SVET maj 1927. iTiVlUCA 9. VSEBINA 5. ŠTEVILKE: ssssasswaaMsjBsä^^ OBRAZI IN DUŠE. XL. - ZOFKA KVEDER-DEMETROVIĆEVA. ■ (Nadaljevanje.) (Minka Oowkarjeva).....................Stran 129 KO SEM SEDEL V POSLEDNJI NOČI. - Pesem. - (Karlo Kocjančič.) ; . . 135 JUNAKINJA ZVESTOBE. - Nadaljevanje - (Lea Faturjcva.)....... 135 PESEM O VRENJU. - (t Srečko Kosovel.)............. .1« IZ ZBIRKE .VEČNA PLAMENICA". — (Karlo Kocjančič.)......... 143 DOBROTA. — (Severjeva.)................... . 144 POMLADNA ROMANCA. - Pesem. - (Pavel Oolia.)......... „ 146 ŽENSKA KULTURA V AMERIKI. — (Hugo Bajuk.). ........... „ 147 TVOJE OČI — Pesem. ~ (t Srečko Kosovel)............ , 151 PRi ŠAHTU. - Pesem. — (M. Lipužič.)...............151 GOSPODINJSKI TEČAJI ZA KMETSKA DEKLETA. — (J. Pahor.)......152 NAŠA DECA......................... . 155 IZVESTJA: Po ženskem svelu. — Higijena. — Kuhinja. — O lepem vedenju. — Iz naše skrinje .........Siran 155, 157, 15S, 159, 160. - MODNO POROČILO - UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. - „ŽENSKI SVET" Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naroCnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, KarlovSka c. 20. Uredništvo in uprava: Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384, Izdaja „Žensko dobrodelno udruženje" y Trstu, Via Torre bianca 39/1 Tiska Tiskarna „Edinost" v Trstu (Trieste), Via S. Francesco d' Assisi 20 E. Stroji za šivanje, vezenje In pletenje, za dom In vsa-^ ko obrtnijo. Potrebščine TRST, Via Huda ve^ia 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila. __za magistratom - Brezplačen pojtii vvexenju IBM .......................... III! III^^M^——MB^MB KNJIGARNA-PAPIRNICA-KNJIGOVEZNICA J. STOKA d. z o. z. - vm MILAliO STEV. 37 ima V zalogt na debelo In drobno vse pisarniike potrebSCIae za šole, obiin-ske, župne in odvelniike urade, kakor ludi vsakovrstne slavenske knilg«, muzikalije, moUtirenike itd. — UvrSuje vsakovrslüa knJlgoveznUba dela. Izvršni« vsakovrstne pe£ate In tlsbOTlne. P. n, sodnijara naznanja, da sprejema In Izvriuje vezai\1e lemljeknjlinlb In bani-nih knjia tudl T oradniiklh prMtorIh t meita In na đelell. - OEtO SOLIP.NQ. Obrazi in duše. XL. Zofka Kveder - Demetvovićeva. (Nadaljevanje.) V lastni založbi je izdala Zofka 1. 1905. zopet noTO knjigo «Iskre«, slovenske in hrvatske ponatiske iz raznih listov od 1. 1900—1905. Tu je bila pisateljica že na višku svojega ustvarjanja. Blesteče iskre Zofkinega srca in duha so to, ki so se izkresale iz tega, kar je Zofka sama pretrpela in videla, a v svoji duši umetniško predelala. Vodi nas ob Adriji, iz kraja v kraj, sedaj pt? Sloveniji, potem po Hrvatski in Slavoniji, posega v navidezno mirno, dolgočasno življenje, pa pripoveduje priprosto,i brez visokih besed sanjarske povesti srca, po'Ine čudovite idilike ali romantike, včasih pa tudi polne ognja in nebrzdanih strasti... «Iskre» lahko štejemo med najboljša Zofkina literarna dela. Da spozna svet in si stalno širi obzorje, je Zofka rada in mnogo ter z največjim pridom potovala. «Kadarkoli grem kam, se podesetorim v gledanju, poslušanju in v vsem,,.» je dejala. Silno je ljubila Primorje in Dalmacijo. Poznala je Nemčijo, bila je na Danskem in v Italiji, posebno pa je bila doma po vsem Čeho-slovaškem in na Balkanu. Povsod je sklepala zanimiva znanja, mncgokje je našla enakočuteča srca. Saj je imela Zofka v prav obilni meri neko svojstvo, ki pridobiva na prvi mah in vzbuja celo v popolnem tujcu neomejeno zaupanje: znala je ljudi poslušati in ž njim sočustvovati. Mnogoštevilni moški in ženske so ji zaupali svoje srčne in dušne bolesti. Tako je Zofka poleg svojega nosila tudi še težko breme tujega gorja. STRAN 130. ŽENSKI SVET št. 5. LETNIK V. Na svojem potovanju se je 1. 1903. v Sarajevem seznanila tudi z Martjio Tauskovo, po očetu Nemko, po materi Slovanko, izredno inteligentno ženo, ki je danes dež. poslanka in tajnica štajerske demokratske stranke v Grazu. Med njo in Zofko je obstojalo 23 let prijateljstvo, kakoršnje moreta gojiti le dve plemeniti, globokočuteči in narodni duši.'^} V začetku 1. 1907. se je Zofka z rodbino stalno preselila v Zagreb. Tudi ondi je bilo takoj treba misiliti na zaslužek, Izlahka si je dobila mesto scurednice v redakciji «Agramer-Tagblatta», kjer je delala sedem let. Kmalu po prihodu v Zagreb je dobila Zoflca hčerko Miciko (Mašo). Prav do zadnjih težkih dni je posedala v uredništvu. In ko je vstala od poroda, je bila takorekoč njena prva pot zopet v redakcijo. Bila je nekaj časa tudi gledališka poročevalka «Agramer-Tagblatta» ter več let urednica «Frauen-Zeitun-»>, tedenske priloge «Agramer-Tagblatta». Lepi feministični članki, polni zanosa, razumne vzgojeslovne, estetične in občekoristne razpravice ter leposlovne črtice, ki so izšle tekom let izpod Zofkinega peresa v tej pri-Icgi, bi obsegale debelo knjigo. Že v Pragi jo je hvalil nemški pisatelj dr. Oskar Wiener, da piše imenitno nemščino («ein tüchtiges Deutsch»), ki jo je pisala zdaj tudi v Zagrebu. Seveda je pisala Zofka hkratu tudi v mnoge hrvatske narodne liste, ki so radi prinašali črtice, novele, članke, kritike in študije. Sodelovala pa je tudi pri «Ljubljanskem Zvonu» in «Slovanu», a Slovenska Matica je izdala 1. 1908. njeno dramo «Amerikanci»... V Zofkinem zakonu se je pokazala že v Pragi razlika v značajih in temperamentu: on mrzel razum, naturalist, kateremu je bilo vse priroda, hladno miren in zaprt; ona plameneča romantikarica. In tako se je zgodilo, da je Zofka že v Pragi ostavila moža; žali, da se je dala zvabiti nazaj, ko je doživela novo, strašno razočaranje. V Zagrebu je postajal njen zakon čimdalje bolj nesrečen... Zofka ni poznala kompromisov: «vse ali nič!» je bilo njeno geslo že od nekdaj in se je končno po hudih duševnih krizah — umaknila (1912.), ko je biJa tretja hčerka Mirica stara jedva par mesecev. V trpljenju preizkušena Zofka je poglobila in obogatila svoje čustvovanje in napisala je prekrasne, tužnega občutja polne t-er-psihološko ■prefinjene-črtice, in novele, ki so izšle 1. 1913. pod naslovom -iJedanaest novela»; izdalo jih je «Društvo hrvatskih književnika». Med njimi je tudi nekaj noyelic iz, prve balkanske vojne, ki so jih udeleženci teh vojn hvalili kot izvrstne. Vse te novele so pisane hrvatsko. Dne 14. februarja 1914. se je Zofka v karlovškem predmestju Dubovcu cerkveno porcčila z urednikom Jurajem Demetrovičem. Dobila je dobrega moža in njene hčerke plemenitega očma in prijatelja. ■>) V zači!tl balkanske vojne, Srb Tučovič, ji je izročil svoj dnevnik iz vojnih let, navdušil jo je, da prepotuje Srbijo in Makedonijo, zbere gradivo in napiše vojni roman,,. In odpravila se je. Vrnila se je tikoma pred izbruhom svetovne vojne domov in napisala 1, 1915, v hrvatskem jeziku najlepše svoje delo, «Hanko», roman v pismih, ki ga je izdal Hrv, štamparski zavod 1. 1917, «Hanka» je realističen roman moderne inteligentne žene, ves prepleten s psihološkimi in nacionalnimi razmotrivanji, V literarni obliki obravnava razne aktualne in prav takrat zelo pereče probleme, predvsem tragika zakona, sklenjenega med treznim, tipičnim Nemcem in sanjavo, čistokrvno Slovanko, Njeni otroci niso niti tako njegovi, kakcT bi on hotel, niti tako njeni, kot bi si ona želela. Bratje se bojujejo na različnih frontah in so primorani obračati orožje drug proti drugemu. Mož Nemec želi zmage Nemcem, a ona je z vso dušo Poljakinja in želi svobode Poljakom, STRAN 132.__ ŽENSKI SVET St. 5. LETNIK V. Zofka opisuje domače razmere in usodo svojega naroda. A da je mogla dati duška svojim čustvom, je presadila dejanje na Poljsko. Dr, Iv. Lah je pisal o «Hanki» v «Sloven. Narodu» med drugim: «Tudi mi smo dobili knjigo, ki nam govori resnico o tem, kar se je godilo za fronto... Napisala jo je slovenska pisateljica. To je knjiga, ki je pisana iz tisočerih in milijonov src, knjiga, ki smo jo v teh težkih časih tolikokrat iskali, knjiga, ki nam govori vso resnico sedanje dobe. To je vzklik bolesti in onih globočin trpljenja, ki mu mi tolikokrat nismo našli izraza... Laihko smo pcmosni, da je slovenska žena povedala to, kar je čutil vsak kulturen človek, in da je to podano v obliki, ki daje knjigi stalno umetniško vrednost.» Mislim, da ni niti eno delo pisano Zofki tako naravnost iz srca kakor «Hanka». Hanka in Zofka sta eno po srcu, duši, mišljenju in čustvovanju. Kdor hoče poznati Zofko in njeno okolico, naj čita «HanWo»! — Strašna so bila za Zofk« vojna leta. Že cd otroških let je bila vajena dela. Ah delo med vojno je bilo garanje. Kakor na tisoče izobraženih žen, je bila tudi ona primorana opravljati sama vsa hišna dala: kuhati, pospravljati, prati, šivati ter begati za živili. Tako ježko je bilo odtrgati se od skrbi za vsakdanji kruh ter zbrati se za duševno delo, Živiti je morala poleg sebe troje otrok, med katerimi je bila najstarejša Vlada v ljubljanskem liceju. Prvi iu drugi mož ji s fronte z ničimer nista mogla pomagati. Bednemu življenju in duševnemu naporu ter borbi za obstanek pa se je še pridružilo moralno trpljenje. Državna in vojna policija je Zofki petkrat zapored premetala vse stanovanje in. surovo iskala dokazov, da sta Demetrovič in Zofka izdajnika, Zofkina razburjenja so bila tem večja, ker so poslali njenega moža Juraja kot odličnega člana srbskohrvatske koalicije in ostrega opozicijonalca vladni politiki takoj, brez vsakega vežbanja, na eksponirano mesto v fronti. Vrhutega je vladalo med večino zagrebškega občinstva uprav besno vojno razpoloženje proti Srbom. Vse to je izpreminjalo Zofki življenje v neznosno fizično in duševno trpljenje, in od tistih let se pač začenja njena usodna bolezen na srcu. L, 1915. ji je umrla tudi mati, ki je po moževi smrti živela sedaj tuk^j, sedaj tam. Zofka je bila silno potrta. Mučil jo je kes, da ni bila do matere toplejša ter popustiljivejša dio njenih slabosti in pJtEebnosti,, uvidevnejša do pogrešk njene starosti. Ker mati je le mati, samo ena edina je na svetu! V teh najtežjih časih — od sept. 1917, do julija 1920. — je Zofka vkljub vsem tezkočam m oviram razvila svoje največje delovanje. Začela je izdajati najboljšo m najlepšo, po vsebini najtehtnejšo jugoslovensko žensko revijo', kar smo jih kdaj imeli: «Ženski SvijeU, ki se je ob prevratu prekrstil v «Jugoslavensko Ženo». S pravim pesniškim poletom je Zofka v njej dvigala svoj glas za vse male in zapostavljene žene, za delavke, služkinje, , trgovske nastavljenke, tipkarice, vseh vrst uradnice, učiteljice i. dr... Poživljala je vztrajno vedno in vedno moške zastopnike, naj razširijo volilno pravico tudi na žene... Zbirala je okoli sebe najboljše hrvatske, slovenske in srbske kulturne delavke ter je Jugoslovenkam s plamtečimi članki — ne strašeča se zasraraovanja, omailovazevanja m preziranja — krčila pot v javnost. Lomila je gore predsodkov m ozkosrčnih o>grad — imajoča pred seboj en edini cilj: lepšo, svobodnejšo'bodočnost zene. Resničnega razumevanja in izdatne pom-oči pa je našla le malo. Največ le morala delaü sama. Saj se je čestokrat pripetilo, da so vkljub vsem pozivom, prošnjam m rotenjem ostali njeni uredniški predali — prazni. In večkrat je od 48 strani teksta napisafa pod svojim ali pod tujim imenom 40 strani mesečno ona sama. Večno ostane na Jugoslovenkah madež, da niso ■ Zofkinih plemenitih in zenstvu nad vse koristnih stremljenj niti duševno niti gmotno dovolj pcdpirale. «Jugoslovenska Žena» je morala sredi leta 1920. prenehati. LETNIK V. 2ENSKI SVET