvrševanju proračuna v preteklem letu, neposredno pa se delo začne z obravnavo predlogov, ki vsako leto daleč presegajo predvidena sredstva. Odločilna je pomembnost nalog Pri usklajevanju izdatkov odloča v prvi vrsti pomembnost naloge ter odrejeni tempo porasta posameznega področja (komunale, zdravstva, socialnega varstva itd.). Upravni organ za finance strokovno pripravlja proračun in izvršuje analize, v (Nadaljevanje na 2. strani) Predlog družbenega (Nadaljevanje s 1. strani) pristojnosti sveta za družbeni plan in finance pa je odločitev, kako naj se uskladijo potrebe z možnostmi. Letos so predlogi znašali 139 °/o lanskih izdatkov. V primerjavi s planom dohodkov so bili za 13 Vo previsoki. Svet za družbeni plan in finance je imel dovolj odgovorno nalogo, da je izločil za 68 ini-lijbnov dinarjev potreb in želja, ki kljub več ali manj dobri obrazložitvi niso mogle najti mesta v proračunu. Lani so bili zahtevki relativno še višji. Lahko rečemo, da se je v letošnjih predlogih vendar že izražala določena zrelost pri postavljanju zahtev. Cim manj je predlogov, ki so sestavljeni s predpostavko, da je treba zahtevati mnogo že spočetka, računajoč na manjši znesek, toliko manj je tudi problemov v procesu uskfnjevanja. Ta zahteva razumevanje pri vseh koristnikih proračunskih sredstev, ki se morajo potruditi, da svoje delovne programe izvrse ob čim večjem varčevanju s finančnimi sredstvi. Osnutek proračuna za leto 1963 znaša 521,392.000 dinarjev izdatkov, toliko, kolikor je dohodkov po odbitku 10 %> obvezne rezerve. Metodologija, predpisana za sestavo proračunov, določa, da se vsi izdatki raz-vrste po delih. Prvi med njimi je prosveta in kultura. V tem delu imamo letos poleg sedanjih pozicij še sredstva za štipendije v višini 3,000.000 din. Dosedanjemu skladu za štipendije ni bil določen stalen vir sredstev, zato ni imel več možnosti obstoja. Ker mora vsa sredstva zagotoviti proračun — na prispevke gospodarskih organizacij ne moremo več računati — je s postavko v proračunu urejeno letošnje štipendiranje. Družbenim organom z ukinitvijo sklada ni v ničemer okrnjena pravica usmerjanja sredstev in razpolaganja z njimi. Isto velja za sredstva, določena v delu socialno skrbstvo za priznavalnine borcem NOV. Tudi za te izdatke je najprej prevladovalo mnenje, da je primernejši sklad. V razpravi pa se je izoblikovala odločitev, da se potrebni znesek vključi v proračun. S tem je vnaprej zagotovljeno materialno priznanje družbe nekdanjim borcem, ki so nepreskrbljeni. Tudi ta sredstva s polno samostojnostjo in odgovornostjo razdeljuje komisija. Zanimivo je. da sta bila letos predloga potreb za socialno varstvo in zdravstvo tako realna, da sta v osnutku proračuna osvojena le z manjšimi korekturami. Državna uprava obsega poleg osebnih in materialnih izdatkov za funkcioniranje upravnih organov še sredstva za izdatke sej ljudskega odbora, svetov in komisij. Od izdatkov, izkazanih v V. delu proračuna, odpade 14,722.000 dinarjev na stroške, ki s klasičnim pojmovanjem državne uprave skoraj nimajo zveze. Med temi sta najmočnejši postavki premija za mleko 7,390.000 din in stroški zasedanj ljudskega odbora in komisij 3,000.000 din. Izdatki za komunalno dejavnost skoraj ne potrebujejo posebnega pojasnila, razen da je potreb mnogo več, kot je na razpolago sredstev. Deloma bodo pokrite iz cestnega 'sklada. Oddelek za splošne in notranje zadeve ima letos vključeni dve močnejši postavki: volitve in zamenjava osebnih izkaznic. V VIL delu — investicije — so vključene postavke za kritje že obstoječih obveznosti in dovršitev objektov. Nakup službenega avtomobilu je utemeljen, ker sedanji avto več ne ustreza zaradi dotrajanosti. Stroški vzdrževanja so zelo visoki, razen tega pa je avto prepogosto izločen iz uporabe zaradi popravil. Zavodu za socialno delo Bežigrad je v Vlil. delu določena dotacija din 12,000.000. Zavod je lani pričel delovati šele v drugi polovici leta in je večji del sredstev porabil za opremo. Letošnji zahtevek po dotaciji jo bil višji od osvojenega, ker je zavod nameraval izpopolniti vsa delovna mesta po sistemizaciji, vendar bo moral svoj razvoj uskladiti z razpoložljivimi materialnimi sredstvi. Financiranje Ljudske knjižnice je letos preneseno v občinski sklad za šolstvo. Med dotacijami državnim organom je letos tudi javno tožilstvo, za katerega daje občina svoj delež po enakem principu kot za sodišče. Dotacije družbenim organizacijam in društvom so v skladu z normalnim porastom letošnjih izdatkov. Krajevne skupnosti so lani prejele iz združenih sredstev 10 milijonov dinarjev. Letos so z istim zneskom vključene v proračun. 