Celoletno poluletno čet tletno
ništvo: čine ene
c. C. post. Dr< Heul,lk Tama
18-20 910 4-60
... — v^iasi: za vsak mm viso-sirokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale,
poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
Trst, 13. julija 1922. — Leto 10. - Štev. 139.
DELO
Glasil® Komunistična stranke Italije
Združite se vsi brez razlike političnega naziranja!
Proti zahtevam delodajalcev nastopite skupno s svojimi sotrpini!
Proti fašistom postavite se v boj organizirano in oboroženo kakor so oni.
Pometite s vsemi svojimi narodnimi voditelji in organizatorji !
To kliče Komunistična stranka slovenskim delavcem in kmetom!
Ksimistite
delavcem Italije
Za zma go delavcev v bo Al! — Za splošiso stavko po vsej državi proti meščanski ofenzivi!	Za mobili-
zacijo proletariata proti fašizmu In reakciji! —- Za vlado delavcev in kmetov!
Komunlstlina stranka Italija
CSskcija Komunisti«!?© internacionale)
tfiniBb
mmurn
* Sodragi!
Delavski razredi Italije težke ure. Ofenziva, ki proti niim delodajalci Umi močmi dospeva
preživljajo so jo zapoceli s vsemi s cona vrl tune c
in se pokazuie n mnogih oblikah, ki so dobro znane delavcem J tanje. Delavci se upirajo in se borijo: niso zgubili zaupanja v same sebe, v svoje sile, ampak po vsej pravici pričakujejo od svojih organizmov, da se nakle pat, ki bi nudila izhod iz tega neznosnega stanja.
Medtem ko se boji in spopadi širijo in jaHjo ter na predvečer narodnega sveta Splošne delavske zveze, sklicanega, da obravnava predloge enega dela proletarskih voditeljev, Komunistična stranka mora in hoče predstaviti še enkrat delavskim množicam svoi akcijski (delovni) program, ter kliče in poziva brez razlike vse delavce s tvor-nice in s polja, naj' si bodlo ali ne komunisti, naj' pripadajo tej ali oni organizaciji ,tej ali onii politični stranki, da. si ta program ogledajo in ga osvo-
Komunistična stranka hoče edinost, delavcev v borbi za obrambo .njih življenja in bodočnosti ter vrši ' neprenehoma in vstrajno svojo nalogo propo-redanja programa, po katerem se mo* re uresničiti resnična koncentracijo vseh proletarskih sil.
DELAVCI ITALIJE!
Vaši boji iz zadnjega časa so čudovito pdkazali kako pravilni so predlogi, ki jih je stavila, pred letom dm naša stranka vsem proletarskim organizmom. Taktika, ki obstoja v ločenih napovedih in vodstvih posameznih borb, povzročenih po družabnih nasprotjih ter u siljeni h po delodajalcih se je izkazala za nesposobno in. nezmožno odbiti in vzdržali meščansko ofenzivo, ki se razvija po sistemitienem načrtu in s uporabo vseli pr o tiprole tarskih sil, da bile delavski razred, da ga demoralizira, terorizira, ■ razprši ter spravi na stopnjo suženjskega izkoriščanja.. Občudovanja vredne bitke italijanskih delavcev važnih kategorij in velikih centrov so dokazale, da v masah živi še volja in zmožnost do boja, in so postavile na jasno, kako se more izhod iz teh borb najti samo v orni akciji, katero so predlagali komunisti in jo 'vedno in ob vsaki priliki branijo: v skupnem boju, na katerega se opirajo in v katerem se združujejo vsi spori zadevajoči posamezne delavske skupine. Treba je organizirati sporazum vsega delavskega razreda, ki združi vse njegove sile in razglasi, da je pripravljen uporabiti vse skupaj na enkrat za obrambo onih zahtev ki zadevajo vse delavce in ki jih ogroža meščanska ofenziva. Potrebna je velika zvezna pogodba vseh delavcev in izkoriščanih sploh, ki naj se z združenimi močmi postavijo v bran za srnje življenjske pogoje: proti znižanjem plač in kršitvi delovnih ptegodb .vi industriji in poljedelstvu, pirati podaljšanju delavnika, proti odpustom in brezposelnosti, piloti vsem mučenjem, ki napravljajo neznosno življenje nepremožnim slojem, kakor podraženie živil, stanovanja vsaitoteri clavki, izhajajoči od politike meščanske države, reakcije, ki združeno nastopajo proti delavcem, njih društvom, njih društvenim sede-em, da zdrobijo niim v rokah orožje in obrambna sredstva za interese, ki jih je bilo mogoče dosedaj zavojevali.
Določen enkrat sličen sporazum., določena slična obrambna razvrstitev na fronti legitimnih proletarskih zahtev, treba. Je preprečiti predretje te fronte strani kapitalistične ofenzive, imajoč pred očmi, da pri urniku na eni sami točki, bodo morale biti izpraznjene vse postojanke, in treba je zbrati trenutek iz časa nasprotnega napada, da se sled njemu postavi nasproti spto&no stavko vseh proletarskih kategorij. Na ta način ne stopijo delavci v boj samo, da preprečijo poraz posebno prizadete skupine lastnih sodrugov, ampak istočasno bodo bili bitko vseh, ker ofenzivo delodajalcev ali vzdržiš m jo ustaviš, ati se ona neusmiljeno vrže na vse skupine in kategorije delavcev.
Komunistični predlog, ponavljan v najresnejših trenutkih boja, bodisi v času ko so velike kategorije, Icakor zadnjič kovinarji, stopile v boj za obrambo proti zahtevam delodajalcev bodisi v času, ko se je junaštvo fa.it-stovskega valpetstva osredotočilo na •eno poljedelsko proletarsko okrožje, kakor vnovič v Rologni, ta naš predlog je dosedaj zadel na sovraštvo enega dela vodij proletarskih organizacij. Ampak le-ti so vselej morali pristati, pod pritiskom mase, na ustanovitev Delavske zveze, v kateri vidijo delavci po pravici organizem., ki bo moral voditi zaieljeno splošno akcijo.
Ampak Delavska zveza je dosedaj, kliub glasnim klicom. delavskih množic v najtežjih trenutkih, ostala nedelavna in pasivna in\ne samo, da ni za čela boja, ampak ni niti. lasno izjavila, da jc odločena voditi ga, niti ni pokapala da ga hoče pripraviti.
DcAbro vaju jc inetna, delavci, borba ki SO jo vodili komunisti, med masa mi, da st drl Delavski zvezi resnično akcijsko vsebino, po volji in delu proletarcev, ki tvorijo podlago zveze.
SODRUGI DELAVCU ■Predlogu U\ borbi komunistov se postavlja nasproti nepošteno delo nekih vaših vodij, Id omalovažujejo■ pripravo odprtega boja proti meščanstvu in vam predstavljajo drugačen izhod iz žalostnega položaja, v katerem živite: parlamentarno in vladno sodelovanje z enim delom meščanstva. Z ene strani so, oni kot voditelji velikih gospodarskih, organizacij in Splošne delavske ■zveze ■podpirali in še podpirajo taktiko «iodi slučaja dlo slučaja«, odpovedi in umikanja pred nasilstvi gospodarjev, taktiko, ki je pokazala, da. navaja kapitaliste da so vedno bol} ošabni v svojih postoiankah;z druge strani pred čini fašizma, spremljajo oni zločinsko propagando pasivnosti in ne-obrambe med napadenimi delavci, med ponižanimi in razžaljenimi z laž-njiva in varajočo trditvijo, da je mogoče napraviti konec režimu valpetstva, ki je udaril na tolikšen, del delavskih množic Italije, s čistim parlamentarnim manevrom, s sporazumom med Socialistično stranko in meščanskimi strankami levice z namenom u stanaviti ministrstvo, ki bi se posluži-lo oficialnih moči države za zakonito potlačenle fašizma. Tej taktiki se ho če. danes usužnjiti velike razredne organizacije proletariata in jih odvzeti boju proti delodajalcem ter edini nalogi, ki more ohraniti njih življenje in preprečiti brezposelnost, da. se stvori temelj za vstop v vlado reformističnih parlamentarcev.
Komunistična stranka oznanja to taktiko kot taktiko izdalalstva. Ona poziva vsakega delavca in kmeta, kakršnekoli stranke član je, da pove, ali ni fašistovska akcija tesno spojena in vzdržana z mačjo oficialnih organizacij države, policijskih, vojaških ali sod-nijskih, in ali je. verjetno, da bi bili kr. stražnik, karabinjer, sodnik uporabljeni za potlačenje fašizma in za obrambo proletarcev, proti njega nasilnostim in hudodelništvom. Potek ministrskih kriz in manevri po hodnikih Montecitoria ne morejo predrugačiti takega položaja, in naj se vpraša kmete. Ljudske stranke, kaka obrambna sredstva ie napravila ž niiJi njih stranka. ki se. le udeležila večinoma vseh dosedanjih vlad, ki so redile fašistov-sko šibo.
Interese delavskega in kmečkega, raz reda ne izdajajo samot oni, ki ga hočejo uspavati in razorožiti v iluzijah vse-odrešuiadega sodelovanja, ampak tudi oni, ki se kljub zavračanju parlamentarnega sodelovanja branijo pridružiti se komitnisličnemu predlogu za odkrito in splošni) borbo in soglašajo s težnjami za pomnjenje in razorožitev delavskih množic, mesta da bi jim povedali, da če je pot sodelovanja iluzorič-na, ne preostaja, druga kot orna oboroženega protinapada proti fašistovskim tolpam, ter 'pot revolucionarne uvrstitve proletariata. Solcrivci na izdajstvu italijanskega proletariata so napačni revolucionark takazvdne levice Socialistične stranke, ki so dvignili vpliv voditeljev Splošne delavske zveze, hi so vedno podpirali njih jmsivno in razdiralno taktiko v sindikalnih bojih, in katerim so s tem da so jih pokrili z zadnjimi ro\bi nekdaj slavne zastave socialistične stranke, napraviU vse mogoče pripraviti svoj podvig in zagotoviti svoH politiki oportunizma kontrolo nad najštevilnejšimi silami italijanskega proletariata.
SODRUG1 DELAVCU
Tudi komunisti imajo danes za geslo: proti sodelovanju! Ampak oni pristavljajo, da ta beseda ne pomeni ničesar, ako ni spopolnicna. po jasnih izrazih pozitivnega, akcijskega programa. Proti sodelovanju, ki je izdajstvo in disfatizem, da, ampak ravno tako za splošno borbo proletariata Italije proti meščanski, ofenzivi, za akcijo delavcev in kmetov proti fašizmu na polju taistih njegovih napadalnih sredstev. To je geslo komunistov italijanskemu proletariatu.
Reformisti zahtevah, da. bi prolela-Jai našel oslon za politično moč v za-konitoslnem prodiranju v- državne in Parlamentarne ustanove. Komunisti na sprotno pokazuie jo masam, kako samo z bolem za neposredno obrarrfbo lastnihinteresov, samo združujoč vse kon-f[tlite, k% so dvignjeni po njih vsakdanjih potrebah, samo z dokazom njem, da le mih razredna organizacija se sposobna, za delovanje, za zbiranje m uvrstitev delavcev za boj se mora naiti pot »a morabm podvigo proletariata., za utrjen]e organizacije po enotnem načrtu, za. stvaritev podlage za. pospešeno pripravo in revolucionarno .učinkovitost proletariata.
Splošna akcija proti meščanski ofenzivi, za vzajemno obrambo tisočero mezdnih sporov ki so. v teku, skupna stavka, napovedana in uresničena naenkrat od vseh proletarskih sindikatov brez razlike tendence, sta neobhod-no izhodišče za naprednejša jmlitiko delavskih razredov: Ako se ne pr odvzame take akcije, sposobnost zbiranja in edinostne borbe proletariata ter njegova teža v politični borbi, bodo uničene in razpršene. Komunistična, stranka kaže proletariatu ta konkretni teren
neposrednega boja in mu kaže potuhi ■:s odpira čez to izhodišče, in katero bodo morale prehoditi zmagovite vrste armade vstajajočega proletariata:. razredna vojna proti valpetskim tolpam, borba proti reakcionarni politiki države in vlad, ki se izmenjujejo na državnem vodstvu, <ja se.-pride d‘o vlade delavcev in kmetov. Za le cilj poziva stranka na boj delavec vseh strank, katere bi oportunisti hoteli povleči v stepi krog kompromisov z meščanstvom.
Proti meščanski ofenzivi s splošno 'pavko po vsej državi!
. Proti belim tolpam z njih lastnimi Sredstvi organizacije in, oborožene akrile!
Proti nakani meščanskega sodelovanja, za vlado delavcev in kmetov!
Živila, proletarska revolucija!
7 Živel komunizem!
OSREDNJI ODBOR KOMUNISTIČNE STRANKE ITALIJE
PROLETARCI ITALIJE!