št. 5. STRAN 1-1-9. Dne 19. februarja 1920, je zadela Zofko nova huda nesreča. V Pragi ji je umrla na pljučnici prav na svoj 19; rojstni dan najstarejša hčerka Vladoša, slu-šateLjica filozofske fakultete in farmacevtka. Dekle je bilo prav izreden talent, bistro, prezgodaj zrelo in resolutno, samostojne. Udarec je bil tem bridkejši, ker se Zofka zaradi prometnih ovir ni mogla udeležiti niti pogreba. Med Vladošo in Zofko je vladalo Cesto silno napeto razmerje; trmasto samosvoje, napram materi včasih nerazumljivo hladno in uporno dekle je prizadevalo Zofki mnogo križev in skrbi. Oddaleč sta se mati in hči ljubili, ali kakor hitro sta prišli skupaj, sta se brž sporekli. Bolezen in smrt Zofkine matere ju je za nekaj časa združila, da sta si bili blizu kakor še nikoli prej, kar je Zofka prelepo opisala v «Hanki»... Človeku se dozdeva, kakor bi se, seveda v kulturnejši in inteligentnejši obliki, med Zofko in Vladcšo ponovilo nekdanje razmerje med Zofko in njemo materjo v Retjah! Ko je Vladoša nagloma umrla, je Zofka pozabila na vse prestane bridkosti ž njo in je postala le obupana, vse odpuščajoča in le sebe obtožujoča mati, O njenem tedanjem trpljenju priča pismo mrtvi hčerki, ki ga je Zofka pisala v jutru dne 20. febr., da si na ta način olajša pekočo bol: «Nisem mogla spati... Vstala sem in vse razsvetlila in bdela vso noč. Nihče ne čaje pri njej, mrtvi, pa čujem jaz... In plakam, a ne hrupno. — Mila moja mrtva Vlada! Zakaj sem znala pridobivati toliko ljudi, a Tebe nikdar ne popolnoma?! Kako tO', da razumem vsakega berača, a Tebe nisem mogla razumeti? Na nekem bol-nem, bednem delavcu sem včeraj videla ukraden prstan, a riisem mu zamerila, — Tebi pa sem vse zamerila! Vsakomur, ki potrka na moja vrata, dam kruha. Tebi pa sem očitala, da preveč porabiš, ko si bila pri meni. Z vsemi sem lahko dobra, samo Tebi nisem bila dobra! Oh, zakaj sem štedila na raznih krpah, nakitu, a Tebe, mlada, nisem razveselila, Tebe, ki si užila tako malo radosti, a toliko bridkosti!... Vlada moja, Vladoša! Oh, težko je in kako grenko, kesati se, kadar je prekasno! Vladoška! Vladoška moja! Štrli smo Te med seboj, kakor se zdrobi zrno med mlinskima kamenoma,.. Pri Tebi, mrtvi, bdirn in se kesam, tako bridko kesam! Moja! Moja! Niti na kolodvoru nisem bila, ko si odhajala! Oh, sirota! Nesrečnica! Njega sem mrzila v Tebi, on je mrzil mene v Tebi, in mučila sva Te, mučila! Vladoša! Draga! Prekasno!,.. V Prago pojdem in po-iščem sledove Tvojih poslednjih grenkih osamljenih dni. In morda najdem kako miloščino, ki si jo ostavila meni, da me črni obup ne ubije... Že se zunaj budi dan. Šest je ura... Vladoška, kako mi ležiš? — Ni mame, da bi Ti post-lala!,.. Ali Ti je gorela luč to noč? Ali Ti je bilo težko sami? — Jaz sem STKAN 134. ŽENSKI SVET št. 5. LETNIK V. bdelai oh, ali tako daleč! In zaman sem hrepenela, da se dotaknem Tvojega ledenega lica... Oh, enkrat še, samo enkrat, da bi mogla poljubiti Tvoje čelo, pa obraz, in oči. Tvoje tužne, utrujene oči! Ti Vladica! Mamina!.,.,» Tako zveni dalje in dalje nesrečne matere divji krik, poln samoobtožb in ke-sanja. V Zofkini korespondenci sem našla priprosta, a ganljiva pisma neznanih čeških mater, ki sporočajo, da so namesto odsotnih «maminke a tatinka» one položile kite cvetja na hčerkin grob in «pomolile očenašek zanjo»,,. Tega udarca usode ni Zofka nikoli več prebolela. Iz njega se je izcimila uprav pretirana ter nervozna skrb za zdravje ostalih dveh hčera. Vedno je trepetala za nju, ju pošiljala k zdravnikom ter ju neprestano opominjala, da se varujeta. Postala je pravi hipohonder in našla na njih vsak hip celo vrsto bolezni... Sama je izprevidela, da življenje ob njej mladini ni ugodno. Zato sta se deklici šolali v samostanih in zavodih v Škofiji Loki, Mariboru, Varaždinu in na Korčuli. Dne 8. dec. 1922. je poslala hčerki Mašo in Miro celo na dekliški zavod Hel-lerau preko Mtinchena in Dresdena. Mcž in prijatelji so jo pregovorili, da bo koristno za hčerki, da uživata dobro odgo-jo in temeljit pouk; zlasti pa bo koristno njej, Zofki: «Bolehna si, vedno te boli glava, Zagreb ti ne prija», ji je prigovarjal Deme-trovič. «Trebala bi, da greš vsak čas na morje, a dekleti sta-zdaj v onih letili, ko jima je treba posebno nadzorstva. Vzgoje ne moreš prepuščati služkinji....» Zofka je razumela, a srce se ji je upiralo. Silno je trpela, preden se je odločila, da pusti deco od sebe. Dekleti sta jokali, jokal je mož, a obupno je jokala Zofka. Že s kolodvora pa sta deklici telefonirali materi:. «Mama, ne jokaj! Nič se iie bojimo! Dobro nama bo. Silno se veseliva. Nikoli te ne pozabiva!,,» In skozi telefon je prihajal na Pantovčak njun veseli smeh, klicanje radosti, da odhajata v svet, v svcbodo,... In takrat je Zofka zapisa/la v dnevnik: «Moj Bog, kako sta njuna glasa sveža in mladn! Ah, tako sem tudi jaz odhajala v svet, da najdem srečo. In. letala sem sem in tja, bilo je divno in prekrasno, samo solnce, — toda tudi tema, trnje in goščavje, strme poti ob prepadih, osamljenost, tuga, — pa ipak sem došla do sreče...» Zofkina sreča je bila prav takrat dozdevno na vrhuncu: njen mož je sedel kot kr, namestnik na staroslavnem prestolu lirv. banov, in Zofka, preskromna slovenska žena, je bila najodličnejša hrvatska dama. Toda njena sreča ni bila resnična; svojega stališča sploh ni izkoriščala in je stala ponižno ob strani. Za reprezentanco in parado sploh ni imela zmisla, in ga imeti niti ni mogla. Saj je že od 1. 1920. bolehala; često jo_ je ljuto bolela glava, trpela je na srcu, imela napade revma-tizma in druge fizične nadloge. Iskala je ozdravljenja v raznih kopališčih in letoviščih; v Topuski, na Sušaku, v Kraljevici, v Splitu, Baški, Novem ter 1, 1923, celo v Wenningstedtu na Syltu ob Severnem morju, A vse zaman. Že naslednje leto je izdala «Almanah jugoslavenskih zena» za I, 1921, Sodelovale so pri njem Hrvatice, Srbkinje in Slovenke, Prelepe so v tem Almanahu Zofkme *Tuialiket> (žalostinke), nekake pesmi v prozi, polne bolesti in tuge po biserih, ki so bili naši, a smo jih izgubili. Zofka se jih spominja z ljubeznijo matere, ki plaka za'izgubljeno deco, a v trdni nadi, da se zopet povrne v njeno naročje. L. 1922, je izšla v komisij, nakl. Hrvatskega štamparskega zavoda Zofkina velika drama v dveh delih «Unuk kraljeviča Marka», Spisala ga je hrvatski pod pseudonimom: Dimitrije Gvozdanovič. Sama pisateljica pravi o tej knjigi, po obsegu (319 str.) in obilju čustev in idej največja, kar jih je napisala; LETNIK V._2ENSKI SVET št. 5._STRAN 1-1-9. «Vem, da prvi del moje knjige gane in osmji, kakor osvaja vselej istina. Z razburkanim srcem in drhtečo roko je izkušal pisatelj ocrtati, kar je čul in kar ga je pretreslo do dna srca. Ni pisal le s črnilom, verujte! Zdelo se mu je često, da ji tudi sam pokrit z ranami, da tudi sam trpi od strasnega ponižanja, od silnega ogorčenja, v katerem so takrat drhtela srca najboljših našega naroda. In zato se nadeja, da se pretrese duša tudi čitateljem, da se zaiskri včasih solza v očesu čitateljevem, ona ista solza globoke ginje-nosti, ki je često pisatelju zameglila vid, ko je opisoval veličina srbskih mater, plemenitost mladeničev in starcev, umirajočih za zemljo, ki jih je rodila.ii (Konec prihodnjič.) Ko sem sedel v poslednji noči... (Kano Koaannc.) Ko sem sedel v poslednji noči oh brleči svetiljki, sam zase, nad belimi listi, in sem potihoma skandiral svoje grenke ritme, njih valujoči zvok in nebrzdano misel, sem začutil na skomigajoči rami božajoči pritisk neke majhne roke. Z zaprtimi očmi sem videl, da se sklanja nad mano bleda prikazen in mi govori bolj z dihom nego s šepetanjem: «Prišla je ura, da se razodenem. Mrakovi padajo in luč ugaša. Samoten si, a kmalu boš ptozabljen. Prišla je ura, da se razodenem. Jaz, tvoja tajna in vsepričujoča sanja, tvoj grenki spev in neprestana misel — prišla je ura, da se razodenem. Glej, tvoja maka in ljubezen tvoja: da me spoznaš ob uri razodetja.» Pogledala me je s sinjim pogledom; videl sem blazno-motni blesk iž njega; in sem zaznal grizoči poljub njenih ustnic. «O sfinga mojega stvarjenja in propasti!» z usmevom bolne radosti sem vzdihnil. STRAN 128.____ŽENSKI SVET št. 136. LETNIK V. Junakinja zvestobe. (Lea Fafurjeva.) Povest iz turških časov. |Nadaljov»ni=.) v. Divji pogovori o divjih časih. 5 olčal je vojak. Začudeno so gledali otroci vanj. Kaj ' ni prav teti Mandi? Zakaj sta se pogledala strica dva, Mohor in Zahar? In zakaj, si briše teta Mohorka oči? Ko je vendar treba biti Turke, jim rezati glave,'da ne bo grozila mati; Turek te bö Vzel! In krvavo miglja v poletni toplini... želja po krvi, __________________ spi nezavestna v dusi vsakega človeka in plane o J P^lf^i razbesnela na dan in te sili, da tolčeš, sečeš, ubijaš... ' ' Z glasom, ki reže kakor nož, je poudarila Manda: «Ni najhujšerkar nas je zadelo, turški rop in pokolj — hujše kakor to je, da postajamo že sami Turki. Kaj ni to po turška: rezati sovražnika na kose, piti njegovo kri, uporabljati mast — ali je to kristjanom podobno? Nas je tako učil naš Gospod?» «Ali,» se je upal Balant, «tudi sveti Kapistran je vodil vojake na Turke in jih ubijal...» «Samo križ je imel sMeti Kapistran v roki,» mu je ugovarjal hitro Lojzek, in Marinka, da se prikupi prijatelju in pokaže, da zna kaj, je pritaknila: «Tudi otroci so šli brez orožja, da bi rešili Sveto deželo...» «Vojaki bodo hodili z rožnim vencem kakor romance,» se je polrogala Jerneja. Manda je udarila nazaj: «Junaška bramba je potrebna, ni pa potreba, da se tolče in muči jetnik na turški način, da stradajo nekateri jetniki, namesto da bi jih pridobivali za našo vero, saj začne še Turek izlepa. Kmalu bomo hujši divjaki mi kakor oni. Poglejte Uskoke — nič jim ne rečem — ali če odseče glavo., si jo drži nad svojo in pije gorko kri. Uskoki v Žmnberku so raz-sekali stotnika Vivo*) in njih žene so tolkle toliko časa po kosih mrtvega t^Ia, dokler ni postala kaša... Martolasa, ki je kradel otroke, so ubili in spekli. Žene so pile kri mrtvega beneškega plemiča i. t. d. Takih zgodb je polno. In ko je gospod Budački nataknil glavo mrtvega Turka na konec kopja in se poigraval ž njo — se zdelo to vojakom imenitna šala. No, Lihard... . , , In pimtarski kmetje v Brežicah, kaj niso odsekali ubitim plemičem glave m jih nosili na drogih po svojem taboru!» «Seveda,» se je opogumil Lihard, «v vojski ne božamo.» Mrko je rekla Jerneja: «Kako so pa delali s kmeti?» — Jeza je zagorela v očeh vseh. Bil je neprijeten spomin, «■■) Valvazor, XV. knjiga, str. 76, LETNIK V. 2ENSKI SVET št. 5. STRAN 1-1-9. Lihard je vozil nazaj: «Bajezidu so poslali enkrat poln žak^lj nosov in ušes. In v času benečanske voijne je dal plemeniti gospod Krištof Frankopan iztakniti*) oči kmetom iz okolice Monfalkona, sem slišal.» «Res je,» je pritrdil Mohor, «in pa odsekati palec desne roke, ker so držali z Benečani in niso hoteli vteKiti provijanta za našo vojska» «To je bilo leta št^-inajstega, je vizdihnil Zahar, «ko so nam požgali tudi tukaj vse. Naši so pa požigali po Furlanskem. Slepi reveži so beračili okoli, dokler nisa pomrli.» «Gospod Krištof je naredil to, tako so govorili v našem gradu, ker so • Benečani tako strašno kazmotyali onega, ki mu je pomagal, da se je polastil Merana. Bili so ga po glavi, pa ne doi mrtvega, nato obesili z levo nogo med dva stebra, tam so streljali vanj s pušicami in obmetavali so ga Zi,jajci,» Lojzek je gladka povedal, kar je slišal že ¥i3Čkrat