1’ovišanje za 3,000.000 din je predvideno za organizacijo klubov. Obveznosti iz posojil presegajo lansko izvršitev. Vzrok je v povišanju odplačila posojila Mestni hranilnici za 10,000.000 din, ker se je skrajšal odplačilni rok. Razen tega za kritje anuitet letos ne moremo več uporabljati najemnin, ker se pio-rajo stekati na dohodke. \ Proračunska rezerva 20,300.000 din — je zelo nizka, ker ne predstavlja niti 4 “/o celotne proračunske kvote. Ce bi tudi tu sredstva razdelili po proračunskih delih, bi tvegali nevarnost, da bo vsak eventualni izpad dohodkov ogrozil izvršitev neke konkretne naloge. Rezerva je namreč poleg tega, da služi za kritje nepredvidenih in premalo predvidenih izdatkov, tudi tista postavka v proračunu, ki brez hujših posledic prenese zmanjšanje, ker njena namembnost ni vnaprej določena. V letošnjem proračunu so vključene nove naloge in taki izdatki, ki so bili do-sedaj kriti iz drugih virov. Oboje predstavlja 62 milijonov dinarjev. Da bi ugotovili, koliko se je letošnji proračun povečal v primerjavi z lanskim, je potrebno potrošnji v letu 1962 prišteti še neporavnane obveznosti, iz letošnjega plana pa izločiti vse nove postavke, Ki presegajo okvir lanskih in niso primerljive z dosedanjimi izdatki. Taka primerjava pokaže, da se je letošnji proračun dvignil dejansko le za 5,7 Vo. kar je v skladu s tendencami usklajevanja splošne potrošnje s finančnimi zmogljivostmi. S čim razpolagamo in kako naj delamo Instrumenti delitve proračunskih sredstev so odraz politike, ki usmerja splošno potrošnjo. Vsako leto se pri sestavljanju predlogu proračuna in skladov srečata ista problema: skrb, da bodo v izračunu dohodkov upoštevani res vsi elementi, ki vplivajo na njihovo gibanje, in objektivno najbolj pravilna uskladitev potreb s predvidenimi finančnimi možnostmi. S čim bomo razpolagali v letu 1963, je odvisno od določene udeležbe na skupnih virih dohodkov. Udeležba se iz leta v leto izpreminja, ker se spreminjata struktura dohodkov in obseg pristojnosti politično teritorialnih enot. V letošnjem letu je na izračun udeležbe vplivala tudi združitev treh okrajev z različno stopnjo razvoja in zmogljivosti. Tri skupine proračunskih dohodkov Proračunski dohodki se dele na tri skupine: skupni dohodki, posebni in drugi dohodki. Skupni nosijo tak naziv zato, ker so na njih udeležene vse politične teritorialne čhotd od zveze do občine. Letos je na teh dohodkih, ki znašajo v naši občini 1.949,789.000 din, udeležena zveza z 12 °/o, republika s 36°/o, okraj z 12%, 40 % pa pripada občini. Posebni dohodki pripuduju samo občini. Z zakonom o proračunih in financiranju samostojnih zavodov je določeno, kateri dohodki spada-' jo v posamezno izmed navedenih grup. ' Drugi dohodki so razni nepredvideni dohodki ter dohodki uradov in ustanov. Skupne dohodke predvidevamo letos v višini 113 % lanske realizacije. Enako oceno je dal tudi okrajni ljudski odbor. Pri'posebnih in ostalih dohodkih pa so našb predvidevanja večja od okrajne ’ ocehe, vendar t % porasta na teh dohodkih bistveno ne vpliva na skupno vsoto. Bruto dohodki skupno s prenesenimi sredstvi so letos zn 15 % višji, kot luni. Najmočnejši so skupni viri dohodkov in od teh proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu. Lanski 15 % porast v primeri z letom 1961 je osvojen tudi v izračunu letošnjega dotoka. Povečanje števila aktivnega prehival-' stva naše občine zaradi vselitve v nove ' stanovanjske objekte ter normalni po-' rast' osebnih dohodkov sta najmočnejša • faktorin pri realizaciji dohodkov iz tega vini. Nekoliko manjši porast izkazuje proračunski prispevek iz osebnega dohodka izven gospodarstva, vendar je 13 % ' več kot lani realna možnost, ker vemo. da ’ se dohodki občanov, ki so zaposleni izven ’ gospodarstva, dvigajo počasneje kot ▼ ’ gospodarstvu. plana in proračuna Od osebnih dohodkov je odvisna tudi potrošnja. Promet v maloprodaji in promet z alkoholnimi pijačami daje občinski dohodek, ki je zelo pomemben. Davek na maloprodajni promet z obveznim delom predstavlja skupni vir dohodkov, z neobveznim pa vstopa v posebne dohodke. Isto velja tudi za občinski prometni davek od alkoholnih pijač. Porast 12 do 13 % ustreza dvigu in dosedanji strukturi osebne potrošnje. Kolikor se bodo stopnje prometnega davka od alkoholnih pijač med letom znižale, bo nastal na tem viru dohodkov izpad. V planu so upoštevane dosedanje obremenitve. Dohodnina od kmetijstva je ostala na isti višini. Dvignila se je občinska doklada, ker je predvidena sprememba stopenj. Dohodki iz zasebnega sektorja Dejavnost zasebnega sektorja daje naslednje dohodke: dohodnino od drugih poklicev, občinsko doklado in prometni davek. Pri teh virih je predviden porast 8 %. Računamo, da bodo nižje obremenitve pozitivno vplivale na obseg dejavnosti, tako da bo finančni efekt vendarle