Ta bojni program črta Komunistična stranka z bistrim pogledom, na svoje največje programatične zahteve in na svoj kočni cilj: ' Republika delavskih svetov m ekonomski komunizem. Istočasna pa proučuje konkretne možnosti v razvojni tistih akcij, ki se danes predstavljajo proletariatu Italije. Splošna stavka proti * kapitalistični
Strankin apel
Tudi med slovenske proletarce prihaja strankin apel v času, ko vidijo oni, kaklci ao splavali po vadi vsi upi, ki so. jih stavili na narodne poslance in. je v njih oživela volja bojevati se na polju razrednega boja. Kakšna je vsota vseh tistih pridobitev, ki so si jih narodnjaki icibečali od parlamentarnega
ofenzivi ni danes le mogoča., temveč, delovanja: na šolskem, jezikovnem, u-
tudi potrebna kot edina alternativa, ki bi bila v stanu preprečiti razpad razrednih energij proletariata.
Ta druga uničujoča alternativa bi bila še povečana, ako\ bi v delavskih vrstah zmagala politika sodelovanja ali ona ravmtaka idiotska in pohlevna, ona pasivnosti in neupiranja proti reakciji. Splošna stavka je potrebna tudi tedaj, ako ni gotovo, da bo njen raz-voj do&el do največ jih političnih pridobitev, to radi tega, ker se splošna stavim predstavlja kot problem življenja ali smrti uvrščevanja proletarske vojske proti nastopajoči kontrarevoluciji, kot edini izhod, da se postavi podlago nadatinim bojem.
Komunisti niso navadni demagogi. Komunisti se ne odrekajo boju pod pretvezo, da nas ne more ta vočigled situacije in razpoložljivih sredstev — privesti mahoma do končne zmage, kakor bi morebiti predlagali gotovi elementi — lažiekstremisti, katerih neodgovornost zna edinole pospešiti igro razdiralcev in protirevolucionarjcv.
Če bi nam pa borba mesto da bi nas prinesla edinole v prve črte, ki nam dovolila okrepitev proletarske vojske, nahajajoče se danes v nevarnosti in kateri preti pogin všled izdajstva nekaterih, voditeljev, dopustila stremeti nam k višjim ciljem, ne bo gotovo Komunistična stranka tista, ki bi se odtegnila ali ki bi se odrekla sua-iim nalc\am.
Komunistična strgnka id napravila vso svojo doli nos/, predi revolucijo. Ona je vodila ideološko in materialno predpripravo proletariata. Ona je dala po možnosti tistim proletarcem, ki ji sledijo, umstveno in robno orožje. Ona je šla po ravni, poti naprej. Vzpodbujala je delavce k boju, katerega so ti pogumno sprejeli. Istočasno je tudi postavita na sramotilni oder izdajalce in ničvredneže, ter se borila v to, da prepreči njihove nakane. Medtem ko je vodila oko in roko proletariata, je tudi bdela in bo še bdela, zato da se ne zasadi še enkrat izdajalsko bodalo v ledja proletariata .Ako bi besede Komunistične stranke že pridobile celokupni proletariat in ako bi se že definitivno premagalo, pogubomosni vpliv oportunistov, bi bilo danes mogoče gledati, takoj ob pričetku boja. veliko bolj daleč.
Težkoče in slabosti, za koje krivdo ne noše komunisti in proti kojim se bodo ti poslednji bojevali, nikakor ne ovirajo, da bi akcija za odstranitev in ■premaganje le teh ve bila splošna mobilizacija delavstva za veliki boj proti delodajalcem in reakciji, boj, ki bi i-stemu pomnil zaupanje v samega sebe ter ga v tem boju pobratil. Ta boj mora vesti delavce v enotno organizacijo njegovih sil, potom katerih se mora u-ničiti stroj gospodarskega in političnega zatiranja.
SODRUG1 DELAVCI!
Komunistična stranka pozdravlja torej veliko, mobilizacijo sil delavcev in kmetov• Italije, katero predlaga kot takojšnjo in najnujnejša 'akcijo. Združeni v tej Veliki revolucionarni armadi, ogibajoč se. spletkarijam in nakanam nevrednih voditeljev, vsi delavci Italije bodo korakali po poti svojega podviga ter šli n a proti gnido b i t v i svojih zahtev:
pravnem, političnem polju, v vprašanju nesrečne vojne odškiadlnine itd.? In ato je vsiota vseh.teh pridlcibitev, že v meščanski družbi dosegljivih ustavnim 'potom;' enaka njaii in. še ,poid nič-lio-keir so narodnjaški politiki za razne koncesije ubili v ljudstvu še onio mero narodnega čuta, ki predstavlja ena stopnjo v njegovem naprednem (razvoju — kaj' so dosegli narodni voditelji za pcjbciljšanije vsakdanjega življenja delavnega ljudstva? Ničesar! Odtod »poznanje, kli privaja slovenske pri-lntoske. proletarce v ved po večj em številu v razredno stridklovrao organizacijo v razredno politično stranko, v Komunistično stranko Italije, na polije protiustavnega razrednega boja, na pot, nezakonite meščanske vcijne.
Strankin apel'je bil objavljen 2. t. ra. na predvečer narodnega sveta Splo-: ne delavdke zveze in- kio je bilo kovinarsko gibanje v pcilnem teku! Toda njegova vsebina ni bila namenjena .delegatom na narodnem svetu zveze, pa|č pa se politični manifest obrača prekio narodnega sveta, katerega reformističen izid se predvideva, na širše množice organi z,irane v strokovnih organizacijah, vsakega kraja in hrez raz-Sike »političnega prepričanja — torej tudi na jugoslovanske delavce in kio-Hcine v tej! pokrajini, za storitev enotne proletarske fronte od zdolaj gor, proti valji sindikalnih funkcionarjev proti kapitalizmu. Na splošna stavka kovinarjev pokazane apel ktot na clokaz zmage komunistične taktike, «za splošno stavko po vsej državi«, ki je zajela zavedno, kategorijo kovinarskih delavcev, ne dopušča pa apel nobenega drugega predvidevanja, kot razširjenje keivinafske stavke še na druge kategorije — za stavkin uspešen izid, ali pa v slufaju osamljenega stavkanja — neuspeh. Konec kaviar sike stavke, kaka? sd ga cdbedili reformisti Sni sindikalni Voditelji im nadaljevanje stavke s strani mase dokazuje ravno to.
Strankin apel je utemeljevanje teh dejstev z narodnega stališča, z ozirom na poltelžaj pa vsej državi. Nam je treba le, da cipoacifimjo jugoslovanski proletariat Julijske Benečije, kako se splesni petliožaji delavskega gibanja v tej državi odraža na naših domačih razmerah. Še včeraj je slioiv. tržaJka gla sito z zvitimi očmi bedasto vprašalo: Kaj pa naši komunisti? Ali ne mislijo — sodelovati?! Ne smejte se preveč! Sam največai zagovornik sodelovanja, reformist D’Aragoma, tajnik Splošne delavske zveze, govori resnejše o sodelovanju z meščanskimi vladami. Direktno sodelovanje z mešPanskio vlado v Italiji v tem trenutku bi bila, kakoir pravi D’Araglana, «roba da pazzi« t. j. delo norcev. Povedki je sam razlage zato — ker ni v državni blagajni niti toliko sredstev da bi se mogel napraviti reden pnciračun, ne da bi se obremenila proletariata. Za nas komuniste so pa najtehtnejši razlogi oni, ki jih poleg tega navaja strankin apel.
Kaji pa je prineslo sodelovanje političnih strank z državnimi oblastmi v dej deželi? In tisto «mii|nio sožitje», katerega pibuiokuijefo nariodinjaki — zlasti klerikalni — voditelji?! Znamo je, da narodnjaki ne morejo izprositi od vlade niti tistega, za ka<r zastavljalo vse svoje napictre in ves svqj; ugled. Pcižgane vasi v Istri in nazadnje na Gdrivkem
ter fašisfovskli udarci, ki so j-ih morali’ utrpeti slovenski delavpi in kmetje navajeni po narodnjakih na državno poslušnost in zaupanje v pravičnost državnih organov, potrjujejo v! celosti utemelje&oii našega naziranja.
V strankinem apelu se glasi:
Komunistična stranka oznanja to
taktiko (sodelbvanjia) kot taktiko izdajalska. Ona poziva -vsakega delavca in -kmeta, kakršnekoili stranke član je, da pove, ali ni fašistovska akcija tesno spojena in vzdržana z m-oifijb oficialnih organizacij države, policijskih, vojaških ali sodnijskih, in'al.i je verjetnih, da bi bili kr. stražnik, karabinjer, sodnik uporabljeni za potlačenje fažizma in za obrambo proletarcev j>iOti.njega nasilnostim im hudodelstvom.
Za sodelovanje in
V dlneh 3., 4., 5, in 6. t. m. je zboroval v Genovi Narodni svet Splošne delavske zveze, na katerem je bilo zastopanih približna 1 milijon in četrt organiziranih delavcev.
Naricidtni svet je bil sklican zato, da dtotbcii Splošni' delavski zvezi -taktiko, po kateri naj bi. se v bodoče ravnala, d'a premaga težkate proletarskega gibanja v Italiji im da ubrani proletariat pred kap italisti dno ofenziva in pred1 vedno bolj nara&tajioldci pilotida-lavskio reakcija.
Splioina delavska zveza, ki jta vodijo reformisti, je navezana na pogodbo-, ki jo je sklenila z Italijansko' socialistična stranka že davnia in kajia pogodbo je zadnji strokovni klangres zopet potrdil. Pa tej pog-ddbi sta imeli obe imenovani proletarski organizaciji diolž-nscist se medkeboijima pcldipiirati. Soc. stranka je imela nalogo ravnati se v slučaju strokovnih gibanji po sklepih in navodilih Sp-ldSme delavske zveze, doičim je imela ta posl-edinja nalogo ravnati se v slučaju političimih gibanj po sklepih vodstva socialistične stranke. S to pogodbo je bil ustvarjen v proletarskem gibanju dualizem, kii je povzročil delavstvu velikim »klado.
Imenovana pogodba je bila dejan skla iluzeirična. Spllošna delavska zveza jo je večkrat kršila in ta vsikdlar so smatrali reformisti za potrebno upreti se maksimalistični taktiki Socialistične strank,e. Proletarskega gibanja ni
Ce ntri sti (Baratorto-Marzetto) se kM-jejb bodli! z reformisti ka-kiar z maksi-malisti im so za nekako razumno u jto-rabo parlamentarnih sil.
Po glasovanju so glasovi odlpadli ta-k)o-le:
Komunisti	249.519
Reformisti	537.351
Maksimalisti	250.472
T ret je i n turnacianali sti	34.784
Centri sti	43.533
Vdržalo glasovanja	12.030
Vseh glasujočih 1,127.689
Iz tega je -razvidno, da absolutne ve-, čine ni dobil na narodnem svetu nihče, pab so ctabili relativno večima reformisti, ki bodo dajali 'kakiar daseda-j smer Splošni delavski zvezi da plribodmjega kongresa. Pred' tem -kongresom, se vršiti a cini Socialistične stranlke, kjer se bo izvdjevala glavna in- 'klončna bitka med pristaši im nad- nasprotniki sodelovanja v stranki. Odi izida tega političnega strankinega kfcingresa bo odvisno nadialjhio življenje ziveze.
■ Komunisti stojijo slejkloprej1 v boju prati vsem onim, ki bi h-oteli iz Splošne delavske zveze, te najivečije organizacije proletariata Italije, napraviti lestev za vstop v meščanski vladin in- se bo-rijb za ustvarjenje Vlade delavcev in kmetov.
Kovinarska stavka
Pogajanja, ki so se vršila prloSli teden med1 zastopniki navcdlnega agitacijskega odbora kpvinaji-jevf in indu-strijaltei, pod potoavitefttvam vlade v Rimu, so po zaslugi reformističnih vddi;j «Fiioim» dovedle dja kionca stavke.
Reformisti so prividi iti v sporazum z industrialci pio katerem se ti odpovedo svojim zahtevam pred1 stavko, kakor oni, da se odpravijo delavne obleike za kovinarje in po kateremi se znižajo do klladle v glavnem za L 2, zviša pa se dnevna plača za L 0.10 na uro.
V soboto zvečer _sta agitacijski odbor in osrednji od-bPir «Fiiam» pozvala kovinarje, -da se vrnejo katar psndfe-liek na etelo. Ne vsi delavci soi se odzvali temu pozivu vaditeljev, ki so sramotna kapitulirali pred industrialci in vladfo im nadaljuje še pio več krajih stavka kakar v Rimu, Bologni, Na-ptodiiju in Toscani.