od Krumpčevega deda. Otrokom so se zasvetile oči: «O! z jajci!» «Jajca so za cvrtje, otročaji,» je posvarila Manda in pogledala v nebo, — «Zato pa je tako huido na svetu, ker je vse takio) ncus-miljeno. Še pri Turkih ne požigajo žensk, o katerih raznesejo hudobni ljudje, da so co-pemice.» i ' ; ' "'s:,«.i Jerneja je sklonila glavlo pod Mandinim ostrim pogledom. Lihard je planil:: «Kaj boš zagovarjala Turke, romarica ti pobožna! Kaj ne veš, da uprezajo kristjana v plug, da mu režejo jermene iz žive kcže, da ga odirajo na meh, da si narejajo obutev iz kože? Na kol jih natikajo in kurijo pod njimi, meso jim režejo iz telesa in mečejo psom, — in mučijo še na druge načine — ni da bi slišali otroci.» «Jojl» je zastokala Marinka, «kaj bo, če nas dobi!» «Vs2i bomo prestali,» jo je bodril Lojzek, «kakor soi prestali prvi kristjani in umrli bomo za križ, kakor je umrlo enajst sto vitezov v B.csni.» «S Turkom,» je udaril Lihard s sulico, «nimam usmiljenja. Ubili so mi deda, očeta in matei", odpeljali sestre in brate, požgali dom. Ne bi mi treba vojne službe, bil bi na svojem domu. Da obubožujemo, tako kmetje kakor meščani, tako plemstvo kakor cerkve ,— vsega je kriv samo turški vrag, ki se zajeda in zaleta že poldruga stoletje v naše zemlje. Že je ^^aka gruda obmejnih dežela prepojena s krvjo — pa ne samo z našo.» «Tudi turške, tudi,» je kimal Mohor, «ali jih je kaj med nami starimi, ki se nisici še bili z vragom? Če bi ne bilo brambnega zidu iz. živih teles, kdaj bi bil že Turek šel naprej in naprej.» «In ko vas ne bo, bomo varovali mi!» je rekel moško Balant. Ginjen ga je objel stari Mohor: «Prav, sinko moj! Da bodo vedeli pozni rodovi, da bode vedel svet, kako smo branili to zemljo pred Turkom in Benečanom, kako smo jo poijili s solzami in krvjo,» *) Valvazor, XV. knjiga, štr. 404. STRAN 138._ ŽENSKI SVET St. 5.__LETNIK V. «In je ne zapustimo, če se dobe tudi ljudje, ki pravijo; kar podajmo se, davek bomo plačevali, pa hujše nam ne more biti pod Turkom kakor pod cesarjem.» «Saj to hočejo Turki! Kako cibetajo hrvaškim velikašem, kako so obetali Jui-išiću v Günsu — samo njih nadoblast naj priznajo», je pritrdil Lihard Mandi. «Turek ja kakor izkušnjavec, pravi: vse ti dam, samo poklekni in me moli,» je pripomnil Lojzek. «Le škoda, da niso po trdnjavah ob mejah sami Jurišiči,') Krupiči") in Markiavići.") So tudi taki, ki zapuščajo po nemarnem trdnjave, da jih zavzame Turek k^ takoi; so tudi taki, ki predajo trdnjave brez prave potrebe.» «Pri moji sveti patroni! Ko bi ljudje vedeli, kaka junaštva se gode' v trdnjavah ob Uni, Kolpi in Savi, ic/b ogrski in ob morski meji — razjokali bi se. Vsa Hrvaška je ena sama krvava rana, ena sama pesem o junaštvu. Da pade Hrvaška Turku v roke, smo tam mi in vse, kar j e za nami. Zato branimo tudi mi s Hrvati mejo, zato se bije in obubožuje naše plemstvo, dežela. In če bi se kdaj posrečilo, kakor upa vsak kristjan, da bi pognali Turka iz Bosne, iz Srbije, iz Carigrada — aH bodo znali ceniti zanamci trpljenje sedanjih rodov?» Težko so se zamislili... «Ko pa ni denarja,» je vzdihc>val Lojzek, «saj bi spravila cesar in papež ■Veliko vojsko skupaj.» «Tako pa, kadar kličejo na zborovanje, nakladajo samo nove davščine,» je mrmrala Jerneja. «Kakciboino pregnali Tm-ka,, ko je v nas. Saj bi ne imel nikdar take moči, ko bi mu je ne dali kristjani. V svojih domačih prepirih ga kličejo od strasti preslepljem... Tako so ga priklicali v Bosnio, Zapolja se mu je podvrgel, da mu pomaga Turek napram cesarju, Francozi in Benečani se vežejo ž njim, kadar jim kaže... Ni ga krščanskega duha. In luterani? In deželam ob Reni in Labi ni trsba še trepetati, če mi umiramo; to ne boli njih,» je kimal vlcijak, Manda je raztegnila roke in se razvnela: «Tam pa!... Kaj vedo tam o naši bedi? Njim cvete obrt, kupčija. Imajo tudi svoje zm.3de, vendar ni nobene primere z našim. Rečem ti, Lihard, mi tod bomo zaostali,.., kjer se množijo volklorvi, se ne množi omika. In naše uboge cerkve! Bila sem v Kelmorajnu, vsak Kranjec mora enlirat tja, če hoče, da mu pridejo sv. Trije kralji napovedat smrtno uro. Kakšno bogastvo je tam po cerkvah! Od sto in std let se je nabralo. Bila sem v Loretu,,.» «Tudi tam?» se je čudil Lihard. . " Stotnik v Giinsu. — =) Kliski stotnik. — Junak 'iz reške okolice. LETNIK V._2ENSKI SVET št. 5._STRAN 1-1-9. «Saj je blizu Šengalje, kamor toivorimo v sejem kože, korenine, lesene izdelke, pa nakupimo prediva in kaj zlatega, srebrnega ali steklenega za spominke,» je polvedala Mohorka, Manda je krilila z rokami: «Loreto, pravijo, da je najbolj bogata božja piDit v Evropi. Ne da bi bil čkivek nevoščljiv cerkvi, saj so vse v čast božjo, ali ko sem gledala, kako miglja in se sveti tam — sem se spomnila naše siromaščine in sem se razjokala. Tam visi od strolpa dviajset svetilk iz debelega zlata. Kar pogled ti jemlje, toliko je žlahtnih kamnov. Enkrat so poizkusili Turld napraviti po svojem, pa se jim ni posrečilo. Benetke soi na straži. In pri nas?...» Pogledali so svojo in na cerkvico sv. Roka pod gradom. Ubožca sta oba, sv, Anton in sv. Rloik, in tudi sv. Jernej v Senožečah. «Kar ne vzame Turek, to vzame cesar,» je siknil Mohor. «In če ostane kaj potem, ko ti je vizela graščina, vzamejo kobilioe, toča, črv, ropar, berač,» je zaklel Zahar. «Vsaj cerkve bi bili pustili v miru, zato gre pa vse narobe — sam cesar je loiropal svetnika,» je stokala Mohorka. «Pa zakaj mu nista branila ne papež ne patrijarh?» Uporno je gledala Jerneja izpod čela v vojaka, ki mu je bil pogovor vidno nevšečeii, «Kdo ima pravico? Tržaški škof in gospodar gradu sta se vedno pravdala za patronat župnije, naš župnik plačuje 26 benečanskih lir msnsala kapitlju.v Trstu, Glavno je, da jemljejo vsi,» «Kaj bo patrijarh? Komandira naj po Benečanskem. Vse župnije na Krasu pripadajo cesarju,» je rekla Manda z viška in mahnila z roka: «Pustimo to, govorim: o cerkvenih zakladih. Koliko je bilo tega po naših cerkvah na Krasu, kaj je bilo v Marijinem Celju, v Admontu, v Brezah, v Sekovem, v Ljubljani, Dobrovi in drugod: zlatih in srebrnih križev, svteč-nikov, monštranc, koliko zvončkov, src, verižic, posod za službo božjo, srebrnih in pozlačenih kipov, kar se je nabralid po starih cerkvah in božjih poteh v teku stoletij. V boljših časih so naši stari darovali, kar so nam vzeli hudi časi. Vedno smo bili vneti za božjo čast in to razdejanje Jeruzalema je bolelo v srce.» «Da, da!» je tožil Mohor, «Kar nasi je doživelo tiste dni, vemo, da je bilo, kakor bi treščilo v nas, ko je bil razglašen ukaz*), da morajo oddati cerkve in samioStani svoje dragocenosti, jih poslati s Krasa v ljubljanski grad in od tam v Gradec — v kovnico —, da bodo pretopili vse in preko-vali V denar za obrambo dežele, Povsioid so se ustavljali, prosile so opatice, župniki. Pa ukaz js ukaz! Tolažili so nas, da bodo dragocenosti bolj varne v Gradcu in da dobe cerkve vrednost dragocenosti izplačane v denarju — kar se do danes še ni zgodilo in se ne bo najbrž nikdar,» ») !2. septembra 1527, Dimitz, Geschichte Krains IL Th„ Seile Ul. STRAN 140._ ŽENSKI SVET St. 5._LETNIK V. Vojak je tolmačil': «Vem. Bilo je to po nesrečni bitki pri Mohaču. Ljudje, ubiti in odpeljani, blagajne prazne, a treba je bilo najeti in opremiti novo brambo.» «Naj bi pa vzeli 2id:m. Ti pcisojujejo in jemljejo obresti — kar vzeli bi jim vse vkup in jih pobili ali pregnali,» je menila Jerneja. Vojak je pritrdil: «Zidje niso res drugega viredni, povsod imajo kristjane v svoji oblasti, koljejo kristjanske otroke in uganjajo čarovnija z njihoivo nedolžno krvjo.» «In iz vsega tega ropa, veste, koliko' je prišlo?» Manda je pogledala zmagovito okrog sebe: «Oddajali äo na gradu trem gospodom stiski oipat je bil tudi zraven in izvedela sem, da je tehtalo in naneslo vse skup 1709 mark in tri lote srebra. Iz tega so nakovali 17.438 gld. in 13 krajcarjev. V kovanem denarju pa so dale cerkve: 4621 gld. 24 krajcarjev.'"») «Od kad pa veš vse to? se je čudil vojak. Jerneja je zbodla Mando; «Kaj ne bo vedela, ko se pogovarja povsod in izprašuje in lazi okrog,» «Ti pa pojdi vsaj do sv.Katarine vZažarjih in si kupi za sold pameti,» je dobila Jerneja v odgovor. Stari Zahar pa je obnovil svoje spomine: «Bolj smo jokali za cerkveno blago kakor za vse druge davščina, mislili smo, uboga para, da mora res že biti konec vsega in da bo kaznoval Bog cesarja. Da niso bili možje razkropljeni po vojnah, bi bil nastal gotoivo nov punl, skoraj bi ga bile napravile žene same.» «Kmetje ste pa od zmiraj pripravljeni za punt,» je zinil nepremišljeno vojak. Takoj so skočili skrivi j eni starci nanj — otroci so se ozirali za kamenjem. Mohoir je sopihal; «Ti kuga ti, vojaška, postopaška! Kar ti da cesar, vzame nam. Če ti n3 da, ne vprašaš, je Turkovo ali kristjancfvo? Mi pa: garaj! plačuj! deželni, zemljiščni, cesarski, cerkveni in sam hudič, ti ve še, kakšen davek. Plačuj naklado na naklado! Plačuj turški davek, (tedenski vlinar) p-untarski goldinar, za kazen, ker so se puntali tvoji očetje, plačuj od citroka, od panja, od živine, od žita... Gospoda na zborih ne sklene drugega kakor nove davke, cesar jih razdeli na posestva, gospodarji na kmete. In če se dobi graščak, ki opozori, da tlačau ne more več — pa ni več v milosti pri visoki gospodi. Praviš, da ne bo vedel svet, če pridejo kdaj boljši časi, kaka junaštva so se izvrševala po mejah — ali bo pa vedel in razumel svet za nami, kaj je trpela uboga tlačanska para, da je ohraniila ta košček zemlje svojim vnukom? Kaj so delali z nami še poprej... Prodajali sol nas in delili kakor črno živino... Še krava muka, če ji vzameš tele, jemali so dete materi, moža ženi, *) Dimitz; Geschichte Krains, II. Th. Seite 112. Iz cele Avstrije je nanesla zaplemba 120.000 gld. Tako je poročala i. 1643. sestavljena komisija cesarju Ferdinandu III. Bilo je to za časa tridesetletne vojne. Lozerth Tagespost 1926. LETNIK V. 2ENSKI SVET št. 5.__STRAN 1-1-9. Iz tistih hudih časov je rastlo sovraštva iz deda v vnuka in n® bo mirovalo, dokler ne bo porušilo gradov in pregnalo tlačiteljev.» Zasopel je obinicklnil starec, pa zažugali je vojaku drugi; «Kaj ni jelen v gori, drevö v hosti, riba v vedi in ptica v zraku last vseh? Pa nam zapirajo tržišča in sejmišča. Po zimi izdelujemo, kar je pri nas v navladi, kar dob'mo iz gcizda in preje. Nosili smo v mesta, imeli sejme okrog graščin. Zdaj pa, ko je v mestu čim dalja več obrtnikov in so tudi v mestih hudi davki, se pritožujejo mesta nad našo obrtjo in trgovanjem. S čim naj plačujemo in kje naj dobimo, če ne zamenjavamo ali ne predajamo?'Živ ne moreš v zemljo. Tu ne moreš pred Benečanom, tam pred Turkom. Trst in Benetke se pravdaj o za trgovce — izgubo našo, kdor pritoiviori v Devin ali Kciper, Milj s — enkrat mu pobere blago ta, drugič drugi. Ali je čudo, če beži toliko kmetov med rcparje v gozde ali pod zaščito mesta.» Mohor je prišel zopet do sape in udaril ob klop; «Pa se bomo še za staro pravdo! Še za sol ne didbimo, za sol, ki je tako potrebsia in tako draga.. Prej smo jo morali tovcriti iz Trsta, zdaj je dovolil cesar, da je zaloga soli v Senožečah, in je povzdignil Senožeče v trg. Vse -prošnje na Dunaj nam nič ne pcmagajci, kakor ne škodijo Turku vsa.zborovanj a v Uncu, Gradcu, na Dunaju in na Nemškem.» .. . Vojak je skomiznil z rameni: «Revščina je splošna, dragi prijatelji. Cesar se pritožuje, koliko ga stane obramba dežele, stanovi se pritožujejo. Cesar je izjavil, da bc. stal s svojim življenjem in premož-snjem za dežele. In kaj ni šel sam 1. 