dosežen. Podatek o prispevku iz dohodka komunalnih in pavšaliranih podjetij sloni le na oceni, ker pavšalne pogodbe še niso sklenjene. Med drugimi dohodki je najmočnejša postavka vračilo dohodkov iz preteklih let, med katere spada del najemnine za objekte v lasti občine (potrošniški centri, stanovanja). V preteklih letih smo te dohodke usmerjali na odplavila obveznosti iz posojil v proračunskih izdatkih, s čimer so se zmanjšali izdatki, pa tudi dohodki. Letos tak način ni več dovoljen. Prenesena sredstva sestavlja lanska sproščena 10-odstotna obvezna rezerva in presežek dohodkov nad izdatki. Presežka ne bi imeli, če bi lahko še v letošnjem januarju, ko so pritekala sredstva za lansko leto, plačali tudi obveznosti, ki so nastale lani, pa zanje pred koncem leta še nismo imeli računov. Te obveznosti so celo nekoliko večje kot izkazani presežek dohodkov nad izdatki. Kaj smo dolžni prispevati in kaj nam ostane za proračunske koristnike Na skupnih dohodkih je občina udeležena s 40 %. Od tega odpade lO*1/« za medobčinske sklade, in sicer: 5®/o za ne- gospodarske investicije in 5 % za strokovno šolstvo. Letošnja rešitev, da občina prispeva za strokovno šolstvo del skupnih dohodkov v medobčinski sklad in s tem pokrije svojo obveznost do strokovnega šolstva, je primernejša od lanskega načina, ko je bil občinski šolski sklad zavezan dati fiksni znesek in še pogodbene dajatve zbornicam. Le višina udeležbe je precej visoka, saj tako odrejen prispevek za 56 % presega lanske dajatve za strokovno šolstvo. Občine na mestnem območju so dolžne prispevati 1 % skupnih dohodkov za kritje stroškov podvoza. Ko odštejemo vse te obveznosti, ostane občini 29°/o, od skupnih dohodkov, oziroma od vseh bruto dohodkov, ki zuašajo 2.396,492.000 din, pa 1.012,142.000 din. To je osnova za izračun prispevka za program mestnega sveta. Letos dajemo mestnemu svetu 1 Vo več kot lani. S tem povišanjem bo mestni svet zbral sredstva za likvidacijo starih medobčinskih obveznosti, nastalih pri rekonstrukciji Karlovške in Celovške ceste. Ista osnova rabi tudi za udeležbo občinskemu šolskemu skladu. Letos je ta za 4®/o nižja kot lani, v absolutnem znesku pa je nižja le za 7,158.000 dinarjev. Razlog za znižanje jo že obravnavana sprememba v financiranju strokovnega šolstva. Luni je moral šolski sklad v ta namen izločiti 71,599.000 din; letos je ta obveznost že urejena pred delitvijo sredstev šolskemu skladu. Prav zato je znižanje udeležbe povsem utemeljeno. Cc bi obdržali lansko stopnjo, bi morali za razliko 4°/o, kar znaša 40 milijonov, znižati proračun. V tem primeru ne bi mogli zagotoviti sredstev za nove naloge, ki jih mora financirati občina, četudi bi vsa lanska potrošnja ostala na isti višini, Ce od sredstev, ki ostanejo v proračunu, oddvojimo še obvezno rezervo, nam znesek 521,392.000 din pove, kakšna sredstva lahko razdelimo na posamezne proračunske koristnike. Kako naj se ta sredstva porazdele, pa predstavlja drugi del prizadevanj za realnost in objektivi-zacijo proračunskih izdatkov. Proračunski dohodki so za 120 "/o višji od lanske realizacije. Ob upoštevanju vseh dohodkov šolskega sklada pa za 122 odstotkov višji od lani. V tem porastu so obsežena sredstva za nove naloge in porast stroškov za občinske funkcije v dosedanjem obsegu. L K. Proračunski prispevek Bežigrada mestnemu svetu Ljubljana Ze nedavna občinska konferenca SZDL je v svoje zaključke sprejela program dela za pravilno tolmačenje obveznosti ljubljanskih občin do skupnih mestnih potreb. Mi smo del mesta, zato ne moremo živeti mimo nalog, ki so značilne za mesto kot celoto. Do neke mere usklajuje interese mestnih občin z interesi mesta mestni svet Ljubljane, ki potrebuje za izvrševanje nekaterih skupnih nalog določena sredstva. Ta sredstva odstopajo ljubljanske občine od svojih proračunskih dohodkov. Lani je vsaka mestna občina odstopila 12,5% vseh deljivih in posebnih dohodkov, letošnji plan pa ima za osnovo 13.5 %. Naša občina bo torej letos prispevala za skunne potrebe mesta 136,639.000 dinarjev, celotni proračun mestnega sveta pa bo znašal 1.242,485.000 dinarjev. Mestni svet bo potreboval za upravne izdatke okrog 18 milijonov dinarjev. Večji del teh sredstev bo porabljenih za osebne dohodke 10 uslužbencev mestnega sveta. Največ, in sicer 425 milijonov je predvideno za negospodarske investicije v okviru mestnega komunalnega sklada; 240 milijonov nameravajo porabiti za stroške semaforizacije mesta, za nadaljnjo obnovo Magistrata, za začetek rekonstrukcije ljubljanskega gradu, za nadaljnje ureje-jevanje športnih parkov in za nadaljnjo gradnjo zbirnih kanalov. Kolikor je znano, izgradnja našega zbirnega kanala proti Ježici ni v tem načrtu. Za preostalih .185 milijonov