Tako niti v Julijski' Benečiji, za ka-
mogta&e ločiti na politični im strokovni ^eTjt) je j zmetan poseben spioraz-um, del. Vsakta strokovno gibanje, vsaka a„	v,Lš-n
stavka najmanjše delavske kategorije je strogo spod ena s političnim položajem dežele. Zato mora biti Vodstvo proletarskega gibanja enotno. Neprijetnosti dualizma so prišle na dan vsikdar, kadar je bil potreben v slučaju strokovnih gibanj nastop politične stranke. Reformisti v Sipllloišni delav ski zvezi ao; zahtevali naj' bi se uporabilo v takih slučajih upliv in moč socialističnih -poslancev na način, ki naj bi odgovarjal reformistični taktiki. Tega pa ni mciralo maksimalističino vodstva Soc. stranke dojviuliti, ker bi ta-kto kršilo skltepe svojih kongresov. Reformisti so čutili, da tako ne more več naprej in so očitali maksimalistom, da so eni krivi, ato ne moireib narediti poslanci v parlamentu nič! koristnega za proletariat. Ko so se pa čutili dovolj mo me, so piovianaflili V skupini socialističnih poslancev ono razpravo, na kateri se je izrekla večina za sodelovanje na vladi z meščanskimi strankami. Splošna delavska zveza se je takoj izrekla za to taktitoi, ki jo je pa socialistično vodstva obsodilo. Ker pa stoje reformisti na stališču, da se ne pride z dosedanjo maksimalistično taktiko nikamor so pioivarobili, da je sklicala Sp-kTna delavska zveza ta narodni svet, ki naj’ bi dotočili kakor smo že o-menili, tej! največji organizaciji italijanskega proletariata bodočo taktiko.
Na prvi pogled se je zdelo marsikomu, da se je reševala v Gena vi le vprašanje o cd-mošaiih med Splošno delavsko zvezo in socialistična stranko,. To bi se bilo zgladilo le tedaj1 ak/o bi bili organizirani v1 Splcdni delavski zivezi le maksimalisti in refoirmisti. Ker so pa združeni v teji zvezi tudi delavci dingih proletarskih strank, je postal
ni še vse 'jasnin, stavkajo naprej.
Kovinarji v Tržiču
■ 8 II  I ■	I I
(Rudarski štraik v Americi —• Demonstracije u Bugarskoj — 40 miHjuna ljudi bez posla.)
Več se tri meseca navršavaju kako su američkii .rudari stopili u hcitbu i sva je prilika, da če podleči, a to samo radi načina boibe njihovih amsterdamskih vodja. Kacl je centralni komi tet Rudarske internacionale za vreme si nidikallnicg kongresa u Rimu plcinudio američkiom mdi&rskbm savezu pomcič, »vaj je to odbiia, ali je ipak centralni klomjtet Rudarske internacionale uputto apel rudari m a Evncpe, da za vreme ameriftag štrajika ne preu-zimaju nikakivi prektclvremeni rad, jer je američika vlada, kbjbj zalihe uglje-na idu kralju, naredila u Engleskoj 250.000 tona ugtiena, a sprem a uvoz od 1 milijuna tona uglja mesečno iz Engleske. Medijutim su krščanski sojc-sindifcalne vodje u Nemač-kioj i Češkoj sa posredfnieima rudnika sklopili ugovor o 4 i 6-satnom prektcivremenem ra-du u nedelji. Zaključek taj su zastopnici čtethi rudarska saveza večinam glasova odbili. Socialistički «Vtarwarts>> naziva to odlbiianiie ptrekovrememog rada sa štrene rudarskih radinika: «ye-nolicmstvio sindikalne discipline«. Taka su vadije peči ni le izdajstva nad masama i prekršili sporazum u Rimu o »> lidarnioi pomoči rudarima u Americi. A običini rad,niči spasili su interese i odližali reč, koiu su njihove vodje sramno izdali!
Ovaji postupak. najbbMe svedtoči kako sebi Amsierdamci predicčuju klas-ta svet važen, za vse proletarske skupi-: nu Solidarnost. A «Vioirwarts» anda io5
Meščanstvo
elavsk
Grenek je k;
dnrftne.
ne, torej za ves italijanski proletariat.
Komunisti so na nafliotdnem svetu Spielshe delavske zveze, sledleč svojim načelom in taktiki, predlagali predvsem, da se povabi na zbcutovanje tudi zastopnike Delavske zveze in predstavnike poilitidnih proletarskih strank1, da se viciigled: resnega trenutka zavzame skupno stališče. Predlog je bil seveda odbit. Glavni predlog komunistov je bil za proglasitev splošne stavke vseh kategorij, takoj kla je prizadeta ena kategorija delavcev in seveda proti sodelovanju. Komunisti, sa za odpoved pogodbe med' Splošno delavsko zvezd in Siacialistično stranko in za tiste od-ratoaje z zvezo, iki jih ustvarijtoi posamezne politične proletarske stranke s svojim sindikalnimi skupinami v nji.
Reformisti (tamfederalisti) voditelji zveze so pedali predlog za sodelovanje — ko se pokaže za to ugodna stapje in proti splošni stavlki. Sia za vzdržanje pogodbe s Socialistično stranko, ato gre ta ž njimi in proti pogodbi ako stranka ne odobri njiih taktiko sodelovanja.
Maksimalisti (nafvečja vmesna struja, Senati je vci) so tudi za spitešno stavko, samot se mora to pripraviti, da bo ni en uspeh gotov ter so proti sodelovanju za vzdržanje pogolcfce s svojo sbranta.
Tretjainternacionalisti (Lazzariiovci) soglašajta po izjavah svojih voditeljev popolnoma s komunisti.
piše, da je to u Čin jemo «da se »pasi nemačka valuta i da spreči uvtotz stra-nog uglijena u Nemačiku«.
Uistinu stvar je bila ovaklva: Preko-viremeni rad je trebao amsterdamcima da nemački ugalj šoliju u Englesfcu, a engleski u Ameriko, da tako šta pre slame rudarski štrejifo u Amfeiiici!
*
Na 4. juna bito su u Sofiji velike intehnactonalne manifestacije na kpji-ma -su sudetovali ' zastopnici Rusije, Nemačke, Gsččke, Turske itd. Ove se pretvoriš® u ogromne demonstracije p klarist internacionalnicg proletariata, a protiv reakcije. Sa 6 tribuna govorili su zastopnici stranih zemalja pred masam ad 40.000 ljudi. Prtilrvačene su oštre reaotucije prtetiv prtoganJanja radniRva u Jugoslaviji, Rumuriijskpjt i Gtrčkioo. Drugovima po temnicama ce-lictg sveta cidia slani su 'bratski pozdravi. Kon tr ai e vol ucianari m a sa plancivi-ma protiv Sovjetske Rusije dbvikuje ■bugarske racine mase:	«Ru,ke	sebi!«
Velita delo ruskdh radinika i seljaka delo je internaciiomalmag proletariata, delo je svih potlačenih naildtla cetoga i adSmog čiovečanstva. Ne rat, nego mir i savez sa Sevijetskbm Rusijipm!
*
Na celom svetu imadie' 40 milijuna bespeslenih, taji vede život netlasto-jan čotveka, te su osudjeni na smrt <x! gladi. Ovo su sve žrtve krize kanita-lističkog noretka.
A
L) L L u
Ocuiek., 15. juiijct i>22
liliji rt Opil
U dlugorn trajanju kapitalističike o-f en žive Modstvo Op^teg Radničkog sa-vtza je svim silama sabotiralo’ odibran-benu bartbu proletariata — svaaiam tak trkom od slučaja do slučaja. Dabogme tta su ppjedine kategorije racinika jed-na za clrugom podLegale u borbi ostav-ljene svaka sama sebi. Teki u retkim slučajevima, gde su radinici prtotiv volje vodstva O. R. S. vodili boibu na širim osnovima, mogla se o do leti nekim napadima kapitalista.
Kanj tali stiska ofenaiva je postigla svoj vrhunac i zagtlctzila je da nas pot-puno uništi, ako je ne sLomijema i ne prt'1 jemo u kiontiicofeiizivu. Ta oseča svaki pnaleter i u proletariatu je porasla volj«. za borbom. Otuda i vidimo da pnoletariat traži najbalji način borbe, a svaki radniik- zdravog razuma mara da uvidi kako je borba jedin;o cnda uspešna ato je cipžta, jedinstve-na borba celiotg proletariata. Poslednji velicanstveni štrajkl kovinam pnkazu-je nam da proletariat u^vaja zafedni«'-ku borbu svih — kako je komunisti preporučuju. Badava se vodstvo O. R. S. 'C Hup; ralo opitem štoajtou kavi n a ra, trudilo se da ga lokalizuje, volja revo-lucionar‘niog p'r)oiletariata je dočla da izražaj«. Radnici svih struka zahtevaju opšti štrajk svih struka, jer v ide da i-maju pravo komunisti kad vele, da samo akcija cetokupnog proletariata može slomiti ©fenzivu kapitalista i povesti nas u ofenzivu.
lako je proletariat prisilio vodij© O. R. S. da proglase opšti štnajk kovinama, ond se ipak trude da unište borbenost ladništva, i da upregnu proletariat u su';lielovanje na utvrdjenju kapi-talieličktog' sistema,- hoče da osfcvare t. zv. kolabtaraciju sa buržoazijom, što »nači izumirenje klasa. Dabogme da je to moguce sama onda aklo proletariat napusti svoje interese i preda »e na milost i nemilost kapitalista.
Pošto se položaj, izivunredha zaaštrio, vodstvo O. R. S. se oseealo prinudje-nim da saziove zemalljsko veee O. R. S. koje se ctdržaSo u Genovi (3.—6. jula). Vere je imafea da odiredi taktiku, koje treba da se drži vodstvo u neposrectnoj budučnesti. Razume se, vodstvo je htelo da «uzakoni» sv*5ju taktiku, htelo je. da več« odobri taktiku kolabora-ciionizma, a mislilo je da 6e postili večinu u veču svoyim mafcinacijama piri i zbaru delegata, što je Običaj svili sceializdajica oduvek.
Stvari su mediutim pOMe malo diru-gačije i plan im se nije potpuno o-stivario. U veču se pojavile nefcoliko struja, ctd kbijih su najvažneje tri: so-cialisti-kalaboracionisti (poirefd vodstva O. R. S.}, komunisti i — smuše-njaci — t. zv. maksimalisti. Borba se u glavnem vodila oko toga, da li O. R. S. treba da hude odbran betto i napadno oruž‘je proletariata pnotiv kapitalista
kako to zahtevaju komunisti i sav brntbeni proletariat, ili sredstvo za pcidjarmljivanje proletariata i za sti-canje ki ra lije raki h ministarskih stolica
—	kako to hode kolaboracionisti. Te dve grupe su bile jedine sa adredje-nim programom; a smušentjaci su samo parragaji&ii klepetali.
Piedfooig vodstva O. R. S. (kolaboracionisti) sastojao se u dvome: O. R. S. treba da se dlrži pralca, ktaji mu dad-nu reformsiti, Socialistična stranka treba da ovlasti svoje poslanike, da mogu podupirati onu vladu, koja bi se pokazala voljna da »titi interese rad-nika (a po potrebi i da udlju u vladu); sindikalna akcija treba da hudo u su-glasiju s takom parlamentarnem ak-cijom.
Protiv toga je stajao predlog komunista, koji sastoji iz ovih glavnih ta-faka:	iedinstveni front celokupnog
proletariata u cfcflučnoj i bezobzimoj borbi protiv kapitala; vlada radnika i setjaka, leoja ima da osioura opstanaki i dobrobit radnot) naroda; opiti Hrajh snih struka; i orvianfe proletariata.
Maksima!lišti (Seriratievi smui^ervja-ci) su hteli <»neponii,rlijivu» boribu pro-tiv kiapitalista, priotiv kolaboraciom-zma su, ali im ne treba ni opšti štrajk ni oružanje proletariata, ni radnička i seljačka vladia. Oni neanaju kako treba da se vodi ta ^nepomirljiva« borba, znaju samo da valja ofuvati O. R. S. pad komandbm sotcialistiflke partije.
Pri glasanju nitje odnela polbedu ni jedna struja. Kolaboracioaiisti su dobili — isti na — največi broj glasova, ali je skup svih ostalih glasova vi Si od njihovih, a svi su ostali pnotiv kolaboracije. — Glasanje je pokazalo da up-liv komunisti^ke stranke u sindikati-ma iz dana u daiv naglo raste, a to je znak cfa na% stmntka jedina ide pravim putem, kiojim de pnciletariat izidi iz ovog te^kog polložlaija. Izkazalo se ujedno svu hezglavost socialista, koji su se izmedju sebe podelili u 4—5 nepomirljivih grupa, od kfcijih je jedna (t. zv. tretointemaeionalisti) glasala sa komunistima. — I pokazalo je glasanje u vedu svu nemaksimalističnost «mak-
PODLISTEK „DELA“
IVAN CANKAR:
Greh
iii.
Neidlelja je bila, solnce je sijalo in Tone se je napravljal v cerkev, da bi zvonil k jutranji maši. Truden je bil in zaspan; pdpil je kavo, kruh je spra-viV v suklnjo irt je šel. Ko je bil na pragu, se je vrnil v iabo, ali ko je odprl duri,ni vedel vet, čemu se je vrnil.
«Katji ne gre®? Poeno je že?»
a Zbogom, matil»
«Ce ti je slabo, Tone, ostani doma in leži! Vso rdeče oči imaS».