1557. pred Kanižo, ko so jo bili vzeli Turki? In zdaj preti. Turek zopet, da pride po Kamžc. Poveljnik je pisal po živež in pomoč v Ljubljano...» ; ' «V utrdbah ni nikoli zadosti,» je zinila Jerneja. Zdaj je planil vojak: «Kaj mislite, kmetje, da se bra.nijo utrdbe z mačkinim repcm: Treba je lesa, železa, topov, peska in apna, kamenja in prsti, puškarjeV in tesarjev,, kovačev in tesarjev, smodnika. In pred vsem kruha...» «In vina...» «Seveda, vina, če ga dobiš, sie ga ne brani pošten vojak. Pride Turek, zapre vse krog in krog, da ti ne more nikdai pripeljati živeža. Pa ti postavi velikanske stolpe, v nje postavi lom,biard.3i in strelce, Vojake z užigalnimi pšicami — pa se začne šala... Mi branimo zidove. Tu se zvime naš, tam turški vojak... Velika je Solimanova meč, vendar ga je ukanil Jurišič, da je šel izpred trdnjave, ki je bila vsa izčrpana, m:iral je zapustiti Zrinjskemu SigCt, ali grozi, da pride še... Veliko je res že dobil — mi se branimo do skrajnosti... Nikogar ne odkupimo, ki pride v turško sužnost — to pa zato, da se ne zanaša nikdci in zato raje umrje, kakor da bi prišel v mučno sužnost za svoje živa dni. Pa Turki so tudi tako zavratni, da odkupljene viteze zastrupijo, da bi jim ne delali škode. Tako umrli kmalu po svojem odkupu Juri Šenk, Kozjaški in Ramenski gospod in drugi... Pri predaji tudi ni, da bi S3 STRAN 142._ ŽENSKI SVET St. 5._LETNIK V. zanesel na turško besedo. Kolikokrat so pomorili posadko, ki se jim je vdala... Pa tudi mi ne ljubkujemo Turkov, kadar se bijemo ž njimi. Reci, Manda, kar hočeš. Bijem se in |a ubijenu, ali pa on mene, Razun če je kak imenitnik, da se dobi zanj velika odkupnina. Posebno imenitnega pošljejo potem v dar kakemu velikašu, ki se primerno zahvali.» «Take zverine.ste torej, da ubijete reveže in varujete bagate. Kakor pri Turkih,» je grajala Manda in izdilmila: «Bog nas tepe za naše grehe. Saj se obrača vse od prave ver;. V Bosni so bili bogomoljci,®) na Ogrskem in pri nas protestanti, ki se bratijo raje s Turki, eni se prekrščavaja, eni se bičajo, eni skačejo — mi trpimo. Vsa znamenja na nebu in na zemlji ne poboljšajo in ne izmodrijo sveta. Lezemo v revščino in, ž njo v nevednoist. Zapisovali in podučevali so menihi. Koliko so jih pobili in odgnali! Stari ljudje so pravili mlademu rodu, kar je bilo davne dni. Turek pobija stare im odvaja mlade — naša Vez z nekdanjostjo je pretrgana, naše lepe pesmi in priče so se poizgubile in svet bo rekel našim zanamcem: kalu ljudje so to, ki ne vedo nič o svoji preteklosti. Obubužani in neomikani — tci bo naša usoda.» «Včasih,» je rekla Mohorka, «so prihajale bele vile, učile so nas, kdaj in kako naj kaj naredimo, zdaj so se poizgubile tudi one, samo volk mesar se množi in medojedec**) nam tlači žito,» «Pri Vratih, pri nas, so imele stanovanje v jami — še sci tam železna vrata, v jamo bežijo ljudje pred Turki — belih žen ni več in sreče ni več...» Zamišl-jeno je povedal to vojak in zm.ajal z glavo; «Turki pravijo, da mora biti en car na zemlji, kakcr je en Bog v nebesih. Ako bi se to zgodilo, potem bi videli tudi v drugih daželah, kjer se jim zdaj dobro godi, kako raste trava za turškim konjem.» Strahoma je vprašaj Balant; «In bi požrl Soliman vso živino od Postojne do Senožeč?» Z viška je pogledal Lojzek tovariša; «Pa kaj ti bo blago (živina), če ns bo bilke trave dd Dunaja do Rima?» «Kaj žre Soliraan tudi travo?» se je zgražala Marinka in Lojzek je odgovoril resno: «Vse požre; travo, usnje, otroke, mesta in vasi.» In govorili so naprej, O voilkašu. Volku velikanu, ki se ga ne prime krogla m ga ne predere železo, ki raztrže o belem dne človeka in žival, o medvedji masti in zajčjem mozgu, ki sta zdravilo za ugriz gozdnih zveri, o orlu velikanu, ki gnezdi nad Sovičem pri Postojni in odnaša jančke in se *) bogomili. '' «") medved. - . .: LETNIK V. ŽEN'SKI SVET št. 5. STRAN. 43. loteva otrok, o Martosih, ki kradejo otroke, da jih prodajajo na Turšk.o/fi vohunijo za'Turka in kristjane... — Vojak pa je ugibal, kako naj bi šel od te hiše do gor, kako, naj sporoči, za kar je zastavil besedo — previdno, da bi ne osumil nikdp jnlädte žene, da je ne bi izpostavila sumnja v sramjcitni obroč... ' in Loijze je čakal na priliko, da reče vojaku: «Pri nas smo takorekpč grajski. Naš ded ve več kakor Mohor in Zahar, naše vino in naš kruh sta boljša. In naša mlada je lepša od Jerneje.» (Dalje prih.) Pesem o vrenju, (t srečko Kosovel.) Kahor vino, ko zašumi, ljudje so pijani svojih sanj zavre in se razteče in groze in bolesti; preko robov na vse strani, vsak tava omamljen in pijan, kipi, kipi, šumi, šumi kakor da smrti je že prodan, in ustaviti se neče — opoteka se in se ne more zavesti, I jaz sem med njimi, sam, čisto sam, z njihovim vrenjem padam in vstajam, če deklica mine, jo komaj spoznam, lasem vihrajočim se komaj smehljam, in s svojo bolestjo pijan se opajam. In hiše se vdirajo, strehe zginevajo v množice, ki tam na cesti kriči, a srca, vsa plašna tiho vzdrhtevajo', in duše, vse grenke, o smrti prepevajo — v meni pa sahnejo zadnje moči... Iz zbirke „Večna plamenica". (Kmo Koqandn.) To noč sem slišal nevidnega slavca žvrgoleti. Kaj je že pomlad? Moj Bog, in solnce greje! Kod sem taval v teh strahotnih nočeh, da so temote krog mene nenadoma vse razsvetljene in da je dan in mir? Odprite okna, naj se ta mavrični veletok ves name zlije, ki šumi v vrtovih; naj se drgetajoče mi telo še enkrat zavije v vijoličasta ogrinjala planin, ki me z daljnega obzorja zavejo z vabečim glasom! Ve moje ljubljene planine, jaz tiho stopam po višavah že, ki so vse daljnejše in višje nego vaša belolasa temena! Toda bolj blažene lepote ne bom gledal več nikjer. In vem, da je več tudi biti ne more. STRAN 128._ŽENSKI SVET št. 144._LETNIK V. Dobrota. (A. Severjeva.) ' ilo je takrat, ko. je Gospod počival. Njegovega čela so se komaj dotikale čiste ustnice Resnice. Lepota se je potapljala v njegovih cčeli. Dobrota pa je slonela na njegovem srcu. Bili so eno. Bilo je takrat, ko je Gospod pozdravil lastno misel: Bodi! Nastaja je Luč. Čiste ustnice Resnice, ki so se komaj dotikale Gospodovega čela, so vztrepetale. «Hčerka, poglej!» Resnica se je zagledala v Gospodove oči. Bilo je prvič. Takrat se je Lepota prvič nasmehnila v Gospodovih očeh, Bobrota pa je še shinsla na njegovem srcu. Bilo je takrat, ko si je Gospod zaželel bitje «po lastni podobi». Resnica se je zagledala v Gospodove oči. Bilo je drugič. Takrat se. je Lepcita zopet nasmehnila v Gospodovih očeh. Debrdta pa je še slonela na Gospcdovem srcu. Bilo je takrat, ko se je Gospod razjezil in obžaloval, da je ustvaril bitje ^3ivno volilno pravico. Dostop imajo do študij, dostop v javne službe, nihče se ne čudi, če same potujejo ali si svobodno volijo spremljevalce. Imajo celo prednost pred moškimi, imajo lastne srednje in visoke šole, lastne klube, lastne salone, posebne vozove pri vlakih in svoje hotele, kamor imajo gospodje dostop samo v spremstvu dam. Kultura in politika je precej v njihovih rokah, mož je samo «Dollarmacher»; često sam oskrbuje družinske in gospodinjske posle s služkinjo, ona hodi pa v gledališče, kavarno in čita romane. To je Amerikanka v političnem in socijainem pogledu. Kaj pa s telesno vzgojo? Telesna vzgoja je pri Amerikankah silno intenzivna in tako zvezana s celotno žensko kulturo, da se mi zdi, da je šele novejši športno-kultumi pokret dal pravo žensko organizacijo in prvi določni, konkretni program. Če nasprotno pregledamo, kako se je ženska kultura, zlasti telesna, dosedaj gojilg v Evropi, vidimo, da iso bili tu odločilni vplivi Amerike, ki se. nam razen tega kažejo tudi na drugih kulturnih področjih. Obstoji torej opravičena domneva, da bo šlo evropsko žensko gibanje tudi v tem slučaju za girl-kulturo (girl pomeni deklica), ki je zavladala popolnoma spontano in nekako absolutno med ameriškim ženstvom. Zato ne bodo odveč sledeče vrstice. * :lr * Neka filmska družba Ufa je izdelala film: «Wege zur Kraft und Schönheit» {Fota k (sili in Lepoti), ki so ga pred časom dali tudi v Ljubljani, Ta film, ki ima propagandni namen, jasno kaže razvoj telesne kulture in sedanje oblike sporta, V prvem dejanju dokazuje potrebo telesne kulture z zdravstvenega stališča, zlasti za normalni razvoj hrbtenice in za pravilno dihanje. Telovadijo že dojenci. V naslednjih delih kaže telesno kulturo kot higijensko skakanje in pretezanje v naravi, na zraku in solncu, nadalje kot izraz naravnega čuta ritmike v narodnih plesih, še dalje kot umetnost, ki s telesnimi kretnjami izraža dušno nihanje in zlasti opozarja na lepoto telesa, ki je produkt pravilno gojene telovadbe. Moji romantični umetnosti je predvsem ugajalo simbolično predstavljanje (s celim telesom), kako roža raste in umira, od ženske strani, od moške pa simbolika sužnja, kar je izvajal neki Japonec. Predstavljene so bile nato še razne šole. za telesno kulturo, zlasti žensko (omenil jih bom pri neposredno sledečem zgodovinskem očrtu). Končno je sledil pregled raznih panog športa, ki so v Angliji in Ameriki skoraj bolj uvaževane kakor znanstvo ali leposlovje. Tam prirejajo univerze vsako leto športne tekme in po njih merijo dober glas univerze. * * Če natančneje označim zgodovino telesne kulture v Evropi, moram omeniti sledeče: Začetnik telovadbe je Jahn. Pred očmi je imel vojaško disciplinirane -skupine, ki STRAN 128.__ŽENSKI SVET št. 148._LETNIK V. točno izvajajo razne kretnje v svrho lažjega obvladanja telasa. Ko se je potem pod. vplivom Amerike začelo v centralni Evropi širiti gibanje za žensko enakopravnost v zasebnem in javnem življenju, tako tudi na polju telesne vzgoje, so takoj uvideli, da je Jahnova-telovadba za žensko telo pretežka in neprimerna. Spoznali so, — česar še danes ne priznavajo vse — da je cilj telovadbe za žensko določen že v bistvu ženskega telesa in ženske duše, torej povsem različen nego pri moškem. Žensko telo je nežnejše, lič-nejše in ima torej telovadba za žensko večji pomen kot za moškega. Tudi svojstvenost duše se kaže v večjem zmislu za ritmiko, elegantnost in gracioznost kretenj. Zato je, veliko bolj hvaležna ženska telovadba, ker je boljši, lepši in gibčnejši materijal ter je mogoče 2 žensko ritmično telovadbo nastopiti ob vsaki priliki in-pred vsakim občinstvom. Tudi moška telovadba more nuditi velikih užitkov nastopajočim, in gledalcem — saj je vsaj dandanes telovadba prirejena večinoma za pagled in nastop — vendar je treba za občudovanje telovadbe te vrste posebne dispozicije. Hvaležni moramo biti torej ženskemu gibanju, da je na ta način obogatilo naše kulturne užitke, Zavedati se pa mora ženska kultura, da bo ohranila svojo vrednost in svojo predncot le dotlej, dokler bo pristno ženska, brez moško-surovih gibov — zakaj moško energičen gib ima vrednost le tedaj, če ga izvede moški — in dokler se ne bo spustila na nivo občinstva, okušajoč si pridobiti naklonjenost z lascivnimi kretnjami. Ženska bodi ženskal iNa podlagi spoznatkov, da je žensko telo vrednejše vzgajanja in da ima čisto svoje naravne smeri, so se razvile razne šole, od katerih povdarja vsaka posebno smer. Šola dr. Mensendieckove ima za glavni cilj gimnastič^io vzgajanje telesa in iz tega izvirajoče lepoto telesa. (Mimogrede naj omeiiim, da ise je pod vplivom spremenjene ženske telovadbe — če jo sploh še smemo imenovati s tem čudnim izrazom — spremenila ravno tako moška 'telovadba, ki je tudi začela