še ni točnega programa. O tem oz. o vsem tem bo mestni svet še razpravljal. Samostojnim zavodom mestnega pome^ na bo mestni svet dal dotacije v višini 157,600.000 (linarjev. Dotacije bodo med drugim dobili: Ljubljanski festival. Mladinsko gledališče. Zavod za upravljanje zelenega pasu, Zoološki vrt, Mestni arhiv itd. Za usluge, ki jih bo mestni svet naročil, pa bo dal 275,600.000 dinarjev. Usluge bo iskal za organizacijo pohoda ob žici okupirane Ljubljane, za organizacijo novoletne jelke, za razne druge prireditve in za občasne dekoracije mesta. Nadalje bo iskal usluge pri gledališčih, pri godbi LM, pri Zavodu za napredek gospodinjstva, pri Zavodu za urbanizem itd. Obveznosti in anuitet v letn 1963 ima mestni svet za 237,896.000 dinarjev. Za proračunsko rezervo predvideva 20 milijonov dinarjev, medtem ko znaša obvezna rezerva, ki pa se med letom ne sme trošiti 106 milijonov dinarjev. Stane Koman Plan proračunskih izdatkov Pu- lija 1 2 3 4 5 1. Razdelek — tajništvo PROSVETA IN KULTURA 1. DEU — Prosveta in kultura 1. poglavje — Splošna prosveta Pozi- cija Izdatki funkcionalni izdatki 1 predvojaška vzgoja . . . » • 2 povračilo za vozovnice dijakom 3 varstvo kulturnih spomenikov 4 štipendije . 1. poglavje 1. DEL SOCIALNO SKRBSTVO 2. DEL — Socialno skrbstvo 1. pogl. — Oddelek za družbene službe funkcionalni izdatki 1 socialne podpore 2 oskrbnine za odrasle v domovih 3 oskrbnine za mladoletne v zavodih .......................... 4 pomoč družini za varstvo otrok in vzg. delo mladiki e . . 5 pomoč borcem NOV in otrokom padlih borcev . . . . . 6 Pionirski dom Savsko naselje . 7 dotacije stanovanjskim skupnostim za socialno delo . . , . 8 honorarji in nagrade . ■ < ■ 1. poglavje 2. DEL....................... ZDRAVSTVENA ZAŠČITA 5. DEL — Zdravstvena zaiščita 1. poglavje — Oddelek funkcionalni izdatki 1 zdravljenje nepremožnih > • 2 zdravljenje po uredbi . . . • 3 prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov............... ’4 zdravstvena vzgoja kadrov . . 5 sanitarna inšpekcija.......... 6 plačilo storitev za zdravstveno preventivo................... 7 Mladinsko okrevališče Debeli Rtič.................... , . 8 Zdravstveni center . ( ( < 1. poglavje 3. DEL................ , UPRAVA ObLO 5. DEL — Državna uprava 1. poglavje — Tajništvo ObLO osebni izdatki operativni izdatki . f režijski stroški V, a) Pjsar- potr., obrazci, uradni listi, brošure b) kurjava s prevozom , , , t Pu- Pozi-tija cija Izdatki ▼ 000 din Potrošnja Predlog 1%2 1963 v 000 din Potrošnja Predlog 1962 1963 2,159 3,000 283 320 1,548 1,600 — 3,000 3,990 7,920 3,990 7,920 6 2 3 4 1 2 c) razsvetljava.............. . 504 č) stroški čiščenja, vzdržev. in zavarovalnina .... s • 1,939 d) ptt stroški ..(■•»« 6,709 e) najemnina 1,530 f) objave in oglasi . i . . # 581 objave v Glasniku . • » » — potni in selitveni stroški . » > 2,606 nabava inventarja............... 3,345 vzdrževanje prevoznih sredstev 1,491 24,097 funkcionalni izdatki A — Tajništvo stroški zasedanj LO in komisij 3,402 stroški gostoljubja . , . « « 782 4,184 600 2,000 7.000 1,500 500 938 2,600 3,882 1.000 25,820 3,000 800 3,800 B — Gospodarstvo 3 poljedelstvo in zaščita rastlin • 297 300 4 živinoreja in zaščita živali . . 234 250 5 komisija za delitev čist. dohod- ka gospodar, organ. . . • « • 1,123 850 6 premija za mleko i 6,994 7,390 7 delo in delovna razmerja . • l — 432 2,039 2,000 8,648 9,222 5,936 6,400 C — Finance 8 pregledi ZR in revizije . > i l 692 1,000 9,219 8.000 9 cenitve < ■ i 486 400 10 stroški nacionalizacije . ■ ■ l 612 300 4,696 5,600 1,790 1,700 D — Matična služba 3,737 6,000 11 matična služba ...*■■ l 546 700 3,130 1,703 546 700 6,941 9,500 skupaj funkcionalni izdatki . • 15,168 15,422 — 300 5. DEL 150,734 161,242 35,698 39,503 35,698 39,503 KOMUNALA 6. DEU — Komunalna dejavnost 8,084 8,000 3,147 3,000 1,928 2,000 555 — 195 1,000 16,472 13,300 200 _ — 3,500 30.581 30,800 30.581 30,800 1. pogl. — Odd. za komunalne in gradbene zadeve .7 funkcionalni izdatki 1 vzdrževanje cest ..••«« 22,426 23,900 2 asfaltiranje cest — 6,163 3 vzdrževanje kanalizacije . ■ ■ 2,688 3,000 4 snaga....................... ■ 20,075 16,000 5 javna razsvetljava . . < ■ • 9,388 10,500 6 parki in nasadi................... 3,277 3,500 7 geodetska dela, študiji, načrti . 18,719 20,000 8 nadzor gradenj...................... 371 600 1. poglavje.................... 76,944 85,663 2. poglavje — Odd. za splošne in notranje zadeve 8 funkcionalni izdatki 1 gasilstvo................... • 4,100 4,500 2 požarnovarnostne komisije , a 180 200 3 civilna zaščita...................... 29 200 4 stroški volitev 597 1,000 5 označevanje naselij, ulic, hiš ■ 1— 400 6 zamenjava osebnih izkaznic . , — 1,000 2. poglavje • a i ■ • • • • 4,706 7,300 6. DEU . ...................... 