»Nisem bolan . . . zbogom!«
In je hotel oriipreti duri, toda vrnV se je hitrsok, stopil je k postelji, potegnil je odejo * nofeja in Jo je razprostrl.
k Kal pa delaš. Tone?«
—	Nič ni bilo. neumen sem bil! — je mislil Tone, ozrl se je na brata, ki je spal mirrwi, in ob*Ma ga je globoka groza. Bratevo trepalnice so bile nekoliko odprte in skozi o»ke presledke so gledale naravnost naivj bele odii.
«<Xbogom, mati!»
Ko je šel, je stopila mati na prag in je gledala Ka njia); tudi oji se je ozrl na ovinku, zamahnil je z roko in je zavil hitro na desno, na ono stran, kjer so se vzdigali iz dodine pusti klanci.
Nedeljska in mirna je bila vas, v nedeljskem jutranjem soincu so se svo-
ti liil! sna
simaliste« Serratia, koji je pao u jedilu sitnu manj.inu u ikirilu vlastite sfcian ke, Tlok su strankam otvladali otvoreni reformisti.
Jedini zakfljučak veda jeste taj da se sazo\-e u što kradem vremenu (još u tdku ove godine) Opšti sindikalni kongres, koji de tačno odrediti držanje O. R. S., a dotle ostaje dosadanje refor-mističko vodstvo oivlašteno da deluje kako- nadje za potrebno. — Dabogme, taj kongres de se odiršati posle kongresa S'ocialističke stranke, jer taktika O. R. S. za vi si old! taktike stranke.
Lcfia strana m*aga veda je u tome ^to nije donelo jasan plan za odbranu proletariata od kapitalističke ofenzive. Odluka o tome ima da padne (po računu socialističke večine), dtfk' se socialisti razpadnu u bezbiroj sitnih strančica, ili dlolk se nekako nagode me-dju schom. Drugim rečima, oni su rekli proletariatu što stoji u borbi na život i smrt: ne cukini magarče dok trava ne naraste.
Medjut>im, to veče je pokazalo — sjaino pokazalo — i svoju dobru stra-nu. Pokazalo je proletariatu da socialisti ni najmanje nisu sposobni da po-ve!d!u pilaletariat u bonbu ^a •odtoranu njegovih nalprečih interesa,% kamoli za oslobadjenje. Napilotiv, velika večina socialista se izjjasnila za otvorenu izdaju proletarskih interesa i revolucionarne boiibe, a za kolaboraeiju sa buržloazijom. U avom vedu je uspelo našim drugavima dia prisile socialiste na medjusobntoi raziiačunavanje i na Sledečem kongresu de oni morati ili da se razjcepikaju ili da svi složno nastupe prOtiv proletariata. U tome leži dJcbra strana i veliki uspeh o%'og veča. — Diode sa revolucionarnim maskama!
Teški položaji, u kome se proletariat nalazi, ne sili nas samo da razkrinkavamo social izdaj ice, več u prvom redu nas sili u akciju — da učmima kraj diskasti kapitalista. Proletariat oseča pc-lrebu za betrbom, žedij za pobedom oseča proletariat, a ona če se postidi samo u zajedinifikloii borbi celolkupnog proletariata i preko lešina socialiada-jica.
Komunistifka stranka je u službi proletariata, u službi socialne revolucije i zato sv im silama nastoii za pto-širenje i pitaduženije klasne bombe. Na n a ^i m zastavama su krvSlju ispisane reči: Opiti štrajk svih struka! za oču-vanje osmoiasovnog radnog dana i protiv svdkog snižanja plate!
J edinstveni front i naoruianie proletariata! protiv socialne i političke reakcije!
Radnička i selfačka vlada je jedina sposobna da po boljša pohota} radnog naroda!
To su zadatci, koiie je sebi postavila Komunistička stranka i koiji se mora-ju estvariti ne čekajudi i ne osvrčudi se na zaključke reakcionarna? social-izdaJnrlkog vodstva. Poslednje borbe pioletariata pokazuju da je to volja celokupnog ratLništva i svi oni, koji se tome nasupini, stave, bide pregaženi. I pored sabotaže jedinstvenicg fronta od strun« socializidajica, pared nasilja sindikalne bkoklracije, • sledeči sindikalni kongres de jo5> jasnije pokazati, da je Komnu ni stična stranka jedina na pravom putu i da je s nJom revolucio-njuni proletariat.
AZ-BUK1.
Leninova bolest
buržoazija i komunisti
Mi smo več naučili da slu%mo i da čitamo po buržoaskim novinama o tome kako je Lenin bolestan, ne mcue iz postelSe, izgubi o mod govora i pra-vilnog mišljenja, pa i umno. Več de-vedeset i devet, puta (je umno Lenin, po tim vestima iz Gornica laži, i svaki dan pomovo umre po nekoliko puta. (Musa Kesedžiia je imao tri srca — a Lenin če otnda svakalko imati tri hilja-de srdaca.)
Beogradski papagaj Krsta Cicvarič jie toč davno rekao jednu istinitu glu-nost, rekao je naime: «Kad vlada hode da se učvrsti, ona se pričinja kao da jicvj ije potllclžaj 'vrlo čvrst«. (Ako baš nije dosiavce ta rekao, a otno reče nešto u tome smislu.) Ta glupost ne treba da se pripise samo beogradskoi vladi, več čitavoj bu:ržoazij'i. Ti naši neprijatelji
—	klolfcko su glupi — misle da je kiomu nistički pdklret stvori o Lenin, onako radi svoie zalbave, misle da ne bi bilo revolucije kad ne bi bilo Lenina i da bagme veruju da je to svajedno: smrt Leninma=smrt, revolucije. A pošto im smit proletarske revolucije najtviše na srcu leži, i oni uzto glupi, razume se da neprestano viču kako je Lenin umro.	,
Šta hoče oni da postignu s tom vikom? — NeSto svakako hode i to nešto evio u čemu sasboji: Drug Lenin je na
tile hiSe, se Je svetila cerkev old daleč. Ljludi je srečaval poredkoma — ženske, ki so se bile napotile iz daljnih hribovskih vasi in ki so šumele mimo njega v pisanih na^čeperjenih nedeljskih 'krilih. Prišla je detbela ženska z velikim molitvenikom v rdki in ga je pogledala začudeno.
«Kfyj nisi ti ministrant?«
Nič ni odgovoril in je šel dalje.
—	Kakto'bi šele izpraševali, klo bi šel po veliki cesti! — si je mislil. Zdaj bi moralo pač žte zvoniti in cerkovnik bo čakat —
Skloro vesel čut ga je obšel, klo se je domislil cerkovnika. Tam pa& stoji na pragu in gloda po cesti navzdol in čaka. »Presneti fant, zaspal je! Ali bi ga prijel za ušesa!« Na sredo ceste je stopil in zdaj: gleda, monda je del celo rokb nad oiči . . .
Kmalu ni bilo <več hiš ab poti; samo tupatam Se simoniaSna koča, pol lesena in' s slamo krita, duri zaprte in okma, kakor da bi bilo zmotraj izumrlo, Nato pa se Je vzdignil klanec strmo v hrib — na poti kamenje, robide ob poti in vsenaokoli tiha, žalostna pokrajina.
Zazvonilo je k jutranji maši. Tone je postal in je gledal doli rta vas, ki je ležala v dotlini bela, od1 rose in jutranjega sclnca umita. Gledal je in breme na srfcu je bilo težje.
Lep« je vas in vse je lepo na svetu, lepa je celo ta neizmerna felostnna pokrajina, in on je sam in točko breme leži na srcu, ne gane se, tiš<M ga k tlom . . ,
prvom i najvažnijem mestu u prtvoj državi radnika i seljaka, — zato što ga svesni proletariat drži prvim medju prvima. To ana i vidi buržoazija. Ali o>-na misli da smo i mi idealisti sitno-butrižtoaskog kloiva i da smo revolucior nar'ni samo dotle ti,tik. nas vodja (u avom slučaju Lenin) zagreva svojim lepim rečima. Zato ti naši protivnici hoče da nas uvere kaiko je nestalo ugljena u naflaj masini, to jest da nam je nestalo vadije, i*nadaju se da če svesni proletariat odmali izgubiti glavu, zbuniti se, uplašiti i — pokoriti. S druge strane, ima i u njihovim iedo-vima ljudi koiji uvidjaju dla proletarska revolucija n ide šlala, ni dečja igračka i več su izgubili valju da se bore protiv nije. Mediutim i ovi misle da u samom Leninu leži sva snaga komu-nističke revolucije i počeše da ga po-štuju iz straha, kao što magarae po-štuje batinu. I sad!, ne samo da nas hode da zaplaše ,oni klasno svesni bur-žuiji, več hoče i svotte kukavne savez-nilke da olnablre §irenjem g!lasor\a o smrti, ili nesposobnosti druga Lenina. U tu svirdiu, na primer, izmisliše i baj-ku a povereniju (akla hočete — o Ljuba-vi) bankarskih krugova prema Leninu, pa vele: kad nestane Lenina — ne-stade i kredita (poverenje prema rad-ničtkfcj»j i seljačkoj’ republici).
Toliko smo več naučeni na te priče, da ih i ne SlUša viišle ni jedan radrtik. Kad nam ko pripio»ved'a o tome, mi o-bično odmahnemo rukom i nasmijemc; se. Niko nede ni da misli o tome, jer nam nije ni potrebno ni mito da drug Lenin umre.
A ipak, treba mi da mislimo a tome. Drug Lenin je &o,vek, od mesa, krvi i kostiju, kao i svi drugi lljudi, pa — ako baJ ne danas — nekad mora da umre i naši neprijatelji če imati pravo kad poslednji put reknu da je Lenin umro.
Bez sumnje, ta vest neče ni jtedlnog svesnog i iskrenog re\x»lucionera cbra-dovati. Kad drug Lenin ne bude mo-gaO da služi revo4ucij!i kao db sad, kad ne bude mogao ništa da nam pom ogne, ili kad umre, za nas de to biti ogToman gubitak. Mi čuvamo i moramo da čuvamo svaku — i najmaniu — snagu, jer nam vrlo mnogo snage treba, da izi-djemo iz ovog pakla zemaljskog i još de nam dugo trebati. Kakia da ne ose-timo mi gubitak druga Lenina, kad nas bcfli gubitak svaktog pojedinca od nas na;i:bičnijih proletera! — Stvar nije ni mala mila, ali je ozbilijna i — hteli mi ne hteli — jdrfenput če se dogoditi. Mi moramo da budemo pripravni i za taj slučkj.
Onaj učitelij je d;bar učitelj koji o-stavi za sabom debre učenike. A, da je debar učitelj, to priznaju drugu Leninu i naši najljuči neprijatelji. Na nama je dia ne ostavimo na cedilu našeg najbiclijeg učitelja i da se zbili a pokažemo. učenicima — dobrim učenicima, naiboljeg učitelja. I ako 'budemo takvi, neče nas zbuniti ni uplaMti nikakav da?adjjaj, pa ni sam gubitak našeg naj-boljeg druga i učitelja.
Kao av-e&ni i revi:luciotnami prole-teri, nesmemo nikad da zaboiravimo ono čemu nas sam drug Lenin uči. Svaki čovek se riodio i zato svaki mora i da umre. Svi veliki historijski do‘?a-clja.ji, sve piomene u ljudskem društvu dolazo zato šfco su potrebne tome društvu, zavise ad materialnih potreba ljudskog društva, od načina proizvodnje, dakie — od stupnja abrazovanosti toga društva. Ljudi piStiižu kulturu (cbrazovan:ost) zato šfo im je ana nuž-na za lepši život, a razvitak kulture stvara nove uslove za život i uredje-nje društveno mora da odgovara tim uslavima ako hočemo da zadovoljimo naše potrebe. Dakle, nije Marx nodio misao o komunističlkom društvu, niti je Lenin radio svetsku revolueflu, ved je nužda rodila njih oboiiicu. Ljudi su stvorili industriiju, da olaki%aju i polep-šajn život; industriija je stvori la proletariat; a pricileterska beda r<xlila po1-trebu za komunističfkim društvom, re-vcilucijn, pa i Marxa i Lenina. Proletariat nije zato avangar. revolucije što bi se mcf.da prbleteri radjali pametni-jima od ostalih Kjuldi, več zato što proletariat najviše trpi u ovom društvu.
— Nužda nam sama pdkazuje put, a mi treba samo da naučimo jezik te nuždte, to jest da u pravo vfreme pogodimo pravi put, jer što zakašnjavamo
— više trpimo.
Tome nas u&i drug Lenin. On, je i u najtežim časovima zinao da potgtodi pravi put, On cdlučno razume nuždin je-zijk, i znao je da izvede iz dioreokaka (ulice s jednim otvorenim krajem) i onda kad mi možldla ne bi izašli, ili bi bar zakasnili. Ali on i nas uči da razumemo taj nuždin jeziki, uti nas da promatramo i prioučavamo svet i život sa materialistič/kioig stancivišta. Mi mažemo i moramo to da uči ni mo, pa da se s tim znanjem pcslužimo.