povdarjati posameznika nasproti armadi ter skušala z najrazličnejšimi naravnimi kretnjami telo okrepiti in narediti lepo. To je v bistvu sistem Šveda J. P. Müllerja.) Umetnostno' Smer je zastopala Isadora Duncan, ki je prva plesala z golimi nogami. Praktično je združil obe smeri, kalistenično in esitetsko, Jacques Dalcroze, ki je v Hellerau gojil ritmično. gimnastiko. Danes prevladuje mnenje, da je za ženske sploh najprimernejši način nekak ritmičen ples. Tudi je tu Dalcroze dosegel vrhunec. Nemškemu in francoskemu duhu je bilo zadoščeno, da je videl v praksi izpeljane znanstvene teorije o vzgoji telesa, -Francoski duh je kazat nekoliko več čustvene note, ideal je bil erotična žena, nemški nasprotno je kazal spekulativno noto, ideal je bila inteligentna, dozorela žena. Iz Rusije je začel prodirati balet 2 nekoliko isekisualno noto. Te smeri so se ustalile in se izpopolnjevale; Laban teoretično, Mary Wigman praktično v -skupinah, dr. Bodes. Razširjala se je ta telesna kultura po zavodih, katere so ustanovili Menisendieckova, Wigmanova, Dalcroze itd. Tudi ko se je po vojni začela vsa stvar obračati v bolj ekspresionistično smer, — najdemo plesalko Sent M'ahesa, dobimo šolo Lohenland, ki telovadi principijelno brez obleke — ni videti v tem nobenega večjega koraka, marveč se je le določeno izpopolnjevalo in razširjalo. V to mirno, ustaljeno telovadbo po teoretičnih predlogih je pa butnil val telesne kulture, ki je brez teoretične pretekloisti in adekvaten izraz žive, nemeditirajoče sile, ki hoče udejstvovanja samo zaradi udejstvovanja telesa- To je girl-kultura, ki je prišla iz Amerike že tudi k nam, le da mi nismo bili pripravljeni in da s svojo razumarsko ne-naravnoistjo tega ne moremo popolnoma razumeti in občutiti. Zakaj girl-kultura ni samo neka posrečena oblika telesne kulture, ampak sploh izraz in življenje ženske duše, * * * Začetek tega gibanja je težko določiti. Prvi začetki segajo brez dvoma že v prva povojna leta, a šele pred nekaj leti je dobilo gibanje določnejšo obliko. Istočasno so nastajale razne skautske organizacije, za moške boy-iscouts, za ženske girliscouts, ki pa nimajo s tem girl-pokretom nič skupnega. Zakaj girl-kultura nima posebne organi- LETNIK V. 2ENSKI SVET št. 5. STRAN 1-1-9. zacije, marveč je le odraz časa, nekaka ženska. Kakor je bistveni znak vsega povojnega kulturnega življenja v Evropi hotenje nečesa novega, brez bližnjega poznavanja in določanja, tako nahajamo isto v Ameriki zlasti pri omenjeni girl-kulturi. Amerikanski značaj kaže posebno duhovno usmerjenost, ki je od splošno-evropske docela različna. Sicer nahajamo med francoskim, nemškim, ruskim aH balkanskim duhom silne razlike tako v oziru pofmovanja in uživanja življenja, kakor tudi drugače, vendar najdemo nekatere skupne podlage. Amerikanci so pa v tem oziru ljudje povsem drugega kova in sicer tako, da jih moremo razumeti le, Če vržemo od sebe vso kulturno navlako in poskusimo občutiti sebe, svoje duhovne utripe in svoje telo čisto naravno. Amerikanci so šli iz domovine, da se oproste materialnih neprilik, pa tudi one nevarne duhovne napetosti, ki vlada pri nas in sega že v neresnične višine. Zato so Amerikancu glavno dolarji, s katerimi si lahko naredi paradiž na zemji. On živi takore-koč samo zase in za svoje veselje. Peha in trudi se čez dan, da zasluži dolarje, ob večerih in ob praznikih pa živi kot neodvisen gospod, kateremu so odprti vsi užitki in vse zabave. — Amerikanec pa služi tudi zato, da more svoji isoprogi, ki igra vlogo nekake kraljice, nuditi lagodno življenje. Za dosego tega namena mu ni pretežko nobeno delo in nobena žrtev prevelika. Iz te vloge ženske in moškega sledi popolnoma naravno, da se za leposlovje in umetnost brigajo zlasti ženske, še najbolj pa skrbe za isvoje telo. Že mož — Amerikanec vidi v športu zadcvoljctvo in plačilo za svoje delo ter mu je šport cela druga, izven-službena polovica življenja. In čimbolj je monotono njegovo vsakdanje delo — kljub silnemu vrvežu javnega prometa in šumu tvornic —, čim bolj se čuti isužnja vse te tehnike, tembolj si hoče o prostem času nadomestili med delom zastalo življenje, a na precej drugačen način kot običajen Evropejc. Naš delavec, ki je v delovnem času precej podoben amerikanskemu stroju, se hoče poživiti v prostem času z zabavo, z veselicami, plesom, pijančevanjem in zapravljanjem, redkokateri z duhovno zabavo, čitanjem, predstavami in predavanji. Amerikanec je v tem oziru naravnejši. Ko pride domov od težkega dela, ga ne čaka doma revščina, ampak v lični hišici zdrava in lepo oblečena žena in tudi sam je oblečen izven dela kot gospod. Kot tak ima tudi družabnostno pravico iti v kavarno in med «višje», ker se je kot demokrat naučil za to družbo primernega obnašanja. Z negovanjem telesa in športom ter priprostimi duhovnimi užitki si hoče zopet priklicati upadlo življensko moč. Kaj čudnega torej, če se je ob tem ugodnem življenju in tej skromnosti moža kot zakonskega sodruga vzbudila v ženstvu samozavest in želja biti,od moža Gploh odvisna, tudi v ljubezenskih zadevah. Amerikansko dekle hoče doseči gmotno nezavisnost od moža, da ji ne bo treba čakati ženina ali pa se prodajati moškim. Brez dvoma bi gmotna nezavisnost tudi pri nas znatno omejila javno in tajno ter družabnostno prostitucijo, a moti se, kdor misli, da je denar zadnji vzrok tega zla. Amerikansko dekle sicer pozna ljubimkanje, a ne v spolnem pomenu besede, marveč zgolj kot ljubimkanje in to le, kogar ona hoče in kadar ona hoče. Živeti sploh brez moških, najti sama v sebi zadostilo svojemu življenskemu hotenju ter se z dekleti veseliti, to pa je cilj, katerega si je postavilo amerikansko ženstvo v zadnjem času. To je tudi bistvo in gibalo girl-kuUure, ki se je mahoma razširila po vsej Evropi, pa je že tudi prestopila Ocean, Samo da je girl-kultura kot plesna kultura le en del, oziroma, bolje rečeno, zunanji izraz teh skoro podzavestnih teženj. Zakaj Amerikanke ne vprašujejo:. zakaj to delamo, ampak samo žive in delajo, kakor jim da narava, oziroma kar je postalo moda. Bistveni razloček med Ameriko in Evropo je v tem, da se mi pred vsakim gibom roke vprašamo čemu, Amerikanci in zlasti Amerikanke pa nič ne vprašujejo, marveč store in se vesele svojega dejanja. Zato tudi mi, hladni Evropci, ne moremo prav razumeti tega pokreta, kaj šele, da bi ga posneli. Mi samp registriramo, potem analiziramo, znanstveno ugotovimo, pa je konec. STRAN 150._ ŽENSKI SVET St. 5._LETNIK V. Kakor sem že omenil, je girl-kultura samo zunanji izraz nezavestnega teženja k neznanemu idealu. In ravno vsled te nezavednosti in torej naravne instiktivnosti dosc-zajo Amerikanke čudovite uspehe. Če bi hoteli opisati oni nezavestni ideal, bi ga označili sledečem biti kakor sedemnajst do dvajsetletno dekle, ki ima še mehko, nerazvito telo, je polna lastnega življenja in živi s tovarišicami. [Značilna poteza amerikanskega duha je tudi ta, da ne išče odlike, ampak hoče biti enak med enakimi. To se zlasti dobro kaže pri našem girl-pokretu.) Doseči hočejo ta cilj 3 telovadbo, pravzaprav z ono vrsto telovadbe, ki je za ženske najprimernejša, s plesom. Po petnajst do dvajset deklet se spravi v eno ali dve vrsti pri nastopih v originalnih, vendar ne lascivno preračunjenih toaletah in potem pleše cela vrsta kot ena. Seveda se nam to že skoro ne zdi več ples, ali vsaj precej dolgočasen. Vendar je ta ples v istini izraz notranjega življenskega občutja in zadovoljstva. Če bo evropska hladnost vrgla od sebe tradicionalno nenaravnost in nenravnost, bo tudi evropsko žcnstvo videlo v tem girl-plesu nekaj naravnega in bo našlo v njem pravo življenje telesa. Spomnimo se na jazz z jazzbandom. Kako je prišlo do jazza? Črnci, ki so se priselili v Ameriko, so se sicer popolnoma privadili tamošnjemu življenju in poslali neobhodno potrebni sloj delavstva, vendar iso pa po svoji naravi in koži ostali taki, kakor so bili že v svoji domovini. Njihovi nacionalni plesi so sicer izginili, ni pa izginilo veselje do plesa, v katerem so dajali duška ne samo svoji telesnosti, ampak so v njem kazali tudi svoje duševno stanje. Ko jim je torej prešel v kri rite-m velemesta, tvornice in javnega prometa, so to pokazali v plesu, ki je kazal deloma njihovo mržnjo do te tehnike, deloma njihovo soživljenje z njo; ta ples so spremljali s svojimi originalnimi glasbili in jazz-band je bil ustvarjen. Amerikanci so ples svojih soprebivalcey prevzeli, ker niso imeli sami niČ originalnega, in Črnci so s svojim plesnim doživljanjem premagali svoje gospodarje in zatiralce Amerikance. Če so Amrikanci plesali na ta način, jim je bilo to lahko, saj je bil ritem velemestne tehnike njim domač, naravnost njih druga narava. Ko je pa prišlo to v Evropo, je postalo ismešno, ker smo mi. kljub mogočni tehniki ohranili še vedno naravni ritem srca in pljuČ; če potem, plešemo te plese po svojem ritmu, nastane iz tega nezmiselen nestvor. Glede girl-kulture in odnoenega plesa je stvar nekoliko drugačna. Tu je ritem siccr tudi nekoliko velemestno-tvorniški, vendar je .glavna podlaga plesa narava, in sicer narava vsakega posameznika, oziroma narava skupine dvajsetih enakomislečih oseb. Teoretično je o plesu, zlasti tem, ki je neposreden izraz nepapimatega življenja, nemogoče govoriti. Gre le za to, da vemo, da eksistira ples, kj^r je seksualnost a priori . izključena, in ki je najnaravnejši način izražanja one telesne sile in zadovoljstva, ki si hoče dati duška v plesu. Tudi je ples in vsa kultura prehodnega značaja, trdna je Te njena podlaga. Na telo in njegove naravne užitke nespolnostne vrste smo sedaj polagali premajhno važnost. Amerika je to popravila z enim korakom, ker pač ni imela težke tradicije in je po naravi bolj življensko impulsivna; mi pa moramo, ker smo se teoretično odrekli skrbi za telo, najprej teoretično korigirati svoje nazore, potem pa pripraviti svoje telo, da bo v svoji naravnosti kakor antena brezžične postaje čutilo, kako upravljajo svoje telesno bogastvo ljudje onstran Oceana. Zakaj novo življenje, ki prihaja na svet, revidira vsa področja kulture, poleg umetnostnega tudi versko, poleg znanstvenega tudi telesnostno. In kar bo našlo dobrega na področju telesne kulture, bo poglobilo in pridružilo no^vemu življensko-svetovnemu nazoru, ki bo posameznika in vse človeštvo blagoslovilo in postavilo na naslednjo višjo stopnjo. V interesu bodoče kulture je torej tudi iskanje zakladov v telesni polovici enotnega človeka. LETNIK V. 2ENSKI SVET št. 5. STRAN 1-1-9. Tvoje OCl. (t Srečko Kosovel.) Trnje oči, ponižane, V premagovanem trpljenju vzbleste nekoč visoke, sc svojo moč zatajile, tihe v svojem molku silo so z dušo premagale — bodo pojile proroke. zdaj bodo svet rešile... Pri šahtu. (M. LipuiiC.) Stroji drve in rohne po vijugastih tirih, votel ropot začrnelih vozičkov odmeva v ozračju, sajasti dim- se vali in polega po dračju, veter podi ga pa travi od vročega solnca ožgani. Stebri dimu razceirani se vijejo v mrak razrahljani — stclpi visoki, ki tonejo v mračnih okvirih. Šumno vrvenje iz jame ogromne, rastoče širi in gnete se v nerazumljivem hotenju, vzbuja le trpka občutja v neubranem ihtenju; kot v labirinta, ki srca obupna razpali, duša se v strahu nemirnem človeku razgali in v onemoglosti glas hrepenenja se v vdanosti joče... Stolp se pri šahtu zamaje, piščal zaječi, težko dvigalo v temine grozeče zdrči... Zopet privleče iz jame se kletka železna, bruhne iz teme svoj plen pošast jezna — črno postavo, ki plinov strupenih napita v rovih samotnih in blatu ležala je skrita. Množice glas se raztresel je v votlo grmenje, težek obup je napolnil vse rosne oči, kriki brezupa so zlili se v vlakov bobnenje, tiho proseče plamtele so v temo noči — Padel je človek, ki stavil podzemske je puste domove, srkal je sladki plin, kopal je z drugi grobove. Leščerba jamska svetila mu uro je zadnjo, plamen goreči izdihnil v trepetu je nad njo, stran 152._ženski svet st. 5.