81,650 92,963 111,469 120,000 111,469 120,000 4,913 5,000 479 800 INVESTICIJE 7. DEU — Negospodarske investicije 9 fuKcioualni izdatki 1 Gasilski dom Tomačevo t , a 259 250 2 Gasilski dom Nadgorica , , , 1,578 800 3 Civilna zaščita-oprema , , , 212 500 ObLO Ljubljana-Bežigrad Par- tija Pozi- cija 4 5 6 7 8 9 P«. tij. 15 Izdatki TVD Partizan Ježica . , Zdravstvena postaja Dol . Oprema za počitn. letovanja Nakup avtomobila . . . Polog za nakup stanovanj Vodovod Črnuče 3 i » * 7. DEL................. Potrošnja 1962 600 T Ctoo (tth Predlog 1963 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 DOTACIJE Dotacije samostojnim zavodom 8. DEL — Dotacije Ljudska knjižnica Bežigrad Zavod za kataster in izmero zemljišč, Ljubljana . . Zavod za socialno delo Bežigrac Veterinarska postaja Ljubljana Polje...................... Zavod za statistiko in prouče vanje gospodarstva , . . • Skupaj..................... Dotacije državnim organom Okrajno sodišče IT Ljubljana Javno tožilstvo Ljubljana . . Skupaj .................... Dotacije družbenim organizaci jam in društvom SZDL Ljubljana-Bežigrad . ZKS Ljubljana-Bežigrad . . . Svet Svobod Ljubljana-Bežigrad Obč. zveza za telesno vzgojo Bežigrad................. DPM Ljubljana-Bežigrad . RK Ljubljana-Bežigrad . ZROP Ljubljana-Bežigrad ZVVI Ljubljana-Bežigrad . ZB Ljubljana-Bežigrad . . ZB komunalni prispevek . LMS Ljubljana-Bežigrad . Obč. sindikalni svet Bežigrat Društvo upokojencev . . . Skupaj .................... Rotacije krajevnim skupnostim Krajevne skupnosti . , > , Skupaj..................... Ostale dotacije Revija Kurirček • ■ • Časopis Občan . , , , Kotefes, Ljubljana . . Služba pravne pomoči . Skupaj 4 , , , « , , 8. DEL................ Pozi- cija OBVEZNOSTI IZ POSOJIL IN GARANCIJE 9. DEL — Obveznosti iz posojil in garancije Izdatki funkcionalni izdatki 1,500 — 500 — 3,116 — 3,800 — 4,200 2,649 14,666 3,500 — 8,329 5,904 180 1,590 19,503 12,862 12,862 12,900 5,750 5,750 1,150 300 620 400 1,900 2,283 1,900 1,900 100 34,953 100 188 180 152 620 67,938 9,000 12,000 400 21,400 14,000 1.200 15,200 10.000 2.000 6,000 7.000 2.000 1,000 700 500 2,150 2,500 3.000 150 37.000 13.000 13,000 360 398 86,998 9. DEL k ' PRORAČUNSKA rezerva 10. DEL — Proračunska rezerva Proračunska rezerva proračunska rezerva . ■ a • ( 4,151 10. DEL ,,,,,,,,, 4,151 ▼ 000 din Potroiinja Predlog 1962 1963 38,226 67,000 38,226 67,000 ▼ 000 din DEL Rekapitulacija Potrošnja 1962 Predlog 1963 1. DEL — Prosveta in kultura . . . . . 3,990 7,920 2. DEL — Socialno skrbstvo 35,698 39,503 3. DEL — Zdravstvena zaščita 30,581 30,800 5. DEL — Državna uprava ...... 150,754 161,242 6. DEL — Komunalna dejavnost .... 81,650 92,963 7. DEL — Negospodarske investicije . . . 2,649 14,666 8. DEL — Dotacije 67,938 86,998 9. DEL — Obveznosti iz posojil in garan- cije 38,226 67,000 10. DEL — Proračunska rezerva 4,151 20,300 Skupaj od 1.—10. dela .... 415,617 521,392 OBČINSKI GOZDNI SKLAD (predlog za leto 1963) Dohodki: I. Prenesena sredstva 1. Neizkoriščena sredstva . < » • 2. Sproščena obvezna rezerva . . . II. Izvirni priliv 1. Prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini . « t • f III. Skupaj sredsva (I + II) . • * * • • -- Obvezna rezerva ....»>»•• 103 IV. Razpoložljivo skupaj........ Medobčinski gozdni sklad . . 4 Skupaj . Izdatki: Nega in vzdrževanje gozdov . . Odkazovanje lesa............. Gozdne komunikacije . * . . , Upravni stroški Skupaj . i OBČINSKI SKLAD »SKOCNINA« (predlog za leto 1963) Dohodki: I. Prenesena sredstva 1. Neizkoriščena sredstva 4 . > 4 ■ 2. Sproščena obvezna rezerva . , , , II. Izvirni priliv Vplačilo tarife za umetno osemenjevanje . ObLO za zatiranje tuberkuloze . , . III. Skupna sredstva ... 4 4 4 4 4 • Obvezna rezerva 44444.1* TV. Razpoložljivo Skupaj 20,300 20,300 Izdatki: Stroški osemenitve — veterinarski postaji v Polju pri Ljubljani . . . Pospeševanje živinoreje............ Prisp. v sklad za zatiranje tuberkuloze Administracija in drugi stroški . , . Skupaj , , , —J 135 — 103 , 1.798 3.000 1.798 3.238 103 300 . 1.695 2.958 . 488 900 . 1.207 2.038 , 254 710 , 567 560 , 700 , 251 68 1.072 2.038 ^INA« 1 v 000 din Realizacija Plan 1962 1965 729 849 247 153 1.554 1,773 200 — , 2.730 2.775 153 177 2.577 2.598 1.384 1.753 82 213 363 , 262 269 , 1,728 2,598, OBČINSKI CESTNI SKLAD Izvršni odbor (predlog za leto 1963) v 000 din občinskega odbora Dohodki: Realizacija 1962 Plan 1963 SZDL o urbanizmu I. Prenesena sredstva in komunali 1. Neizkoriščena sredstva . » « S » 9.803 10.952 2. Sproščena obvezna rezerva . II. Izvirni priliv • • 2.254 1.675 Ne le 1. 30 Vo pristojbin na motorna vozila 16.157 20.000 2. 