Ne strah pred prirodnim pojavama, vod borba i učenje u toj borbi. To je put druga Lenina, to je ftaš put i put revolucije.
Romal je križem po razvodenili ko-lovozih, po ilovnatih stezah preko lazov, po kamenitih klancih, ki so se vzpenjali v hrib, spuščali se v dolino. SpoČietka so ga žulili čevlji, ki jih ni bil vajen in jih jte obul samo ob nedeljah, toda kmalu ni več čutil nog, hodil je, koder so ga nosile noge. Soln-ce se je vzpenjala hitro, trava se je sušila, zrak je bil miren in topel.
— Zdaj je maša pač že pri kraju! — je mislil in je šel počasi po neznanem klancu, ki se je bil vzdignil iz ozke globeli. — Cerkovnik je zvonil sam, morda je šel pogledat in je videl odprte duri. Morda ga je celo poklicalo, kakor j,e poklicalo mene ... Naj bo v božjem imenu! —
Težko mu je bilo, ali žalost je bila mirna, ves strah je minil.
Ob klancu sa rasle visoke r*obide in rfdbidice sa bile že Krn e in BOč-ne. Trgal je in zobal, akoro presladke in premehke so bile že jagode; klo je posegel v grm, da bi upognil težko polno vejo, se je oprasnil in kiri se je prikazala na roki. Obrisal se je hitro z aelenim listom, zaštudilo se mu je in Sel je dalja.
Med lazi je bila živa meja iz samega leAčevja. -Stopil Je s poti in je odgrnil veliko zeleno listje. Toda lešniki so bili večidel še mehki in se niso dali rdbkati; rotoke sa bile *e zelene in sočne.
Od daleč je zapelo nerazločno, zatrepetalo je v zraku.
— Zdaj je že blagoslov, ljudje že
vstajajo. —
Domaie vesti
Javni shod rudarjev v Idriji
Oblasti v Idriji so se dolgo časa pno-tivile, da bi dovolile idrijskim rudarjem javni shod in one so že vedele zakaj. ETar je tiho pripravljal napad na delovni čas, vedel je tudi da raste med delavstvom nezadovoljnost ra!di nezakonitih (»denarnih« (plaPilmih dni) in radi brezposelne podpore, ki naj' bi se naprtila idrijskemu eraričlnemu delavstvu. Teda zavedno delavstvo se ne da dlolgo tiščati k tlom, taklo so si poiskali tudi idrijski rudarji pot, da pokažejo s Voljo bojno voljo in da dajo izraza svojemu odkritemu mišljenju.
V	petek 7. t. ni. je bil v Idriji rudarski medlpckrajinsfci tajnik, Pippan, ki je bil prišel sem, da se določi^višina prispevkov za centralo in za medpo^ krajinsko tajništvo. Ko je bilo to doseženo, mu je delavstvo razložilo svoje stališče glede «denarske», glede čez-urnega dela zunanjih delavcev in glede plačevanja brezposelne podpore, ter zahtevalo, da se siki i če javen rudarski shed. Predsedhik federacije in Pippan sta na to »la h komisarju, ki je shod doveilil, pod pogoljem, da se ne bo razpravljalo na sho\d\u političnih vprašan). Toda tudii to je bilo pirevec nekaterim fašističnim pisarjem na komisariatu, ki so skušali tik pred shodom zmešati štrene z novimi zahtevami, češ, da smejo na shod le člani rudarske sekcije. Ti pisarji so menda nad’ gla-va rij e m toda nakana se jim vendar-le ni posrečila, ker se idrijsko delavstvo ne dla provocirati ali pa celo plašiti. V solboto zvečer se je vrlSl v rudniškem gledi^ u impozanten shodi, ki je menda tudi idrijski uradni gospodi pokazal, da rudarji v Idriji niso kaka fireda ovc.
Ge,varil je prvi tajnik Pippan, ki je pozdravil idrijske rudaiije v imenu severnoitalijanskih rudarjev, za njim pa sddlrugi \Jjdhrar, Ferjančič in dr., ki so pojasnjevali zgaraj navedena vpra
Sanja.
Rudniška uprava je začela nagovarjati delavce v žgalnici in vnanjske, da naj bi delali čez ure,, obetajoč jim doplačila. Stem je prišlo tako dald-, da delajo delavci v žgalnici že po 12 ur. Pomisliti je treba, da je delo v žgalnici najbolj škodljivo in da se je pred u|jno delavstvo leta in leta borilo za to, da je cteseglo, dla se je delalo samo po 6 ur in samo po 1 mesec v letu za vsako partijo. Sedaj pa se dela po 3 mesece v letu in poileg tega, v posameznih slučajih še celo po 12 ur. Govorniki so to dejstvo ostjo obsojali in pozivali delavstvo, da se odreče temu nasilstvu.
Po splošnem rudarskem zakonu in poznejftih določbah, se moTajloi izplačevati idrijskim rudarjem mezde vsakih 14 dni. Med voljno pa je država ta red izpremenila, tako da se splakujejo meziie samo vsak mesec na 18., docim dobijo vsakega 4. rudarji samo neko predujme. Državi ostajajo tako steti-scpakii brezobrestnega delavskega posodila v blagajni. Tako podpira delavstvo erarični fisk, do'im mora samo gladcvati. To ni v ničemur opravičeno, zato se je pozivalo erar s posebno resolucijo, da se za naprej drži zaklana.
Posebno ogorčenje pa vlada V delavski Idrilji radi zahteve, da naj bi plačevalo brezposelno pcidpoto tudi e-radčno delavstva. Brarf-iio delavstvo ni delavstvo z cibičjno delavsko pogodbo. Do sedaj je veljala norma, da se eiari&nega delavca ni moglo odpustiti iz služlbe, ne da bi bil kaj zagrešil in ne da bi bil prej disciplinarno obsojen. Tudi dobe rudarji starostne penzije. V uradnem seznamu krajev, kjer marajo delavci prispevati za brez poselilo podporo, Idrija ni navedena. Poleg tega so govorniki naglašali, da svetovne volilne ni zatoriivila delavstvo, torej tudi . ne brezposelnosti, ampak da je vse to zakrivila kapitalistična gospoda in da je za ta ena dolžina skrbeti, da bo delavstva dbbilb podpore v brezposelnosti. — Tako se je glasila tudi resolucija, ki je bila sprejeta z burnim odobravanjem.
Kioinčnoi sa govorniki dokazovali, da je piotrebna enotha fronta, ako naj se vzdlržij te zahteve in da je torej lucli sveta dolžnost vsakega delavca, da je sticikloivnrai organiziran.
Atentat
Dosedaj nismo smatrali m potrebno da pišemo o atentatu, ki se je izvršil ua posl. &čcka v Števerjanu. Sedaj pa moramo izpregovoriti tudi mi par besed o tem.
V	predzadnji številki smo prinesli Izjavo števerjanskih nabornikov, v kateri pozivajo le-ti pisca uvodnega članka «I'o. litika samokresov« v «Goriš>ki stražin, da so podpise s polnim imenom, drugače da je lažnik in obrekovalec ter so pozvali S?eka, da jim pove, kje in kako se je izvršil atentat. Zadnja «Goriftka straža» objavlja izjavo Ščeka o atentatu. Iz te
Zabolelo ga je in ni pomislil nič in se je vrnil.
— Če me vprašajo, zakaj nisem šel k maši, pa povem vse po vrsti, naj se zgodi karkoli. —
Kakor da bi se mu nekaj zasvetiio, je zamežinil z o*mi in strnil obrvi.
— Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem pač storil? —
Toda zasvetilo se je sama in je Švignilo mimo.
— Naj! se zgodi karkoli, zdaj Je že itak vse izgubljeno.
Spomnil se je na kbsilb. Zdaj1 že diši v kuhinji in mati stoji pred ognjiščem; v cerkev ne mote, zato ker nima obleke; stoji pred ognjiščem, naočnike globoko na nosu, v no/kah molitvenik. In izza naočnikov kapajb solze, Bog vedi zakaj’ . . .
Vračal so je in je bil že na hribu, odlkOder se je videlo po dblini. Tam doli se je svetila velika cesta, kakor trna procesija se je vilo skoai vas in še onostran vasi so se pomikale črne gruče sftoei dolino; od1 daleč se je videlo, kakor da bi stale mimo, samo čas||> se je zasvetilo nefkaj belega v solncu, svetla židana ruta.	,
Tone je zavil naravnost P** stezah preko polja, da bi ne srečaval ljudi. Crevlii so tfili mo/kri in blatni, tudi na obleki se mu Je poenalo, da ni bil v cerkvi, in roke in ustnice »a bile Črne od robidnic.
Ze je bil blizu dama, preskočil je plot in je šel preko vrta. p0 8tez| za plotom je prišel nedeljsko oblečen fant, postal je in je zaklical: «P,otepal
izjave je razvidno, da se na Ščeka ni izvršil noben atentat. Posl. Štek se je samo tako zbal rdeče zastave nabornika, da je v mrzličnem strahu slišal od bog ve kod zagrmeti dva strela. (Bila je takrat nevihta, kakor pravi sam!)
Dogodke po atentatu opisuje Š>5tek tako:
«G. kurat je bil zelo žalosten in obenem hud, a jaz sem mu hladno odgovoril: Kaj hočeš, pijani so bili, je teli nebroj in. ne zamerim, preveč.
Ko me je čez par dni oblastvo orožnikov iskalo, sem izjavil: »Nimam, razloga, da bi koga osebno denunciral, ker napadalcev ne poznamn.
Sedaj vprašamo mi posl. Ščeka zakaj je naprtil «atentat« na celo Komunistično stranko in je obdolžil slov. komuniste politike samokresov, ako so bili njegovi napadalci pijanci, katerih je nebroj. In vprašamo ga zakaj je obdolžil števerjan-ske nabornike atentata, ko napadalcev ne pozna?! (Eden «atentatorjev» je bil na denunciacijo kurata Sedeja tudi aretiran.)
Povemo še. da so Steverjanski fantje
—	ne komunisti — vložili proti posl. Šče-ku fo’'bo radi obrekovanja in dolženja po nekrivem.
V	izjavi pove Š5ek tudi, da za časa napada ni imel pri sebi orožja. Drugače.... (Pozivamo mlade delavce na deželi, da razorožijo tega fantalina, ko se zopet liri-kaže kam in da mu dajo molitvenik v roke, ako želi imeti pri sebi kak škapu-lirl
Prav tako!
Prodana mladina
Mladinsko društvo «Prosveta», ki se sili s svojimi podružnicami tudi na deželo, je dobilo velikodušen dar, za katerega se zahvaljuje na sledeči način:
ZAHVALA. Društvo «Prosveta» v Trstu se teni potom najprisrčneje zahvaljuje. Tržaški hranilnici in posojilnici v Trstu za naklonjeni dar 4000.— lir želeč, da bi ta naš slovenski zavod našel mnogo po-snemalcev.
Delavsko-kmečka mladina ve sedaj, odkod zajemajo denar mladi nacionalistični agentje, ki prihajajo med njo, da jo učijo zabave, plesa, veselic, vse to v narodnem duhu. Tudi izleti in predavanja so plačani s tem denarjem, ki je iztisnjen — kot obresti — iz delavskih družin ali je priverižen po tržaških bo-tegarjih in oštirjih.
Sestanek briških kolonov
V	nedeljo dne 16. t. m., ob 4. uri. pop., se vrši sestanek briških kolonov in sicer v Kozani, v gostilni Bela.
Vabljene, so vse stanovske organizacije poljedelskih delavcev. Števerjan-ska sekcija naj pošlje enega zastopnika. Tisti kraii, v katerih ne obstojijo še poljedelske organizacije, naj pošljejo po> enega ali več' zaupnikov.
Prisotnost omenjenih zastopnikov in zaupnikov je nujno potrebna, zato da pretresemo položaj in da izdelamo načrt za boj. ki ga bomo morali vodili proti ncišim izkoriščevalcem.
Tajništvo Zvie-ize poljedelskih delavcev.
Z atetfsla
Največja hvala vsem, ki so se udeležili pogreba dragega nam sina in brata Franca, ki se ie vršil dne 8. julija. Posebno se zahvaljujemo nosite-Ijem krste, darovalcem in nbsiteljem roi.	Družina	Krainer.
Miani pomagajte svojemu listu!
Ti dragi fitatclj, ki zvesto slediš temu. kar piše tvoje glasilo — glasilo delavca in kmeta — ki si ocvajaš potom revolucionarnega čtiva tiste nauke, katere sta učila izpred petdesetimi leti naša velika učitelja Manc in Engels, — ali sc zavedaš tudi tega, kur urita ta dva velikana proletarske revolucije z besedami: «da mora biti osvoboditev delavca delo delavca samega»?
Če se tega zavedaš, potem moraš priti do logičnega zaključka, da morajo zatirani z lastnimi silami pripomoči k življenju komunističnega časopisja, tega mogočnega, jarko osvetljujočega plamena, ki nas vodi skozi tminc reakcije in kolebanja.