__letnik v. Gospodinjski tečaji za kmetska dekleta. (J. Pahor.) J o sem včasi ogledoval razstave lepih ročnih del ob zaključku tečajev Ženskega dobrodelnega udruženja, sem se nehote vprašal: ali je s tem rešena vprašanje vzgoje naših deklet nä deželi, ki ne morejo v nikako šolo, v nikako strokovno iizobraževališče? Nisem imel vpogleda v vzgojna delo, ki se je vršilo __o priliki tečajev polag strokovnega poulia, prepričan pa sem, da ni bilo tako vsestransko, (preveč poznam owire),, kakor bi büo želeti med dekleti iz kmečkih in delavskih rodbin, ki so najbolj potrebne živega pouka v najnujnejših stvareh rodbčnskega in širjega življenja. Letošnjo zimo pa sem sledil gospodinjskemu tečaju v nek-jm slovenskem trgu; priredilo ga je tamkajšnje žensko društva!. Obiskovalo ga je 30 udeleženk, sama kmetska dekleta, ki so izjutraj prihajala v mesto in se popoldne vračala domov. Tečaj je trajal cd 8,—16. ure. Živila je preskrbelo deloma društva, deloma dekleta sama. Visaka je namreč plačevala za hrano pa 5 Din na dan. Vid.3l sem, da je način nadaljnje izobrazbe deklet, kakor ga organizira dotično društvo, izredno praktičen in enostaven ter bi mogel za silo nadomestiti tudi gospodinjske šole, ki naj bi bile nekake vzporednice obrtnih in kmetijskih nadaljevalnih šoil. Takoj po zajutreku se je pričelo delo. Udeleženke iso bile raz,deljene dopoldne v dva enaki skupini, od katerih je imela ena šivanje, druga kuhanje in sicer menjevaje se dan za dnem. Od 8.—9. so jemale teorijo kuhe ter se je razlagal jedilni list za dotični dan. Pouk v kuhanju je stremel za ciljem; kako hraniti na pameten in zdrav način človeško telo po znanstvenih izsledkih tako o vrednosti in pomenu živil kakor o higijeni človeka, oziraje se posebno na razmere in običaje v kraju, odkoder so bile udeleženke. Če pomislimo, kako konservativna je dežela v pripravljanju vsakdanjih jedil, kako nepoučen posebno kmečki sloj, ki mu pogosto nikakor ne nedostaja živil, le da jih ne zna racionalno uporabiti, vidimoi, da lahko taki tečaji znatno dvignejo narodno gospodai'stvo. Po uri teorije je prišel praktični del; udeleženke so si pripravljale <:ibed. Že dan prej so določile gospodinjo, ki je dobila primerno vsoto denarja za nakup vsega potrebnega. «Gospodinja» vodi dnevni račun, je odgovorna za živila, posodo itd. ter je v pomoč voditeljici t3Čaja. Tako se praktično vežba v knjigovodstvu in v vodstvu kuhinje. Ker se pripravlja vsakdanji obed iz juhe, glavne jedi (mesa in prikuhe) ter sladice (močnate jedi), se razdele udeležer&e na tri skupine; za glavno jed je določenih 7 daklet, za juho 4, za sladico 4. Vsaka izmed teh skupin ima posebno mizo, obenem pa določena vsa stranska opravila, ki jih miora LETNIK V.___ŽENSKI SVET št. L STRAN 127. izvršiti. Skupina za pripravljanje juhe mora pomiti posodo za kuhanje in osnažiti šitedilnik, skupina za glavna jed snaži pribor ter kovine in les, skupina za sladico briše posodo in snaži tla (prostore). Tako razdeljeno delo jamči za red in disciplino v tečaju, Poleg tega se je ob sobotah izvršilo še temeljito snaženje vseh prostorov' tečaja. Od 12.—13. ure je bil skupni obed. Društvo je oskrbelo potrebno namizno opravo, kruh so si udeleženke prinašale od doma. Obed je dal priliko, da so ise dekleta vadila serviranja, obenem pa se tudi seznanjala z družabnimi pravili. Gleda «beda bi bilo omeniti, da se je pripravljal vedno po drugem jedilnem listu. Tako so imele udeleženke priliko, spoznati čim več različno pripravljenih jedil, Ponavljal se je jedilni list le toliko, kolikor je bilo potrebno, da se izuče samosioljno skuhati oziroma speči. S trikratno ponovitvijo so dekleta znala sama pripraviti vsako jed. Skupina, ki se ni mogla vežbati v kuhanju, se je v dopoldanskih urah vadila v šivanju. Šivanje se jemlje praktično: krpamje, predelovanje in izgotavljanje oblek. Hvalevredno je, da se na tečaju fina dela, ki morejo voditi le v razkošje, že a priori izključujejo. Tudi tu se misli le na resnične potrebe družine, Kakor vodi pouk v kuhanju pedagoško naoibražena strokovna učiteljica, ima tudi šivanje strokovno moč. Udeleženke so si preskrbele nekaj šivalnih strojev, ki so bili v prostorih tečaja vsem dekletom ma razpolago. Tudi blago so si same oskrbele, pri čemer so pridno predelovale tudi že ponošene obleke. Poleg krojenja in šivanja so poučevale tudi krojno risanje in so torej udeleženke tečaja imele priliko, seznaniti se z najnujnejšim, da se morejo same izpopolnjevati še nadalje. Od 14.—16. ure so sistematično jemale teorijo. Obravnavale so živilo-znanstvo, jedilne recepte, ki so jih tudi napisovale, obravnavala so se vprašanja iz gospodinjstva, ki naj bi se dvignilo na stopnjo vede, vežbale v gospodinjskem knjigovodstvu, bila so predavanja o vzgoji in vzreji otroka, s posebnim oeirom na otroške bolezni. Da so koristna združile z lepim, so se vežbale tudi nekoliko v dvoglasnem petju in so proti koncu tečaja vpri-soiile tudi dvoje dramatskih stvaric za slovesni zaključek tečaja. Ta del — teoretični — bi moral biti obširnejši. Marsikaj zelo nujnega in potrebnega bi se lahko obravnavalo, posebno iz področja kulturnega udejstvovanja čloVeka, če bi tečaj trajal par tednov več. Edini nedostatek pri tečaju se mi zdi to, da ni že vnaprej določenih nekoliko ur Ea stvari, ki so posebno na deželi važne in bi se ž njimi seznanila dekleta, ki sicer niso deležna dobrih kulturnih pridobitev. Na srečo se je veliko, vzelo priložnostno, ko je ta ali oni dogodek dal povod. Tak priložnostni pouk silno važnih stvari, ki tvorijo pravzaprav življenjsko modrost človska in še STRAN 154. ŽENSKI SVET št. 5. LETNIK V. posebno žene, je. gotovo mnogo več .vreden kot vsako teoretična predavanje, suho prepričevanje in osladno moraliziranje. Sploh ima tečaj svoj, izredni pomen v tem, da se na njem ne poučuje le, ampak da se družno živi. Skupno življenje tolikih deklet, ki pod avtoritativnim vodstvom same urejujejo svojo skupnost, daje neštetih prilik, da se pokažejo dobra in slaba svoijstva človeka. S tem je dana tudi prilika za globoko vzgojno vplivanje na udeleženke. Že skupno delo in bivanje zahteva neko medsebojno sporazumevanje, pcispešuje lastnosti, ki so potrebne za ohranitev skupnosti. Poleg tega. pa pridejo še drugi človekovi instinkti do veljave ter se razkrijejo ob raznih prilikah. Ako ima tečaj voditeljico, ki ne dela za kruh, ampak iz uverjenja, da je treba v dnu zajeti dobre moči, speče v ljudstvu, ter jih dvigniti na solnce, ako zna oblikovati nepokvarjene, zdrave duše, potem postane tečaj, dasi kratek, veliko več koit «gospodinjski» tečaj v ozkem in prozaičnem pomenu te besede. To je tudi, kar me js nagnilo, da sem spisal-o tečaju člančič za «Ženski svet». Kar se stori za gospodinjsko izobrazbo kmetskih deklet pri nas, so komaj drobne kaplje ,v razsušenci zemljo. Gospodinjski tečaji imajo neko oddaljeno sličnost s slavnim danskim ljudskim vseučiliščem, ki je preobrazilo do tal danski narod. Ta sličnost sicer ni v.učni snovi, je pa vsaj deloma v načinu, kako so organizirani. Odločilnega pomena je skupno življenje udeleženk in vodstva tečaja, kar je bilo izvedena na Danskem že od prvih časov Koldovih začetkov. , Drugo, nič manj važno dejstvo je, da tečaji niso le «gospodinjski». Marsikatero dekle se ga je udeležilo iz utilitarističnih nagibov, marsikatero ni videlo v njem nič drugega kot sredstvo, da hitreje zapusti rodnio zemljo in se zateče v vabljivo mesto, Toda še predno se je tečaj končal, so taki nameni padli, padli, ker ,se je menjala duševnost udeleženk. Cule so, da ljubezen do kmečkega doma, kakorkoli je skromen, do svoje zemlje, kakorkoli je sinoniašna, ni samo mrtva beseda. Cule so, da imajo poklic tudi v svojih hribih, dasi daleč od gosposkega mesta, da, še lapši in važnejši poklic, ako ga razumejo in spoznajo do dna. To so čule in našle zmisel, ki jim ga je današnji red'zakril, a ne ubil. To pa je pridcfcitev, ki je ni mogoče dovolj preceniti. Kakor vsako delo v začetnern razvoju, je tudi prirejanje gospodinjskih tečajev še vedno preveč prepuščeno zasebni pobudi in s tem slučaju. Za dekleta na deželi bi se dalo več, veliko več storiti. Javnost nima prave zavesti o nravnih močeh žene, o .možnosti njih razvoja in posebno o pomenu ža rodbino. Potrebna' bi bilo, da se. zavzame j o za tečaje prosvetni šolski uradi in da jim s pomočjo učiteljstva zagotovijo vse širji in hitrejši razvoj.' ŽENSKI SVET št. 5. STRAN 155. 1 vrsta - Savina, Topol^kovTJurček iz Senovega, Želetova družitiica iz Trnja, Karmela Rojčeva Iz Kja-dina. — 2. vrsto: Zdenka in Ljerka Palovčeva iz Ljubljane, Zeieiov raalEck, Mara Miklavifieva iz Koba- rida ' loraj" MilevžiCev iz Rojana. — 3. vrsta : Radko Kuharjevjiz Ljubljane, Majdica iz hišice „Blagajane". v Ljubljani, Zegov Bogdan iz Gorice, Sonja LavrenčiCeva iz Celja. Winklerjev Francek iz Trnovega. Star je 15 mesecev, pa je lep junaček, čeprav smo ga morali umetno hraniti. Ni dobival mleka od ene isame krave, kakor priporočajo nekateri, nego smo m.u ga kupovali v mlekarni. Točno vsaki 2 uri je hlastno izpraznil stekleničko (pol mleka, pol vode, žličko sladkorja). Velik navihanček je. Kadar stopi v sobo kaka tuja oseba, se takoj postavi v svoj kotiček in jo skrivaj opazuje .s svojimi velikimi črnimi očki. Sam se nikoli ne zasmeje, šele kadar je prepričan, da se kdo res njemu smeje, se mu raztegnejo ustka, — S kužkom sta posebna prijatelja. Kadar damo živalici malico, se ji Francek takoj pridruži s svojo skledico. Vrže se na trebušček in vestno posnema kužka z jezičkom. Ali to ga jezi, da je psičkova skledica takoj prazna, njegova pa ne. Pa si pomaga: po bratovsko si deli ostanek s kužkom I Včasih se zgodi nesreča, da se izpozabi---pogleda skrbno okoli sebe, da ga ni kdo videl. Nato zakriči: «Mama, pepe, lul, lul...» Hitro gre po posodico, jo nosi za psičkorn in žuga s prstkom; «Ti, ti, hackc lul.,,» in po krivem obsojeni kužek mora iz sobe. Mftma. STRAN 156. _ ŽENSKI SVET št. 5. LETNIK V. I ZVESTJA PO ŽEnSKEM SVETU. ^^ i® večina delegatk mnenja, da naj se to Z lanskega kongresa Mednarodne Zen- [Pf'""j® ™ ostanemo nev- ske Evezc v Parizu. (Nadal^vanje.r pnhodnjega kongresa. Četrti dan kongresa smo razpravljale o propagandi in vprašanju, če je primerno, da Peti dan kongresa se je vršil časlni večer, ženske pripadajo kaki politični stranki. V ^^ katerega so parlamentarci povabili svoje te debate so posegale najbolj živahno Ru- ženske koleginje parlamentarke. Na tem ve- munke. Videti je, da se v tej mali deželi eeru so se delegatom in občinstvu predstav- veliko koristnega dela in da tam žensko parlamentarke različnih dežel; Islandi- gibanje zelo napreduje. je, Ogrske, Holandške, Švedske, Cehoslova- Mlle Bmnschw.g, l'rancozin;a, misli, da v ške. vseh deželah, kjer so politične stranke do- Govorili so prijatelji ženske volilne pra- stopne ženskam, ženske lahko vstopijo v vice. iiticno stranko m nusli, da to pospešuje m « u « . , koristi organiziranju lastnih udruženj. V™®". D^^^ke poroča med dru- J I .. • ir » 1- sim sledeče: JVli imamo žensko admmistrato- Itali,anska delegatka pravn Vstop v po .