30°/o pristojb. na vprežna vozila 356 200 vzdrževanje 3. 30°/o prom. davka od transp. uslug 4. 50 %> od kazui za prekrške . . . 5.021 1.664 4.000 3.000 5. Drugi dohodki 11 — obstoječih Skupaj sredstva . » » 35.266 39.827 temveč tudi 10#/o obvezna rezerva .... * • 1.675 2.720 III. Razpoložljivo Skupaj . • • 33.591 37.107 nove Izdatki: komunalne Gradnja, asfaltiranja . > . > h • 22.170 19.200 gradnje in vzdrževanje cest .... 101 Gradnja nadomestnih stanovanj • * — 8.000 Razni stroški Vzdrževanje asfaltnih cest. • • 368 107 prometni znaki, signalizacije • • — 9.800 Skupaj . • • 22.639 37.107 PREDLOG PREDRAČUNA ŠOLSKEGA SKLADA Dohodki Realizacija 1962 Plan 1965 •/. 1965 4.300 —5.958 Prispevek za družbene sklade za šolstvo • • • 6 • • 96.429 111.594 116 Prispevek za družbene sklade ze obrti 6.670 6.780 102 Delež na obč. dohodkih — 36“/o 346.338 364.371 105 Del dopol. prorač. prisp. iz osebnih dohodkov . . . 55.645 62.879 113 Dotacije in pomoči 8.152 8.000 98 Delež na obč. doh. iz preteklega leta • • * * 1 « • 22.982 25.192 540.516 572.858 106 Strokovno šolstvo t » • • * t • % * 71.599 — _ 468.917 572.858 122 Izdatki Osnovna dejavnost 369.085 395.604 107 osnovna šola ...» j < j I. gimnazija 71.535 Glasbena šola • • 19.175 večerna osemletka • • 29.860 vzgojno-varstveni zavodi . . del. univerza • • 29.300 5.000 pedag. služba • • 6.000 seminarji » • Ljudska knjižnica t ■ t 400 4.500 Strokovno šolstvo 71.599 — Investicije: gradnje — osnovna šola Stožice . . » 42.000 90.659 116.700 129 telovadnica Črnuče .... 6.000 telovadnica Savsko naselje . vrtec Savsko naselje (dolg) . 50.000 2.200 vrtec Stadion 0.300 pionirski dom Savsko naselje • • 1.700 igrišče gimnazije • • 2.700 učiteljska stanovanja Dol . • • 4.000 igrišče Črnuče 2.500 igrišče Stožice 1.000 osnovna šola Vita Kraigherja (obnova kotlarne) ..... • 5.000 — oprema osnovna šola Stožice .... 12.000 13.190 21.000 159 telovadnica Črnuče .... 5.000 vzgojno-varstveni zavodi . , — nadzor gradenj • • • 4.000 667 11.277 1.200 33.854 179 2.651 Rezerva 346.474 572.858 105 Strokovno šolstvo 71.599 — — 474.873 572.858 120.6 V lanskem decembru je Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Ljubljana-Beži-grad na razširjeni seji, skupno s Svetom za urbanizem in Svetom za gradbene in komunalne zadeve ObLO, obravnaval vprašanja s področja urbanistične ureditve in komunalnih zadev v občini. Spričo čedalje močnejše gradnje novih stanovanjskih naselij, komunalno še neurejenih področij in objektov ter s timu v zvezi pogostnih vprašanj oziroma pripomb na zborih občanov, so ta vprašanja sedaj najbolj aktualna in zahtevajo v bodoče bolj energično in dosledno reševanje. Na osnovi predlogov in široke razprave na zadnjih letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL ter podatkov in razprave na razširjeni seji je Izvršni odbor ObO SZDL sprejel naslednja svoja stališča: ■ V bodočih proračunih občine je treba predvideti določena sredstva tudi za nove komunalne gradnje, ne le za vzdrževanje že obstoječih. Zaradi tega naj se tudi proračunski izdatki za komunalo,_ skladno z materialnimi možnostmi, hitreje povečujejo. ■ Občinski proračun naj v bodoče predvidi vračanje sredstev, porabljenih iz komunalnega sklada za zbiralnik Al in druga komunalna dela. Za nadaljnjo gradnjo zbiralnika naj bi prispeval sredstva tudi medobčinski sklad za negospodarske investicije. ■ Sredstva, ki se zbirajo v komunalnem skladu, naj se uporabijo prvenstveno na območjih, kjer se zbirajo, in to strogo namensko le za komunalna dela. Tako, že začeto prakso naj Svet za gradbene in komunalne zadeve vodi dosledno tudi v bodoče. ■ Prenehati z novogradnjami na komunalno neurejenih področij, kar povzroča velike težave in zahteva dodatna sredstva. Doseči, da investitorji večjih stanovanjskih kompleksov (sosesk) predhodno komunalno uredijo gradbišča (kanalizacija, vodovod, ceste itd.) in da se obenem z gradnjo stanovanjskih hiš gradijo tudi spremljajoči objekti (preskrbovalni centri, družbeni prostori, prostori za otroško varstvo, za rekreacijo itd.). ■ Vzdrževanje makadamskih cest, parkov in nasadov naj v večji meri prevzamejo krajevne skupnosti, in to tudi na ožjem mestnem področju. V ta namen jim je treba zagotoviti nujna sredstva in dovoz gramoza. ■ Pospešiti izdelavo urbanističnega in regulacijskega načrta občine, v okviru generalnega urbanističnega načrta Ljubljane, kakor tudi izdelavo regulacijskih in zazidalnih načrtov posameznih predelov in sosesk. Vse izdelane načrte je treba pred sprejemom obvezno razstaviti in dati v široko javno razpravo. ■ Izdelati načrt urejanja in gradnje komunalnih naprav za daljše razdobje in ga dosledno izvajati. Načela takega načrta naj bi bila predvsem: n) dokončati najprej tiste komunalne naprave, ki so v zemlji (kanalizacija, vodovod, električni kabli itd-), kar je v večini že urejeno na območjih, ki so predvidena za gradnje); b) dokončno naj se površinsko obdelajo (asfaltirajo) predvsem tiste ceste, ki so najbolj obremenjene s prometom, in pa tiste vpadnice na Titovo cesto, ki predstavljajo glavne dohode za širše naseljeno območje. Pri tem je treba upoštevati celotno območje občine in ne le ožji mestni predel; c) več sredstev nameniti ureditvi in izboljšanju javne razsvetljave ter jo načrtno razširjati. B Obveznosti do dveh medobčinskih skladov Težnja, da bi se občine vse bolj samostojno razvijale, je že v letu 1962 privedla do tega, da so skušali čimveč proračunskih dohodkov, ki so pripadali okrajem, prepustiti občinam. Toda nastale so težave. Čeprav je bilo občinam prepuščenih več proračunskih dohodkov, je to vendarle bilo premalo npr. za financiranje obsežnejših negospodarskih investicij in kritje drugih stroškov, ki so v bistvu imeli pomen tudi za sosedne oziroma druge občine ljubljanskega okraja. Tako npr. strokovne šole obstajajo samo v nekaterih občinah, njihov obstoj pa je v interesu vseh občin. Ker od okraja ni bilo mogoče pričakovati, da bi take investicije in stroške še posebej pokrival, so si morale občine pomagati same. Ustanovile so medobčinske sklade, konkretno sklad za negospodarske investicije in medobčinski sklad za strokovne šole splošnega pomena. Letos sta ostala oba luni ustanovljena sklada še naprej v veljavi. V sklad daje vsaka občina ljubljanskega okraja po 5 %, skupaj torej 10°/o vseh dohodkov, ki ostanejo občinam. Gre za tiste dohodke, ki se delijo na vse 4 politično teritorialne enote: na zvezo, republiko, okraj in občine. Občina Bežigrad bo dala v medobčinske sklade 214.477.000 dinarjev, ker je v tem znesku vračunan tudi 1 0/o skupnih dohodkov občine, ki ga letos plačujejo samo ljubljanske občine za poravnavanje obveznosti in končno ureditev prve faze izgradnje ljubljanskih podvozov. Z vsakim skladom upravlja odbor, v katerem so predstavniki občin. Sredstva medobčinskega sklada za strokovno šolstvo se bodo uporabila za dodatno financiranje 30 srednjih in vajeniških šol. Naj navedem samo nekatere teh šol: Gradbe-no-tehniška šola, Zobotehniška šola, Vajenska šola za gluho mladino. Zavod za gluho mladino in Zavod za slepo mladino, 3 vzgajalisča mladoletnikov, 9 domov kot npr. Ivana Cankarja, Anice Cernejeve, Bab iški dom, Dom tehnične srednje šole itd. Vseh sredstev potrebuje medobčinski sklad za strokovne šole okrog 1,500,000.000 dinarjev. Nasa občina bo prispevala 97.700.000 dinarjev, medtem ko je luni prispevala 72 milijonov dinarjev. Sredstva medobčinskega sklada za negospodarske investicije se smejo trošiti le po programu, ki ga potrdijo ObLO. Ker v enoletnem načrtu ne morejo priti vse občine na vrsto, v sklad pa prispevajo vse, mora odbor sestaviti predlog za večletni program, sicer ga vsi občinski odbori verjetno ne bi hoteli potrditi. Te-ga programa še ni, kar pa ne pomeni, da se ne ve, za kaj se bodo letos ta sredstvu trošila. Letošnja sredstva tega sklada bodo znašala tudi okrog 1.500,000.000 dinarjev, potrebe, ki so jih občine nakazale, pa znašajo okrog 4.500.000.000 dinarjev. Popolnoma gotovo je že, da se bo iz tega sklada financirala izgradnja kočevske ceste v višini okrog 700 milijonov dinarjev, predvsem zato, ker bo v tem primeru prav toliko priložil tudi republiški sklad za ceste. Tudi Zasavska cesta, ki je v izgradnji, bo letos finacirana iz teh sredstev, in sicer v višini okrog 200 milijonov dinarjev. 'Ja dva stroška sta že več ali manj znana, za druga sredstva pa se bo UO naknadno odločil. Vse kaže, da letos naša občina v tem skladu ne bo prišla na vrsto, zato smo močno zainteresirani, kakšen bo večletni program, ki bi vsekakor že moral biti predložen ljudskim odborom. Stane Koman Kaj naj gradimo iz sredstev cestnega sklada Predvidevamo, da se bo v letu 1963 zbralo v cestnem skladu 36,907.000 dinarjev. O razporeditvi teh sredstev bo odločil svet za komunalne zadeve, ki pa bo moral upoštevati, da se iz teh sredstev vzdržujejo prometni znaki in semaforske naprave na območju naše občine. Iz teh sredstev se plačuje tudi izgradnja nadomestnih stanovanj, kadar je treba rušiti hiše, ki ovirajo pregledno vožnjo na prometnih cestah. Po prioritetni listi Da bi bila sredstva komunalnega sklada čimbolj smotrno izkoriščena, bodo morale krajevne skupnosti izdelati nekakšno prioritetno listo nerešenih ureditvenih vprašanj, katero bo potem svet za komunalne zadeve skupno z upravnim odborom sklada obravnaval in sestavil končno prioritetno listo. Svet za komunalne zadeve bi vsekakor moral stremeti za tem, da bi v letu 