Odkod nuj jemlje, delavsko časopisje sredstva? Mari od «mecenov»? Itfari od «proletarBkih» inštitucij, ki so se izkazale takd proletarske, da so tijihovi voditelji socialpatriotje. dokazali, da znajo porinili bodalo v hrbet proletariata?
Ne! Tisti ki ni z nami, — in sicer popolnoma z nami, — nas ne more podpirati.
Zatorej naj si naši sodrugi in somišljeniki vzamejo k srcu eksistenco našega lista.
Nabirajo naj ite dobrovoljni prispevki, z nabiralnimi polami ali z nabiralnimi bloki.	*
Vsak najmanjši prispevek bo dobro došel.
Nabrani prispevki naj sc pošiljajo na upravništvo «Dela».
Edinole s stalnim gmotnim podpiranjem je mogoče scf}otovili življenje, temu mogočnemu plamenu, neustrašnemu o-znanjevaleu revolucije.
Dolžnost naročnikov, ki jim je potekla naročnina je, na nemudoma poravnajo zaostalo naročnino, sicer jim ustavimo list s prihodnjo številko.
si se!» Tone se ni ozrl in je stopil v
vežo.
Bilo je že blizu poldne, mati je ča-kala.
«K&k$en pa si, Tone? Kcld si
«Potepal sem se!» je odgovoril lone in mati se je zamudila.	s
»Kaj nisi bil pri maši?«
«Nisem bil. Zunaj sem bil, v lazih«.
Mati ga je pogledala in se je prestrašila. Videla je, da je bolan, in opazila je celo, da se mu noge tresejo. Ko je sedel za mizo. Je bil maahen in ubog, kakor ga še ni videla. Ione Je bil droben in »laboten, samo glava je bila nenaravno debela — čela visoko in zelo vzbaiena, lica zabuhla, sive barve, oči so bile velike in so se svetile u čudni sivi luči. Nikloh ni bil Tone vesel, oči so gledale resno in srepo iz mladega obraza> njegove besede so bile kakor besede starca inr celo glas njegav je bil globok.
Mati se je prestrašila in srce se ji jo stisnilo v nerazumljivi bolečini. Preti leti nekoč je bil dedal zdravnik, da je Tone tbalan, in ni mu veriala. Ali zdaj se je srečal Mije n plašni pogledi s srepim mjegavim in vsa je vztrepetala.
«Štruklje sem ti skiuhala danes, zato
ker si bolan.»	„ ...	. ,
Tone se je razveselil štrukljev, toda mati se mu je zasmilila.
 Glej tako Je skrbela vse dopoldne
mislila je name. Bog vedi, kje je dobila denarja, da je Skuhala štruklje. In da sem bolan, misli!
«Po ikosilu pa leže*, Tone; ves slab si in oči imaš vse rdeče».
Delavske prireditve
V	nedeljo dne 16. julija vsi v Gorjanski-. kjer bode priredila podružnica «Lj. odrai) na Štrekljevim dvorišču h. št. 85 velno delavsko veselico s sledečim Programom:
1) Aškerc: «Dvorski norec« deklamacija (M. Suban);
2) Vinko Vodopivec: «Venček slov. nar. pesmi» poje mešani zbor;
3) .4. Grum: «Pobratimija», poje moški zbor;
4) Emil Adamič: «Vsi so prihajali«, poje mešani zbor. v
5) A. Grum: «Narodne pesmi» poje moški zbor;
6) Igra «Eno uro doktor«, veseloigra v 1 dejanju.
Vse gor navedene točke proizvaja mladi pevski zbor iz Gorjanskega pod spretnim vodstvom s. A. Hreščaka. Ker slavimo Gorjanci ravno isti dan sv. Mohorja in je na ta dan velik običajni semenj sv. Margarete ,tedaj pričakujemo, da nas vsi sodrugi iz bližnjih in daljnih vasi obišičejo v čim večjem številu.
K obilni udeležbi vabi uljudno
Odbor.
Dramatični odsak Javne ljudske knjižnice v Nabrežini vpriziciri v nedeljo 30. julija 1923. na dvorišču kavarne v Nabrežini večerna predstavo «Nebe-sa na zemlji«, veseloigra v treh dejanjih. Začetek točno o>b 19.30.
Talni sklad „Dela“
Nabrano pri razstavi obrtne šole v Solkanu in sicer so darovali: J. Drašček, F. Go-miSijek, A. Prijan, S. Širok,
V. Šuligoj, R. Prijan, J. Komel, A. Pokraj, Čubej, Srebrnič, Župnik in A. Petelin po E 5; C. Gomišček L 4; Boltar L 3; J. Škodnik, A. Šuligoj,
A. Leban, Dol jak, Alojz Leban,
Bratina, V. Leban, I. Gorčič,
Milost, Vižin, štrukelj, Trevi-zan, E. Milost, Nibrant, Ba-šin, Zavratnik, A. Doljak,
M. Perko in Vižin po L 2; Oer-nok, Komel, Ferfolja, Gomišček, Prijan, Zavrtanik, Tinu-min, Batistil:', Boškin, P. širok,
Gomišček, F. Srebrnič, A.
Miziani po L 1; Bratina c. 60;
Contrada c. 50;	skupaj	L.	119.10
M. Urdičl Trst	«	A,—
M. Istinič Štefan, Budanja	«	2.40
Po Andr. Gašperšiču, Famlje: Ivan Gašperšič L 2; Jakob Gašperšič, Franc Matjažič, I-van Tominc po cent. 80; Fr.
Novak cent 40;	skupno	«	6.80
Josip Sosson, Pevma	«	4.30
Jožef Sulič, Prvačina	«	5.—
Po J. MlekuSu, Bovec, nabrano na blokih	«	72.—
--------------I
Skupaj	L.	213.60
Prej izkazanih	«	17.780.65
in din. 30.—
Vsega skupaj L. 17.904.25 in din. 30.—
Zrnje
Što je radniča plača? — Jedan mali dio njegovog proizvoda, koji mu se daje, da bi se mogao bar donekle nahraniti, obuči i uopče pripremiti za rad drugi dan, drugi tedan, mesec i godinu.
*
Što bi činili radnici, kad na svetu ne bi bilo bogataša, poslodavaca, gospoda-ra? — Neki naivno misle, da bi radnici gladovali. To ne stoji. Oni gladuju danas, kad imaju gospodara. Postanu li sami radnici svoji vlastiti poslodavci 1 gospodari, oni de posedovati sve proizvodno orudje, sva prometna sredstva i celi proizvod svoga rada. Svako si može zamisliti, kakva bi promena u takvom slučaju nastala ne samo za pojedine rad nike ,nego i za celo društvo, za čitavu kulturu, za sav javni život, pa čak i za nauku, umetnost itd.
*
Kapitalisti samo formalno plačaju rad nicima placu; u zbilji radnici plačaju kapitalistima profit, veliki deo svog radnog ploda.
*
Iskustvo je pokazalo da če se u nekim vrlo bitnim točkama proletarske revolucije sve zemlje neizbežno ponoviti rusko izkustvo. — Lenin.
*
Nema nijedne stvari, koje se ne bi na-jednom proizvelo tako mnogo, da bi postala nevredna. Uza sve to, unatoč tako velike snage proizvodnje, unatoft stvara-lačke moči, ima na milijune i milijune, koji žive u groznoj bedi.
•t*
Povest je ovoga sveta večinom povest sukoba i ratova, navala, osvajanja, pohodniške nepravde i večine zarobljene po manjini.
*
Velika večina naroda ob&Mj«i sav po-sao; ona ore zemlju, seče drva i proizva-dja sve, &to se proizvadja. Onda ko ima pravo reči, što treba črniti sa onim, što je proizvedeno, do li sam proizvadjač?
*
Največi nodsticaj na rad pod kapitalizmom je težnja za zlatom i opstankom. NOVAC: to je alfa i omega, po^etak i svr-šetak filozofije kapitalizma i privatnog vlastništva uonče. A u toj besnoj težnji za novcem nilta ne vrede nikakove svetinje i vrline; tu se ne srtuje coveka i njegov život, nego baš naprotiv: gazi se preko milijuna Ijesma, juri se ludjački ne-kamo. samo m se dodin do što više zlata i srebra, do sto večeg bogastva.
. Tudi Tone sam je začutil, da je truden in da bi spal . , . lepo zatisnil oči, in vse bi minilo, nič misli več, ne strahu.
Jedel je hitro in z veliko slastjo, po kbsilu pa je spiezel po vegastih, škripajočih stopnicah na podstrešje in je legel v seno.
Tam so bila odpirta velika vrata in prav pod nijim jo bila cesta. Ljudje so hodili mimo, smejali se in razgetvarjali veselo. Tudi na ono stran, na vrt, so bila odprta vrata in tam sta priSla vča-si po stezi fant in cl6k,l£, lidko cfkoli pasu, glava ob glavi . . . Glej, ljudje se imajo radii ip s° veseli.
V	senu mu je bilo vroJe in ni mogel spati; ^ te^a F111 je bila glava in pred oSmi se mu je bleščalo*, dasi je bilo • solnce za streho.
Vstal je in je stopil pred odprte duri.
— Kaj bi se zgodilo, če bi skočil zdaj doli na cesto? Taklo nizko je, da bi se komaj oprasnil. In čemu bi skakal? —
y tistem trenotku se je pripefj&ia mimo gosposka mestna kakija, gosp'’*’ in gospa sta sedela v nijej. Pripeljala se je mirna in jo izginila v tistem ^pu.
— Kam se pač peljeta Pa& dtaleč v svet, pa velikih belih cestah, v ^nesfco.
In tam so visdke hi*e, donebe^ni stolpi, čfudo ob čudu j« tam, ,in 'Judite so gosposko oblečeni, hodijo veselo po širokih belih cestah in nič sknbi jn nič žalosti in vsega dobrega dovolj. Tja bi šel človek in Še dalje bi -4®1' w morja.
In preko rnonja, neizmernega mat# v
Glasovi iz dežele
Pismo narodnjakom
Zavedni vipavski kmet pitšle Stalnemu odboru za varstva vajinih' otškacto-vanceV v. Gorici sledeče pisma:
SLAVNI AGITACIJSKI ODBOR!
Vse naše ljudstvo težilo pričakuje rešitve. Se vsi pritožujejo. Obljubiti ste nam, da ako ne odobrijo naših zahtev do 1. maja, se začne kaj novega. Danes smo že 18. junija, pa je vse zamrlo. Ni vojne odškodnine, ne shoda, ne nič, ne odstop županov, niti davčnega štraj-ka ni. Se iridi, da ker nas država ne more zatajiti, sle nas vi. Rekli ste, da boste na shodih razglasili uspehe ali ne. N ib ne slišimo. Kaj je ta za fina sleparija. Kaj čem,o čakat, da nas še bolj končajo? Ljudstvo že godrnja in se vprašuje, kaj je ta? Ali ste nas za norce imeli? Niti zmenite se ne za našo revščino?
Se že vidi, kam nas peljejo vddilelii in poslanci (Wilfan, Podgornik, Lavrenčič, §ček); to so skušnjavgi slovenskega naroda. Drugače jaz te zadeve ne razumem, S trdnim zaupanjem in s prisego smo se skazali pred vami v Gorici Z. aprila, da dosežemo svoje pravo do odškodnine. Kaj delale? A,i kmetje kadar primemo za kakšno delo. je tudi končamo. Povejte, kaj vi delate. Če imate slovensko sme, ne imejte za norca ljudstva. Mi nismo zadovoljni z obljubo, ampak se je treba tudi skazali. Zatorej dajmo se skupaj in složno delujmo, da dosežemo uspehe.
Pisma jc nahranjena voditeljem o-koli politi nega društva «Edinost« in »Kmečko delavske avieze», kii izrabljajo bed j slovenskih vojnih oškodovancev, na katerih ramenih so tudi priplezali v rimski parlament.
Zaman pričakuje vipavski krnet, da se izpolnijo narodne obljube. V času, kid se stiskajta primo.ske delavsko-kmečke družine v naricčjii revščini in moledujejo birez sv J« akioti diržavnih uradov, se gg. na" dni poslanci napajajo z južno-italijanskimi vini pa napolitanskih oštarijah in se tržaški na-i«cd njaškbt-liberalni fnkiotvci lovijo po beznicah starega mesta, kakor poroča sama «Gor iška straža«.
Vipavski, notranjski, istrski kmetje spreglejte, ktakwr že spregledtavaja vaši sotrpini delavni in kmetje! \.j,-
Rdeči učenci za „Del©“
Pretečeno nedteljta dlne 2. t. m. smo imeli v Solkanu razstavo obrtnonada-ljevalne šole. Razstava je izpadla na
splošna pohvalna. Samo gotovemu 'člankarju glasila votjine škloldte se po-žlrtvovalimoi delo ni dlopadalb, posebno kio je opazil, d!a učenci pobirajta za Tajni sklad »Dela«, glasila vseh teptanih in ponižanih, da se spominjajo onega časopisa, ki jih hoče ^ kulturno in materialno povzdigniti, d'a pridejo d/a pravega cilja.