- ^ico za javni pouk, titel je enakovreden mi-ücno stranko zelo zaustavi,a žensko gibanje, nistrskemu. oL opravlja svoj posel s tako ker v Itahu lahko pnpadajo ženske edino možatostjo, da se'ne zapazi,' da je žeX° katoliškim strankam Sedaj v času sporazu- vrsi .svojo službo čudovito v redu. Tud ma med vlado m Vatikanom bo vprašanje „a Danskem imajo ženske iste politične pra sploäne volilne pravice hi ro napredovalo. kot moški. Pri mojem zadnjem volilnem Najtežje v tem islucaju je ženske prepričati shodu je prosila za besedo moja kuharica . ''k 'r kar ji je ležalo na s cu, in vsem kadar gre za pndobi ev svobosčm lodern, „avzočim se je to zdelo naravno Kadar se tedfodTf'' " bodo ženske bavile s politiko, bo ta zelo iz- Belgp^a ddegatka je n^enja, da bi bilo ^^^ zelo slabo v deželi, kjer bi ženske stopale „ , , . . ,, v politične stranke, predno imajo volilno .^-namberlam iz Združenih držav je pri pravico. Zdi se ji nevarno za žensko, iti v fe^u 'atov ženske volilne pra- politični vrvež brez politične poučenosti. '' P"®®' "o zaključka, da sO zako- Ker so za nas ženski interesi važnejši nego "'■/o'^.'Jf'ni m pohtični, od tega časa, odkar politični, je težko določiti splošna pravila ^oae^J^Io Pri njih sklepanju tudi ženske, za vse dežele, zlasti zato, ker je špecijelno P'fs^netljivo napredovali. Opozarja na dva vprašanje. Belgijka začudeno vprašuje, kje , zakona. Prvi bo zanimal vse žen- bi ise poučile o politiki, ko vendar moški sa- ske, posebno trancozinje. Odkar ima ženska mi manj delajo za proučevanje politike in P^vico, je kongres sprejel zakon, ki mnogo več za agitacijo in volitev. Vpraša naj možnost, sprejeti prostovoljno mo- se raje; ,«Ali sploh smejo pristopati kaki narodnost ali obdržati svojo. Odslej je politični stranki?» predno se razpravlja o v našem zakonu osebnost in ne samo vpašanju «Ali hočejo pristopiti?» član nioževe družine. Kongres je na prošnjo Delegatka Caniakiizen meni, da ni važno skupin sprejel tudi nacionalno pod- za ženskei če pristopijo v politično stranko. držav za matere, ker so čestokrat na- Strasti so še vedno tako močne, stranke "onalni m ekonomični odnošaji odvisni od tako razkrojene, politika v svoji celoti tako kompetence skupščin zakonodajnih držav, zapletena, da bi pri tem ženske ne dosegle Imel je vsako leto priliko opažati, kako politične izobrazbe. Nasprotno: lahko bi pogostejše je razveljavljanje zastarelih zako-vrgle slabo luč na svoje dostojanstvo in nov, odkar imajo ženske volilno pravico. Na ugkd, ki je velike važnosti pri masah. pr. žena je dosegla možu enake pravice do l-orbett Ashby; Zanjo je vstop v po- svojih otrok. Ona je lahko varuhinja svojim htično stranko zelo mteresanten. Različno mladoletnim otrokom in sodnik ji da lahko fai lahko vplivale sebj v korist. Vendar misli, prednost pred možem. LETNIK V._ŽENSKI SVET St. 5. STRAN 15?/ V Združenih državah so ženske tudi sod- HirrllPMA niki. V nekaterih državah so po šolah izena- llUlJClNrt. čili plače. Skorai v vseh državah ima žen- Deca in solnce, Deca in solnce — dvoje ska Pravioo, bil. porotni;:a v civilnih m virov svetlobe, toplote, zdravja; solnce za kazenAih zadevah. naše telo, otrok L pravo družino. Kako Tudi se opaža učinek ženske volilne pra- pusto je, kadar solnčni blesk in sij ne more vice v političnih strankah, Voditelji strank prodreti gostih megel in oblakov; kako ža- so spoznali važnost žensk in so jim odka- lostno je v hiši, kadar zboli dete, to bilje, zali mesta v strankinih odborih. ki hrani še nsizčrpane zaloge duševnih in število žensk v upravah se množi, posebno ^^ ^ bodočnosti, za vse zadeve, ki se tičejo žen in otrok, Olroku solnca in zdravjal Ne dopuščajmo. Te važne izpremembe so bile sprejete v '•a/.."!'^"! « okoli njega polagoma rastejo zbornicah, kjer je bilo zastopanih zdo malo '' T"'" himn,a! Izkori- poslank. Vidi se da so oni faktorji, ki vpli- ^a deco zlasti solnce m cisti zrak, vajo na moške, baš ženske, ki so pivzroMe, " 7«,.kanstna ter da se je izpremenil duh, iA da moški pripo^ P?™".'' postavljena zaklada znavajo sedaj upravičenUt stvari, katere so '""i®'" ""^Žanizem. poprej zanikavali ali odbijali. Pred durmi so lepi dnevi pozne pomladi ■ Danes se za kako socialno opredelbo ne J,!," umestno, ustanavlja odbor, ne da bi se mu priključila f? P^f™", ""f^^ izkonsča- ženska. Na pr, ustanovi se odbor za prouča- " vanje in pobijanje zločina. Ta komite vse- Solnce nam sveti, nas greje, nas oživlja, buje kot člane tudi ženske. (Konec prih.) Spimo in počivamo najlažje ponoči. Za- Za omejevanje porodov so se začeli zani- Jll?^"" I'« telo sestav-mati posebno na Danskem. V preobilem šte- vilu otrok vidijo vzrok dabi vzgoji in slabi "I'l"''.T T' """Žo prehrani dece, pa tudi vzrok prevelike osla- T . "'"''r t"!* posreduje belosti žene-matere. Po njih mnenju je bo- ■ Ije, da imajo stariši manj otrok in jim zato ^""anjcga sveta. Po noc. takšni m lažje dajo vsa sredstva i dober duševni in P?.'"™'^'')'. '.-o«'ane,o. telesni razvoj, Kako naj žena oblači, hrani ° ^ " T'!' )e solnca, in vzgaja dobro sedmero otrok, posebno če impulzov za nase telo zlasti za ima Lž majhen zaslužek in je Lma osla- , M' 1 bela od premnogih porodov? Bi ne bilo bo- kerhično delu- Ijo vsem, deci in starišem, če bi imeli le par f 'V^' da f zar- otrok, katerim bi lahko posvetili vso skrb. •'''"i; fIzostavi,eno telo v takšni kopeli bol. Poleg tega morajo stariši pomisliti tudi na Pn^li^ie popolnejšemu sedanje težko gospodansko stanje: ali naj ^^ zrede in izuče kopico otrok zato, da bodo solčna svetloba se nam dozdeva enotna, le množili število brezposelnih?Take in slič- svetlo-bela. V resnici pa je sestavljena iz ne pomisleke imajo Danci. lit Jenzenova, vrst žarkov, ki jih posamezne le včasih inteligentna žena, prireja po deželi preda- ydimo, n. pr. v mavrici. Nekateri izmed teh vanja, na katerih govori o potrebi omejeva- ^"kov svetijo, drugi grejejo, tret|i — za nja porodov. Otvorila je celo urad, kjer daje razpravo najpomembnejši — pa ke- ženam nasvete glede tega. Seveda pa ne po- "/^o orazijo stanice našega telesa. To so meni zahteva o omejevanju porodov to, kar ultravioletni žarki,^ Dočim pnnašajo pravi razumemo pod umetnim splavom, ki ga — svetlobni zarki ocem slike predmetov v razen v izrednih primerih — v splošnem ob- "kolici ter tako oživljajo predvsem dušo, sojajo tudi vsi zdravniški krogi. f ultravioletni žarki oni, ki vplivajo na te- T, . -1 1 . , TT- • L- lesno površino, posredno skozi njo pa tudi Priznanje slov cerkvenim pevkam. V jubi- ^^ ^ ^^ ^ lejnem letu SOletnice reforme rimsko-katoli- ij^jj^^ zvezi ške cerkvene glasbe so bile prve priznane: Ihanova Elizabeta, ki je pela kot altistinja v Če torej odložimo obleko ter prepustimo ljubljanski stolnici 44 let; Zalarjeva Marija, telo, da ga neposredno oblivajo solnčni žarki je pela v mestni župni cerkvi pri sv. Pe- ki, kakšni so potem učinki te kopeli? tru v Ljubljani kot altistinja 39 let; Drašler- Toplotni del žarkov ogreva kožo; ta zarudi, jeva Marija, ki je pela pri sv. Jakobu v ker se po toploti razširijo kožne žile ter Ljubljani kot altistinja 35 let. Imenovane tri žile, ki so blizu površja. Skozi proširjene pevke je prinesel Cerkveni Glasbenik v le- žilne cevi se pretaka več krvi, a ravno kri tošnji prvi številki s sliko in biografijo. hrani v sebi snovi, potrebne za hrano in = zdravo delovanje stanic. Ultravioletni del STRAN 158. ŽENSKI SVET št. 5. LETNIK V. žarkov pa prodira v stanice same in maže vili radovednemu kavalirju soincu, smemo in ^poganja tamkaj razne stroje in molorje. končno več in več časa ostajati pod pekočim bliže smo soincu, temveč teh žarkov čimi žarki, nazadnje tudi po več ur. dospe do nas, pravtako ako je zrak čist, Če pihlja sapica, se vmes hladimo v hladni ker nečisti zrak (prah, vlaga itd.) vpija del vodici, če solnce ni — vslcd oblakov ali solnčne luči in njene jakosti. V višinah (tam vetrov — tako močno, smemo solnčenje-je izredno čist zrak), ob jasnem nebu (torej malo ubrzati. zlasti poleti), ob morju (svoboden dostop Najlažje prenašajo solčne žarke ljudje, ki čistega zraka, obenem primerna toplota!) so -po koži naglo počrnijo, najtežje pa plavo-prilike in okoliščine za zračne kopeli in lasi, ki nič ne počrnijo, ker njihova koža solnčenje najprimernejše, žarki, zlasti ultra- ne dobi temnih pigmentnih zrnc in vsled violctni, najobilnejši in . najjačji. Poleli, ko tega tudi ni proti žarkom zaščitena, vlada povsod mila temperatura, so pogoji Slabotnejši, občutljivi otroci (včasih tudi za naš namen posebno ugodni, odrastli) ne prenašajo vselej dobro solnče- Zrak neprestano vdihavamo. V zraku je «ja, poviša se Jim temperatura, boli jih gla-lahko (zlasti v mestih in industrijskih kra- srce jim jačje bije ild. Pri njih je torej lih) mnogo škodljivih snovi: vlage, prahu, "treba izvajati solnčenje prav počasi, bolezenskih klic, strupenih plinov itd. Zato .To so najvažnejša navodila za izkorišča-pojdimo zlasti poleti čim večkrat ven iz "ie dobrot solnca, zraka, vode pri naši mla-meslnih zidov! dini v poletju. To zdravljenje in utrjevanje Solnce in čisti zrak sta nerazdružijiva, jf t^^^'^-^^koč zastonj, je ugodno oživlja in drug drugega podpirajoča tovariša ter naša ^^^^ P^- prijatelja Kako naj ju sistematsko izkori- občutljiva, stirao, kdaj, v kakšnih slučajih jih naj po- Ako ljubimo svojo deco, ji bomo iz srca sebno vestno uporabljamo? privoščili to brezplačno letovišče, tem rajši. Kdaj? Zlasti v poletju, ko je toplota pri- «^e Ü kaj drugega, dražjega nuditi ne mo-merna in ugodna.- V kakinih slučajih? Zdrav remo. (Dr. France Debevec.) človek, tako tudi otrok, jemlje lahko zrač- ■ ne in solnčne kopeli (seveda upoštevajoč l/flMTMlA nižje navedena navodila) redno. nunilNJrt. Za slabotnejšo deco (Često se v takšnem Za yoghurt (bolgarsko kislo mleko) se šibkem organizmu skriva tuberkuloza, zlasti dobe v lekarnah tablete, katerim je pride-žlez), brez kakšne akutnejše bolezni, ki jano navodilo. Lahko se pa naredi iz mleka nujno sili bolnika v posteljo, je bivanje, in kisle smetane na sledeči način: Mleko igranje, skakanje v čistem ozračju, nadalje mora biti prvovrstno in dobro precejeno, da kopanje ter solnčenje posebno koristno. Na ne ostane v njem prav nič smetane. Kuha ta način telo polagoma zopet nadom&sti za- se 60—70 minut nato se pusti, da se neko-mujeno, skokoma se lahko približa trdnej- liko shladi (26—21^ C stop.) Na 1 liter .mleka šemu zdravju, vzamemo 1 žlico kisle ismetane, ki pa ne sme Kako naj solnčenje samo izvedemo? Ne biti preveč kisla, ampak takšna, ki se ko-gre, da deco kratkomala slečemo ter izlo- maj začne kisati. Smetano primešamo počasi žimo soincu; otrok lahko dobi vnetje kože shlajenemu mleku ter dobro zavijemo skle-ali pa nastanejo druge neugodne posledice, do z mlekom v kak prt (kakor testo za kro-katere omenimo malo kasneje. S solnčenjem fe), da ne pride zrak do njega, in ga pus;timo je treba pričeti polagoma, pri čemer je do- tako ležati v miru dve uri. Po dveh urah bro znati, da tudi zračna kopel isama, to je se odkrije, a ne smemo premakniti sklede ležanje (brez obleke) v senci, mnogo velja, in tudi na zraku ne sme biti, da ostane po-Prvi dan solnči le stopala do gležnjev vršina lepo gladka. Čc hočemo imeti več in sicer po pet minut •— s presledki po porcij že prej oddeljenih, nalijemo mleko v