1963 začeli urejevati Podmil-sčakovo in Vojkovo ulico, saj sta ti dve ulici vzporedni in razbremenilni cesti Titove ceste. V tem okviru bi morali tudi urediti Posavskega in Dimičevo ulico, prednost pa bi dali tisti izmed njiju, ki ima cestne komunalne naprave že zgrajene. Vzporedno z gradnjo cest pa bi se morali lotiti tudi njihove končne razsvetljave. Izgradnja vodovoda v Črnučah bo letos vsekakor naša poglavitna naloga. Polaganje cevovoda od črpališča do glavnega rezervoarja bo zahtevala okrog 15,500.000 dinarjev stroškov. Poleg te glavne naloge se bodo cevovodi polagali še na drugih ulicah s ciljem, da se spoji že položene cevovode, in seveda tudi po cestah, ob katerih so v gradnji novi objekti. Zamišljeni program izgradenj trafo postaj bo tam, kjer ni intenzivne novogradnje, precej zboljšal razmere glede preskrbe z električno energijo. Podjetje »Elektro-Ljubljana okolica« bo zgradilo dve novi trafo postaji, in sicer eno v Dolu, drugo pa v Nadgorici, medtem ko bo podjetje »Elektro-Ljubljana mesto« zgradilo trafo postajo na Ježici. O gradnji novih trafo postaj v predelih, kjer rastejo nove stanovanjske hiše, bo svet za komunalne zadeve še razpravljal in sprejel zaključke, ki bodo morali biti v skladu z razpoložljivi finančnimi sredstvi. Tudi gradnjo kanalizacije bo svet za komunalne zadeve predvidel v skladu s predlogi krajevnih skupnosti in v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, predvsem s stališča sredstev, ki so se na določenem območju krajevne skupnosti zbrale. Seveda bo prvenstvena naloga sveta, da se bo odločil za gradnjo kanalizacije na tistih cestah, ki bodo v bližnji bodočnosti prišle v poštev za končno izgradnjo z drugo besedo, ki bodo prišle v poštev za asfaltiranje. Take ceste so npr. Posavskega, Dimičeva, Podmilščakova, Triglavska in Ptujska ulica. Ceste, voda, elektrika . .. V komunalni sklad občine Bežigrad se zbirajo sredstva, ki jih plačujejo investitorji kot prispevek za ureditev komunalnih naprav, kanalizacije, vodovoda, elektrike, stanovanjske ceste itd. Predvidevamo, da bomo letos zbrali v tem skladu okrog 110 milijonov dinarjev. Načelo uporabe teh sredstev je, da se trošijo tam, kjer so objekti, za katere jv bil plačan kouiunalni prispevek. Katere ceste naj bi asfaltirali S cestnim skladom naj bi nadalje asfaltirali tiste ceste, ki so že v makadamu in ki z vzdrževanjem najbolj bremenijo letni občinski proračun. Vendar je pri tem treba upoštevati samo tiste makadamske ceste, katerih ne bo treba v bližnji bodočnosti prekopavati zaradi kakšnihkoli inštalacij. Take ceste so: Tomačevska-, Ogrinčeva, Turnerjeva. Cesta skozi spodnji del Ježice in Ulica padlih borcev. V Z teh' cestah je namreč položen vodovod, vozišče samo pa je toliko višje, da se bo voda lahko odtekala. Ce bi jih asfaltirali, bi to izvedli na tak način, kakor smo v minulem letu asfaltirali Crtomirovo ulico, ker se je ta način v letošnji hladni in mokri zimi zelo dobro obnesel. S. H. Katere hiše bi bilo treba odstraniti Svet za komunalne zadeve se bo moral odločiti, katere ceste se bodo vzdrževale ali gradile iz tega skiaaa, vendar namerava to storiti šele takrat, ko mu bodo znani predlogi krajevnih skupnosti. Na letošnji prvi seji je svet že sprejel sklep, da se iz teh sredstev financira gradnja nove Uranove hiše na Ježici, ki se je začela graditi že pred več leti z namenom, da se stara Uranova hiša poleg gostišča Ruski car podre, ker ovira cestni promet. Potrebno pa bi bilo odstraniti tudi Pančur-jevo hišo, ki je nasproti Uranove ob Titovi cesti in Hromčevo hišo, ki je nekaj 100 m naprej v smeri Črnuč. Te hiše namreč zelo ovirajo varno vožnjo skozi Ježico. Za vzdrževanje 7,500.000 več kot lani Ka tekoče vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav so predvidena sredstva tudi v proračunu občinskega ljudskega od- bora. Letos je predvideno, da bomo potrebovali za tako vzdrževanje 7,500.000 dinarjev več sredstev kakor lani, kar pomeni, da je v proračunskih izdatkih občine za taka dela predvideno 85,000.000 dinarjev. V plan vzdrževanja spadajo makadamske ceste, zelenice in razsvetljava. S proračunskimi sredstvi se plačujejo tudi stroški za urbanistično dokumentacijo, ki jo naroča ObLO. Poleg rednih vzdrževalnih del je v letošnjem planu proračunskih stroškov predvideno tudi 6,500.000 dinarjev za asfaltiranje cest vendar še ni določeno, za katero cesto bomo uporabili ta sredstva. O tem bo odločil svet za komunalne zadeve, potem ko bo dobil predloge z zborov občanov in svetov krajevnih skupnosti. S. H. Sodelujmo na zborih volilcev, da bomo predlog letnega plana in proračuna naše občine temeljito obdelali. Ko ga pa bo občinski ljudski odbor sprejel, poskrbimo, da bomo plan tudi vsi izpolnili.