Klerikalmoi-liberatni člankar« se strašno togoti radi tega velikanskega zločina mltadiih talentov — proletarcev ktomunistov, in iklliče na noge vse slovenske podle intelektualce. Člankar pravi, da ima za sabo šireta solkansko javnost, ki se skupino- žlnijim zgraža nad vodstvom obrtne šole, kateremu a-čita simpatijo za komuniste ali pa strah pred njimi.
Povem člankarju, da žl njegovo mb-bilizaciib ne bo ni'8 uspeha, če bo še tako mečna, da skliče in vzame pod Orldžlje vse Marijine hčerke im hčerkice, tudi če poicl vodstvom same sv. Johan-ce iz Vodic. Naj le naperijo boj proti vodstvu šoli e ali pinoti komunistom. Vedi dopisnik, da se mladi delavci zavedajta pomembnih besedi največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja: «Naro\d si bo pisal sodbo sam; ne frak in ne talar mu je ne bo!n Eta so zavedni učenci pobirali za sklad «Dela» so napiraviil samo svojjio sveto dtalžnost dio svojega vodnika in clb samega sebe in zato kličem vsem součencem: Živeli! Le tako naprej prekla vseh najoadbv in mej!
Tebi člankar pa posvečam to-le o «umestnem in neumestnem)):
1.) »neumestno« je pobirati za sklad delavskega tiska med občinstvom pri razstavi dela in truda sinov in hčera proletarskih starišev;
2.) «umostnia» je raz vseh cerkvenih tribun propagirati za revoiver-žumal «Goriško stražo« in tetko «Edinost«, blatiti komunizem in ga primerjati strupeni kaši! . . .
3.) umestno je, dta se pri verskem pouku Makih otiriofc, namesto«, da bi se pokazal nauk Kristusov v pravi luči, med naj mlajši mi otfloicii politizira o rdeči razstavi da je simbol smrti, groze in kii vi . . .
Razumeš slabo — pddikovani talent, medlost, nao«č uniforme — člankar, kar sem ti napisal. In kta se postavljam skupno z vsemi svojimi zavedni-
mi sončenci v defenziva vedi, da imamo še materiala, ki ti ga borna naložili, če bo treba seveda — ker yem, da je prosto/n v) »Delu« zelia drag.
Najl živi razredna zavedna proletarska mladina! živela dtelavska kmečtkSa solidarnost! živela Slolvjetska Rusija.
i, Rdeči učenec.
Uredništvo «Dela», kot vrhovni organ pohujševulcev slovenske mladine, pozdravlja solkanske učence kot naj-zavednejše in jim kliče: Naprej!
Renče
APEL «DELAVSKEMU PEVSKEMU
ZBORU)d
Minulo je poldtugo leta od razkola stare Socialistične stranke in poldrugo leto ad« ustanovitve Komunistične stran k'e. Bližamo se obletnici rojstva Ljudskega o/dka v Renčah. Obenem smelo rečemo letoi umiranja Del. pevskega zbora. Pred! letom tako cvetoči pevski zbor, danes čaka odrešenja kakor tisti osel, ki je čakal, ja b'o trava zrasla, preden je z«, osla, je pa poginil. Poglejte ostala delavstvo, kaklo koraka v tru-mah p-roti jasmd začrtanemu cilju! Glejte mladi mo v lastnih organizacijah, ikoja Šiiti delavske pridobitve tudi z prclžjem v«reki! Ne slišite in ne vidite vsakdanjih žrtev mladih delavcev, kako padajio za blagor celokupnega proletariata? Kaj* pa vi Kje ste? Kolika ste napravili v javnosti lanska in tekače leto? Pred dvemi d'et,i ste nastopali z delavskimi pesmi po naših o-dirih. Nastopili ste §e celo vi Gorici v dobi reakcije, za časa razvitja železničarske zastave. Ali ni bil tol vaš ponos in vsega dtelavstva? Ni li bila to umetnost, kultura in napredek? Kaj: pa danes? Fri -vaših prireditvah dtoma morajo nastopati pev. zbori iz dtrugih vasi? Ni li to vaša sramota? In še celo na društvenem pečatu imate vtisnjen naš gr;b «srp in kladivo/.«. Čemu? Zato, ker to je rabila naša gospoda, da vas je v sedanji tragičen položaji privedla. To je bil cipi u m s katerim vas je mamila za narcid-skiribeča gospoda. Nam pa ste /onečastili našlo/ Ua/jveSjloi svetinjo, te,r jo še danes oskirunflate.
Kako dolgo še? Čas bi bil, da se zdlramite! Zato apeliramo danes mi mladi na vas s sledečo okrožnica:
Sodrugi pevci! ScklruHce pevke!
Upoštevajte dejstvo, da na ceilem svetu sta samo diva razreda, tako tudi v Renčah ne mqreta obstojati več bot dve društvi: društvo izkoriščanih in o-no izkiorišISevalcev. Iz tega razlaga vam svetujemo: Ne bi li hoteli pristopiti kJot pevski odsek k društvu Ljudski oder? Ne bi li hoteli sodelovati, kot kulturni delavci za povE/diga še spečega proletariata? Pomislite. koliko o-virate z vašim spanjem! Člani tistega društva, kiojfemu soi še prvi dan pioir«G|dta pr/oiiioktavali pogin, ža«nje(jioi 'danes že sad sVcijega neumornega delovanja. Zakaj se ne združite s temi trpini? Ali se sramujete naših žiuljtavih rok? Kdo ste pa vi? Ste li kapitalisti, bogataši, milijonarji? 'Niste li sinovi piiidletafškm starišev? Torej vrzite klrinkta z obraza krinkta «apolitike» s katero so vas do danes maskirali! Stopite v v|rste pionirjev novega reda in boljšte bodočnosti!
G. pevovodja Delavskega pevskega zbora!
Z neomajenim pogumom ste organiziral takloijl poi vojlnii nekaj mladteničev-mladenk. Pni delu so vas ctvirale razne težkoče. A vstrajal ste in dosegel lepe uspehe. Tudi dane&ležli pired vami ne-razoirano polje. Če vam je narod kaj na srcu, evci ga tukaj1, pomagajte mu pri reorganizaciji človeške družbe! Kajti narod smo mi 80% del človeštva t. j. proletariat in ne 20% del kapitalistov in niti teh ni pri nas.
Danes imate piri li,kta, da pokažete: Ali hočete delat za ta ukaželjni narod ali vam je narod! sama nikdarpolni žep. Polje je tukaj; popri mi te se dela in narcidl vam bio večino hvaležen!
Sodrugi pevci! Sodružice pevke!
Če živi še kaj proletarske zavesti v varih srcih: Stopite na jdan! Pomagajte organizirati piri društvu Lij1, oder pevski oidsekl! Stopite v enotno frionto vseh tlačenih! Naj zapihl/ja tudi v vašem društou sveži, vzh edini vetrček! Naj razpihne enklrat za vedno, nečed-nta masklo naptalitike«. Naj zadtani iz vaših grl*, »opet naša pesem! Naj' živi pdvečani Ljudlski clder, edina delavska kulturna ustanova! Sicer pa bomo tudi prekla vas nesli zmagoslavna rdeč/o zastavo naprej!
Ta apel vam pcriljhmo mi.mladi delavci žuljavih rioik, ter še enkrat kličemo: Vstanite! Zahtevama od vias, da nam pokažete svetita bartva! Zadnjii klic:
Z nami, ali proti nam!
Odbor Ljudskega odra.
Rihemberg
;Slct kjraji na deželi /a katerih' se malo ali nič ne čujte. Tak kraj: je Rihemberk Iz vsakega klnaja btoS klaji pametnega slišal, ali iz tega kraja ne. Ali je morda to kaka vasica? Ne, ta ni vasica in ne vas, temveč ena inajvečjih občin na Vipavskem. Ati mani tu ni ljudi? So ljudjje, in kakšni, hm! Taki kot ovce brez pastirja. Ali so imeli kedaj' kakega? Da, dušnih že mnogo! Posvetnih? Tudi! Zadnji je bil neki pri ljudstvu za slaba plazmam A. Lantieri grof čredlriiiik zgubljenih im v noibski jarem vpreženih, zaničevanih in ponižanih tisoč in tisoč trpinioiv, pradedbv naših. Od zcire do mraka, poleti na pekioče m sdlncu, po zimi na mrazu se je ta ljudstva gubilia, krivila pad dobskim jarmom. Vse je bilo upreženo: Staro, mlado, molski ženske, vse! Vsak je moral doprinesti kaj! za tlaka.
Pri ltaku se učimo pravičnosti, ker se da spmvega napenjati a naposled peči. Dioivolj1 se mu zdi in udari tistega, kateri ga napenja. Takta se je zgodilo tudi tem 300-letn irp sužnjem. Dvignili sa svoljio koščena žuljev/a reko, u-dariM, ter uničili iictbstva. Umrl je grof, umrli sa sužin/jli. Samia stari grad »e spominja na nekdanje trpljenje in rob-stvo gledajoč pitati nebu, piroseS pno-kletstva za vse zatiralce. Potnik, ki mimo greši \isili se ti misel, da vse je umitilo, vse minilo, samo jarem nob-stva, star, prioiklet, na stenah gradu visi, še nesbrtaibmjen. Odložen cld pred* nikciv naših, pripravljen, nam je zlesti zapet za vrat. Kio bi se vsega tega zavedali nekateri mladeniči z Rihern-barka ne bi imeli toliko, opraviti proti mositeTjem komunistične ideje. Javnost naj zna, da to ni njihova krivda, ampak ;cid tistih, ki jim ta v glava trobita. Prepričan sem, d,-a je v tej clbeini mnogo komunistov, ali z raznih vzrokov se ne sihažejoi za kiomuniste. Potom tega dopisa bi pa prosil* da bi se priredilo v Rihembeiku kak shod Komunistične stranke, kar1 je zelo; zelo potrebno. Sejati' dokler je čas! V Ri-hemlbeiiku, ta«ko veliki občini od, kar obstoji Komunističlna stranka sta bili samo, dve predavanji klomunistov. Misli si kdta, da sa tu le naroidlnjaki. Kaj še! Komunisti so, že po naravi svjoii. Ali to ljudstva je mladlo in nima poduka. Ko se ba vse pojasnilo, bodo ti mali kmetje in delavrci s svojim čilim razumom in hrabrimi telesi častna komu ni stilna predstraža.
Končno pa prosim, da bi se tu čjm-pirej, če ne shod pa vsaj kako predavanje priredilo.
Naj živi Sovjetska Rusija!
živel« komunizem, ideja zaničevanih.	M. B.
nam ni treba, da naši lažnjivci na vse načine blatijo našlo, mater pravice Sovjetsko Rusijo. Ali ne analjo narodni lažlnjivei, da dlokter so nas tepli carski kozaki lačne, batne, bose in nage smo morali ruskim grjcifačem milijlohe služit, da ste tudi vi narodni lažnjivci i-meli vsega na obilta in se zabavali in polnili svoje mošhje. Ali dragi lažnjivci č“e ste vi za nanad, gledajte za vse enako: za vse enake pravice. Ampak vi lažnjivci gledate za narod« samo kadar se vam frak po tleh vleče, da vam ga proletarci držiijo. Mi proletarci mislima drugače. Mi mislima frak strgat raz vas, kaktoin sa napravili proletarci v Rusiji. Dragi narp/dhjaki! Vi jočete pio bivšem ca,rju Rusije, preganjalcu reveže/v . Mi pa hrepenimo po sovjetu delavcev in kmetov, ki je vaište na«rodne brate izgnal iz hotetav in gradov in jim namesto automicbiDav dal lopato v itake. Zato, diragi nartadni širokiori..., sovražniki sovjeta: Prišel ba dan. obračuna tudi za vas. Saj vemo da je sedaj lepše za vas koračiti se pio izletih, k«o trpini delamo in se mučimo za vsakdanji krompir.
2ivel klomunizem!
Živela Tretja internacionala!
Živela svetovna revolucija!
Rdeči proletarci.
Proletarska umetnost
Iz Košanske doline
Drago nam »Delta«! Putosimo te majhen prtaistcirček tudi za nas. Tukaj: v Košani so delavci in mali kmetje enaka zatir&ni kakor. d!rugc|d). Čas je, da se tudi mi oglasimo, da ne bodlo mislili nartadni trebušniki, dia nas ni tudi tukaj nektaldkio, ki se zavedam« svojih dolžnost i. Ali vseeno vstajemo in se združujemo p/oid rdeči pra.pcir, ker ediini ta .nas dovede dto' spcizamnja bou Ijega življenja. Oh, khklo kisi/o gledajo nartadnjaki n«a naš« napredek. Narlold-nijaki so mislili za časa državnih volitev 15. maja 1921, da tukaj! bo lahka njih zmaga. Samo kaka se je repenčil naš dušni črednik in vse svode verne tretje.rttllmice nagtavarjial, koga naj vo-lijb n,jih molžlje. Tudi naš ex-sinidacu se je liomil in tekal na okoli in kiriiičal: Vsi za tipava vejico, ker ta nas dovede do — svobode! Ampak zjasnila se je in pacllla je slana na večinta teh prekrasnih lipovih listkov. Žalostno so gledali kadar sa potegnili iz košare 125 batov in snptoiv. Taka sa se prestrašili, kakor bi jim po glavi padli. Oni sa mislili, cla smo še tako potrpežljivi kakor smo Mi prejšnje čase pa so se presneto zmotili. Tudi pri občinskih volitvah srna jih prestrašili, ker nas je bito več kot njih. Zato so molčali in se niso hmhtatali v tetki «Edinmti)> kakor za druge kiraje, kjer so zmagali.