deset minut — od prednje strani, ravno to- kozarce, postavimo kozarce v škaf, izreže-likokrat od zadnje strani. Drugi dan solnči mo kos kartona na okroglo, tako da pokrije do gležnjev trikrat po deset jninul (v istem vse kozarce, nato pokrijemo vse skupaj s redu kakor prvi' dan), a goleni trikrat po plahto, dobro zavijemo, da ostane za dve uri pet minut (v istem redu kot stopala). Tretji na toplem. Ako delamo yoghurt vsak dan, dan: stopala trikrat po petnajst, goleni tri- ga pustimo vedno nekoliko za drugi dan na-krat po deiset, stegna trikrat po pet minut, mesto tablete, ozir, kisle smetane, toda vtsa-In v tem redu pridejo na vrsto trup do pop- kih 4—5 dni napravimo na novo s tabletami, ka, prsni koš, ramena, vsak opisani del te- Žikroii, Četrt kilograma prevrelih telečjih lesa slednji dan po pet minut veČ, Roke ali jančkovih pljuč drobno sesekljaj, potem pridejo na vrsto v istem redu, kakor če jih razbeli v kozici pol žlice maščobe; ko je prištejemo doli viseče k ostalemu trupu, vroča, deni vanjo pol žlice drobno zrezane Za glavo pa je najbolje, da je ne solnčimo, čebule in peteršilja ter pol žlice drobtin. Ko Ko smo tako vse telo polagoma predsta- zarumeni, vrzi notri sesekljana pljučka, oso- LETNIK V. ŽENSKI SVET ŠL 5. STRAN 159. li, popraj in duši črtrt ure. Potem odstavi; ko isc sliladi, primešaj eno jajce. Nato naredi \r. enega jajca Lesto kakor za rezance, raz-valjaj ga, nalo pa z žličko zajemaj pljučni nadev in ga polagaj na testo v vrsti za dober oreh velike kupčke, po tri prste drug od drugega. Okrog nadeva namazi testo z jajcem in zapogni Čez prazno testo. Ob robu stisni skupaj, potem izreži polkroge s krofovim obodcem. Tako nadaljuj, dokler imaš kaj testa in nadeva. Potem vloži žlikrofe v prece-jeno juho, kadar z valom vre. (Paziti moraš, da je testo okrog nadeva povsod dobro stisnjeno, da se ti v juhi ne razpusti). Kuhaj 20 minut in daj na mizo. Pomladanska torta, 15 dkg slakdorja, 10 rumenjakov, lupinico in sok ene limone, malo cimcta, klinčkov, muš^-.ata, 10 dkg na maslu praženih, z rumom napo;enih drobtin, 7 dkg cilronata, 12 dkg mandeljnov z lupino zmletih, iz 10 beljakov sneg, 12 dkg moke, 8 dkg nastrgane čokolade. Glazura je poljubna; limonova, bela, vodena ali čokoladna.. Na vrh tor,te pa šopek spomladanskih cVetic: na belo glazuro vijolice, na limonovo trobentice, na čokoladno pa zvončke. Torto lahko nadevaš prerezano v isredi s čokoladno kremo ali z marelično mezgo. Ni draga, če so jajca poceni, a dobra in lepa je. O LEPEM VEDENjU. (Nadaljevanje). Kdaj smete biti zaupljivi? V principu samo takrat, kadar ste posla spoznali, da je- tega vreden. Ne nastavljajte poslu pasti za preizkušnjo njegove poštenosti. So gospodinje, ki poslu nalašč nastavljajo denar, da jih preizkušajo. To je pomanjkanje plemenitosti, in če posel pride na to, se mu zaničevanje in mržnja Viseli v srce. Dragocene in občutljive stvari naj gospodinja sama Čedi. Ne opominjajte posla vpričo otrok ali gostov. Ogibajte se besed in primer, ki bi utegnile posla žaliti, n. pr. «N. N. se obnaša kot kaka dekla.» Ne ukazujte poslu na kratko, kakor: «Ne-site to, prinesite ono,» ampak: «Nežka, ali bi mi ne prinesli to in to!» Tudi ne smeš biti pred poslom preležeren pri oblačenju ali umivanju. Ženski posel naj ne- sezuva gospodu čevljev. Sluga ne 'Sme nikdar vstopiti v damsko sobo. Posel naj bo vedno v preprosti a čedni obleki, ne samo kadar so gostje, ampak tudi vobče. Če je posel pri x:mazanem delu, mora predpasnik odpasati, predno gre v sobo. Kadar nosi služkinja jedi na mizo, naj pripaše bel predpasnik. Kadar pa . so povabljeni gor.tje, obleče služkinja črno obleko in bel čipkast predpasnik. Če gospodinja želi, da ima služkinja , pri delu belo čepico na glavi, ji mora to ona preskrbeti, kakor tudi fine čipkaste predpasnike. . < Čc so navzoči gostje, naj služkinja, če ima gospodinji kaj povedati, govori tiho in ob strani. Kak vtisek bi napravilo na gO'Ste, če bi služkinja pri vratih zaklicala: «Gospa, kave ni več; ali naj jo grem kupit?» Posel ne sme svojega gospodarja titulirati z njegovim naslovom, recimo: z: «gospod profeisor,» itd., ampak samo z besedo: «gospod». Tudi če govori posel z gospodom ali gospo o gospodinji ali o gospodarju, naj rabi besedi: gospa, gospod. Izjemoma titulira vojaški .sluga častnika po njegovem činu. Če govori posel z gospo o drugih poslih, jih imenuje po poiclicu in ne po imenu, n. pr. «hišna je že tu,» ali «kuharica je še ni vrnila.» Bolj odraslim otrokom reče posel «gospod Ivan» ali «gospodična Mira.» Če omenja gospa v pogovoru s poislom svojega moža, ga nazivlja «gospod» in obratno; tudi za odrasle svoje otroke uporablja izraz; «gospod, gospodična,» ' Otroci pravijo «moj oče, moja mama,» kadar govore o svojih starših, Ne izprašuj nikdar tujih poslov o njih .službi in njih gospodi. Ne delaj iž njih vohunov in ne poslušaj njih opravljanja. Če si v gosteh, obdaruj posle z napitnino tako, da tega ne opazi gostitelj. V slučaju, da gostitelj kljub tvoji previdnosti zapazi, da hočeš dati napitnino, se mora gostitelj veisti, kakor da ne vidi in ne sme ničesar pripominjati. V hišah, kjer si pogostoma v gosteh, ti ni treba vsakokrat dajati napitnine, ampak le včasih, za praznike ali novo leto. Dojilja ali sestra z otrokom (nourice -nounou) se sprejme v salonu in ise ji odka-zuje sploh boljši prostor. Ta pozprnost velja seveda otroku. Družinske slavnosti. Prvo sv, obhajilo jc prvi važen dogodek v otrokovem življenju. StariŠi imajo dolžnost skrbno nadzorovati resno pripravljanje po cerkvenih pravilih in družinskih tradicijah. Razen kateheta naj tudi stariši vzpodbuiajo otroka k dobremu in vrednemu pripravljanju. Brezokiiisno od starišev kakršnegakoli mišljenja bi bilo, če se norčujejo v navzočnosti otrok iz vere, njenih naukov ali duhovnikov. Osobito mati mora čuvati, da se o teh stvareh govori v družini vedno s spoštovanjem in opreznostjo. Ona je tista, ki otrokom zabriše slabe vtiske in sledove, če oČe ali tuj človek govori o verskih rečeh šaljivo ali brez spoštovanja. V času, ko se o'.rok pripravlja na prvo obhajilo, ga ne sme? motiti s posvetnimi razvedrili. STRAN 160._ŽENSKfsVET št. 5. LETNIK>. ob^^ILn^t M 1, d^W'cp.POMvadi barv, preproge; najfinejše plalno doma pri- U £ ? naP'-avIieno. Da se je očuvalo do peto dolgo belo tanc.eo m venček iz belih danes ^se to, se je treba v prvi vrsti zahva- nlk T^a J"' 'i", ""akedonskim samostanom, kateri so bili nakita ne šopkov ali drugih okraskov. Pri dolga stoletja voditelji duševnega živl-enja sebi ima molitvenik m rozni venec. svojih vernikov. Ti samostani so bili kul-Decki nosiio črno obleko, bel telovnik in turna središča vsem balkanskim Slovanom, belo kravato, na levem rokavu pa imajo pri- Srbom in Bolgarom peto belo pentljo z resami na konceh. M„„:l,; _ i . . Da bi ta dan v obleki kazali bogastvo, ni „zän Jf »ST^kmeckl smovi so goji primerno; ponižnost in skromnost je za to ""letnost. Poučevali slavlje najprimernejši okrasek, kakor tudi ^zgle^ s svoiiS" dd" ' kako dobro delo. Bogati stariši preskrbe ka- n^"" ""«"'j'' Uemu revnejšemu otroku obleko za prvo P^^ obhajilo početka novega veka so izšh iz samostanov V navadi je, da se na dan prvega obhajila Zatlii" mbova^er'"' povabijo sorodniki in znanci k maši; ti iz- SikL ^ ^ opisu,e.o življenje roče po cerkveni slavnosti obhajanci kako nlu ' '^^^ov, kraljev itd. priprosto ali tudi boljše darilce za spomin" 'T'' T l" I"""'' Obed se pripravi ti dan bolj slavnostno L ^ miza se ozaljša s cvetjem. Besede pri miz SLJ '"1' naj bodo izbrane in premišljene.^ Obhajanec ^ r'^', sedlana prvem mestu, kamo'r sede prii za Jrs'kim /eVkom!"^ ^ V boliših družinah obdarujejo otroka z j^f*" mešanem jeziku je makedon-dragocenim darilom in tudi posli dobe na- j ^ duhovna gospoda opravljala bogoslužje pitnino. P^®^ šestdesetimi leti. Srbi so rabili ta Ponekod delijo in razpošiljajo otroci na ^^ Karadjića. dan prvega obhajila svojim prijateljem Prav tako so ga tudi Bolgari rabiH šc v svete podobice, na katerih zadnji strani je devetnajstem veku. Znano je, da je še Djor-napisano ime, datum in cerkev, v kateri se dje Rakovski .pisal v tem jeziku (okoli 1850. je vršila slavnost. Za tako podobico se ča- stita in zahvali otrokovim stari|era. Te po- Po samostanih so bili shodi, božja pota, dobice ice pošljejo tudi vsem osebam, ki so proščenja, sestanki in posvetovanja. Po teh oiroka obdarile za prvo obhajilo. samostanih se še dobe krasni lesorezi, na Tudi duhovniku-katehetu pošiljajo pone- primer v Sv. Jovanu bigonskcm med Debrom kod ob tej priliki kako darilo v priznanje za Costivarom, Menihi in duhovniki s'o trud, ki ga je imel z otrokom, Podare mu n. trpeli skupno z ljudmi; skupno se borili, pa pr. brevir, kip, razpelo, sliko, ali tudi kako tudi umirali. Samostan je bil zavetje in bolj koristno stvar. dom preganjanih, vir tolažbe in upanja na Pri protes-tantih se bolj slavi birma kakor boljše čase. Zato je makedonsko ljudstvo prvo obhajilo. Birma se vrši pri šestnajistih ohranilo do svojih samostanov in lepih cer-letih. Oblečeni so otroci tako kakor kato- ^^^ globoko hvaležno ispoštovanje. Tudi da-liški, samo dečki ne nosijo pentlje na ro- smatrajo nekatere stare samostane za kavu. Pri obhajilu slečejo samo eno roka- prave narodne svetinje, na primer Sv. Naum vico, dočim slečejo katoliki pred obhajilom ohndski, Sv. Naum na albansko-jugosloven-obe rokavici, Drugače pa protestanti pro- ski meji, Sveti Jovan bigorski itd. slavljajo ta dan tako kakor katoliki. Makedonski kmetic je zelo pobožen, rad Pri Židih se imenuje ta slavnost «vpelje- moli in daje predpisano in, nepredpisano vanje» in se praznuje skoraj tako kakor pri biro. Svojemu proroku (župniku) zaupa vse katolikih. svoje skrbi in veselje. Ta srčna vera prihaja (Dalje prih.) od tod, ker so se petsto let borili ramo ob rami za svobodo vere in golega življenja. IZ NASE SKRin]E. Makedonec-meščan se razlikuje od seljaka Makedonci. (Nadaljevanje.) Po obleki. Način življenja je pri obeh / enak. Mescanje se poleg poljedelstva Makedonska vas in mesto. ukvarjajo tudi z raznimi obrti; so čevljarji. Makedonska vas je ohranila do danes krojači, kovači, lončarji, itd. Trgovci, gostil-ostanke in sledove starih zadrug, Tako na ničarji in mesarji tvorijo trško elito v finanč-primer so sela, kjer so si vsi skupaj so- nem pogledu. Navadno ima vsak trgovec rodniki. Razen zadrug je očuvala vas tudi tudi svoje posestvo in sam obdeluje polje, staro umetnost in pradavno kulturo; origi- Nosijo se pol kmečko pol meščansko, nllne krasne vezenine, fin okus v izbiri (Konec prih) Mara Husova. PoStnina plačana v gotovini. n ♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦»H Vtliin taloa« itifla, Iganla Is nkefie¥ f ■stanodjua tein 137S ♦ Trst,via Xidiai6,T8lef.2-36 | — . ♦ Vedoo T z>]ogi in po eensb izven vsake kon- ^ koreoc«: priet«B litrski tropinovec, kraiki bri- ^ etevec, lo knojslci ilirovec. — Lastni izdeiki: ^ ir.meč» tIm, Šampanjec, iwn«či istrski ratoSt, ♦ Ltcrima Cristi in druga. — Spcdallreta: Jajčji ^ boi^ak is Crema maršala ter razoovratn! Ukerji> i »«♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦«««•♦««♦♦«««I ORIGINALNO M'AZILQ I), KI ODPRAVI mmmjä^ ißimikiitiiAMM DOBIVA «v VSEH LEKARNAH - PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki hiäl. Najboljši spreinijevalec na polo-vanju, zelo pralctlčen v vlaltu in na parniku. Opremljen s tlpltaml za slovenslto pisavo. Tehla četrtino in st.