Dragi prijatelji! Pri nas bi lahko boflj napredovali ali žlail da smo vsi sama malta učeni. Saj veste da se inteligenca drii s volj,ih mastnih kicirit. Ampak prižel bo dan« obračuna, kio jim bomo vse preobrnili. Zal da nimamo nobenega shoda ali L j udškega cudra. Pa počlasi bo-vse prišla. Saj tukaj nas je veliko naročnikov «Dela» in sedaj nas bo -še enkrat tolikta. Tudi za tajni sklad sma že poslali 108 lir in upamo da bomo še kaj nabrali za tajni sklad «Dela» ter .veselo naprej za naš mučeni hruli.
nGoriško strašild» je jokalo, da so go spada Šičeka namazali. Ali naj« si mir sli jo gospodi brentači kako so žegnali in molili za kosmača Franca Jožefa l in vse generale, kadar so nas ti na milijone 'poslali v bratomorni boj lačne, ušive, za domovina. Tudi o Sovjetski Rusiji vedta naricidni sarmo slaba. Ali
JOŽE BAJT:
Ob e&ajsti uri
Ko iuli bomo prvi udarec ob enajsti uri, naj vsak trpeči , sc takoj poiuri.
Ko culi bomo drugi, tretji udarec, na plan naj stopi vsak zavedni proletarec,
Ko odbilo bode štiri, pet in šest, da zbrani bomo z vseli vasi in mest.
Ko udarec (žuli bomo	,.
sedmi, osmi, deveti in deseti, vsak pod prapor naš mora takoj prispeti.	.	'
Ko enajsta ura bo odbila, zastava rdeča takrat sc bo razvila.
Na trombe glas en sam ukaz, zagnali bomo se naprej kot nevzdržen gorski plaz,
Svesti si svoje moči, podrli bomo vse ovire razbili vse vezi.
Odmeval bode udar za udarcem, s kličem: «Živio sovjeth) naprej hitel bo proletarec za proletarcem.
Naša kri
zemljo staro bo pojila.
A rajše kot suženj živeti—častno umreti; samo da Stara pravda se bo spet vdobila.
Ko Staro pravdo spet priborimo, zastavo rdečo na Triglav zasadimo.
Ferenci (Vižinada)
Diragi druže uredbi če! Zeleo bih da mi uvrstiš c,v/a nekolika rednka u naš list »Delo«. Dugo sam vremena sve to nosio u sebi dok ne odtočili da oivto napišem. Tešibo mi je i danas da se na poisao dam, ne radi lenosti i slabe volje, nego radi toga, rio znadfem da nemarni one spodobnosti, te bii se nicgao baviti takvim posliovima. Ali — sila hala lomi — stvar je svaka pa naravi onaklva katkiva jeste, pa bila jabuka i 11 hruška kad prezrene otipadne. Tako je i sa mmom. Znam taktadjer da se mi lovdta ne brinemo kako bi trebalo, za tajini sklad «Dela», a ipak znamo kako nam list ne maže dolaziti samo po «d*uhu svetomu«, ili stoga Sto smo komunisti, nego moramo što više nam je moiguče piodupi-rati ga. Dakako slabo je, što jjotš u mestu stojimo bez ik)ak-vtag temelja (organizacije), nio svejed-na nastajat čemo na sve moguče načine da ne .ostanemo baš maijzaidnje selo u Istri.
Daklen, kakb se č‘uije, čita i vidi, tuč-njave, pnogonstva i nasilja prema sves-nome pnoletariatu pio celome svetu ni-žu se iz dana u dan. Ovako je i okd nas. Priznati moramo, da je dtasada našim «kiluk:l'ovcima« ba-š lepo uspevalo njihova barbarenje. P/osrečilo im se bilo, da su u neikoliko vremena polovili u svoje kolo lepi braj siriomaško-ga narioda, 'klaji nek bi se žlrtVavaa da zadn/je kaplje svoije krivi za interes buržujske klase. Izmedju ove u fašiste upisane omlad«fne bila jte trečina Wil-fanovaca, hoji su Med jedlnom gtoidi-niam kaa ludi vikali: «,Živio *Wilfan-Štanger« i »Živela Jugoslavija«. 0.ni su čak i na karabinjere orada navalj|ivali.
a eto ih danas su — fašisti. Što je pak najglavnije, što su oni u inokledlnjim danima »karisn-oga« i «!kulturnoga« učinili, neču da jorešutim.
Piočetkiam piriašlioga meseca sastali se na jedkaj1 skupštini, na «kqjjoj su od-lulčili da svake nedelje prirede ples; k«o« j i bi im utam c o volikoga debilka oti strane »ščava«. Ali na žalost, namesto dobitka dctbili su več pnve nedelje lepi gubilaik «cid 160 lira. Dakako krivci ioga gubitka bili su .iedirao svesni proletarci i pncletarke (Ščavi) hoji su se udalljili odi plesa.
Nakcn tc«ga u stanov ili su posebno društvo t. zv. »Rauberband«u» kcijloj je načellavac' — kako se govori — ex-fa-šista Flank Angela. Danas se nalaze u Motovunskem zatvioru radi kradje, kioju su izvrišili u prvcij' polovici meseca travnja u Kašteliru kod jedrn oga našega druga, šteta iznaša ako ASOO lira. Ispit.ivanje se nadaljulje o svim kradijama što se izvniile posle svetskog klanja u našcij« okolici. Računa se da cid! 1918 grad. do danas iznaša šteta po-čin.jene k/raclje p-ribližnic/ L 50.000. A ti seljače muči se i zntaji od zore dta mraka za nekioje ovakloive «:kultunoiraosce».
Vi pak selijačkii mladiči pripazite. Oglednite se na oiva moje zrcalo pa on-cla stupite na desnu ili levu stranu t. j. medju ovčice (bu>ržUije)ili medju k«oz-liče (kl-asniosvesni prtaletariat). Srednjega puta nema. Da,klen levo ili desno. Stupite svi na levu stranu dok je dtaba, da se borimo za naše osloboldje-nje.
Vas stare Ciril-Metodaše u pozaruje-mo da držite daleko prste od* našega naroda, dasta je šho ste nam dta danas sakrivili. Ako pak mislite nadaljevati vašim radtam, onda čemo da vas zabeležimo u «Grnu knjigu« pa čemo vam napokam u zgodbo vreme napla-titi sve vaše zasluge.
Dakilen momci, što velite? Hočete li cla i mi poput naših siriomašikih roditelja ostanemo sužnji naših sisača (gospode)? Botgme nečete! Ako li pak ne želite ostati njihovim robovima, stupite svi na stranu svesnih rudnika i Seljaka celega sveta, da se zajedmičkim silama oslobcdimo ovtaga nesraosraoga jarma, što nas svakim danem jačie pri-tište.
Živila .radničko-seljačka svetovna stranka!
Živela svetska revtalucija!
KULTURA ___________________
Jrije labodje“-„Rdeči pilot"
Stališče, raz kiateria glddla današnji prtaletarec na sodobne umelraostne pojave, je povsem drugačno- od' onega, raz katano gleda nanje tzv. estetika ali umetnostna kritika, alias — meščanska javnost. Proletariat — kot kolektiv — sto(ji danes daleč od vsega javnega /kulturnega in duševnega življenja, ker nima danih pogojev za to; pa tudi ne čuti nobenega snka žnjim, ker
—	ni njegovo! Današnja olicialna kultura je kultura vladajočega razreda, njene stvaritve so stvaritve meščanstva, njemu služijo in njemu nudijo učitek. Redke so stvaritve moderne kulture, do katerih jma dostopa tudi proletarec in še tiste mu nudi meščanska družba v redkih dozah, z namernem, da ga poneumnjuje. A zavedni proletariat občuti danes le dela onih umetnikov, ki so znali zajeti njegova življenje in ga oblikoval, ki so se postavili odtočno na njegovo stran in izražali mjegovta ideja v svojih delili. Največje delo, ki cdgoivam drug a«1 e vsem estetičnim zahtevam in pred«pi-som, nima danes zanj nobene vrednosti, on ga ne bo počutil, ga ne bo razumel. Danes gre prtaletarec mimo vse ogromne umetnosti antike, renesanse, klasicizma, romantike, gre mimo« Homerja, Stafoklesa, Vergila, Danteja, Shakespeare-ja, Goetheja in — našega Prešerna, mimo vseh velikih slik in kipov Michelangela, Raffaela, Rubensa itd'., mimo vse glasbe in mimo vsen filozofskih sistemov: on ne čuti danes še nobene potrebe, da bi to spoznaval, razumel ali občutil, ker nima časa, ker je zaposlen z bo«rbo za obstanek in za osvrabojenje.
Socialno vprašanje je postalo v poslednjem času največ/je vprašanje sveta, proletariat kot razired vstopa v svoje individualno življenje in se samozavestno postavlja nasproti meščanstvu. S tem je dana v današnjem kulturnem im duševnem življenju nova zahteva, zahteva po absolutni idejni diferenciaciji. Ije dve pioti sta na razpolago: s proletariatom ali z buržoazi-j'o, vmes — barikada. Pred to alternativo je danes posta vlij e no vse življe-rtje, vsa kultura in tudi umetnost. In danes gre tu že za duševno višino in sila kultuiilnega delavca: resnično velik in duševno močan se pokaže duševni delavec-umetnik, ki gre s časom naprej«, ,ki se odtočna postavi na stran revolucionarnega proletariata; cincajoči, oziroma imaginarni «čisti» umetnik pokaže le svojo duševno nemoč,
omejenost in filistrstvo; duševni slabič pa ni filister in nikoli zmožen ustvariti trajinio velikega dela. Izgublja se le v lepozvačnih besediah, gladkih verzih, zaokroženih potezah na portretih' raznih če treba — nagih buržujk in demimcandik, navidezmta — ubranih, a praznih akoirtdiih, vse njegovo delo je brez vsebine in oživljajioiče ideje, vse je le prazna oblika, zvonki jajčka, a — puhla fraza. Na prtaizv/edih današnje, umetnosti vidimo, da se Ferije kritika, izrečena s socialnega stališča popolnoma tudi z umetniško stranjo dotične-ga clela ;kajti umetnost je vedno progresiven faktor« v človeškem življenju, umetnik posega vedimo naprej, in bi| moral biti že po svojem bistvu, napre-de«n, k,ar se dianes pravi — revolucionar, komunist. S tepi pa še ni rečeno, da mtara postati «pioIlfeW»; kajti komunizem je danes še najmanj politična zahteva; on je socialna in torej tudi dušerma zahteva, kažoča se na vseh poljih človeškega udejstvovanja — je živ«-Ijeniska potreba proletariata, izvirajoča iz zgodovinske nuhmsti. Mi ne pripisujemo nikomur in ne zahtevamo« od' nikogar, da postani komunist; kair sem povedal, je le konstatacija podana z našega stališča; ako raajicle kdo pri tem k akta dtruga pot — tudi dotono. V interesu njih samih je, da se čim prej odločajta, venidh.T mora ta odločitev izvirati iz globoke notranje potrebe; sicer je njihovo delia že vi naprej obsojeno yt razblinjenje in pc®abilj«emje.
Akta s tega stališča zremo« na hotenje najmlajše umetnostne generacijo na Slovenskem akrioig (Treh labodov n in «Rdečega pilota)), moramo resno zmajati z glavo. Vsa revoiluctonarriiost te generacije obstaja le v obliki, v samozavestnem zamahu z lasmi, vi pozi. Pred časom je sodb. Gustinčič opozoril na pot «Treh labadbv« kot pot, ki vodi v »mantadlnii ho/rdtel«. V 2. številki so je to popolnoma uresničila. Sodelovanje s starši mi »reakcionarji» (ta beseda se še nahaja v I. štev.!) je dalta «Trem labodom« značaj popolnega re-akcionarstva. Višek! nerazumevanja in brezsmiselniasti za pdjave modernega življenja pa dloibi člHovek v »Listku«, kar utisne vsej generaciji žig buržoazne idtetalfagije: takio neummo, naivno in otročje razlaganje in reševanje socialnih problemov. I,n iz struje s taka mentaliteto naj' se izkristalizirajta posamezne individualnosti, piredstavite-lji moderne kulture? Mi jiih že v naprej odklariijamol — O vrednosti posameznih del še ni nrogtafe gaitoriti; revno takta tudi ne oi posameznih pesnikih. Vendar se tu pa tam najde' iskra, kii bi se utegnila razviti, a v drugačnem milieu-ju! — Župančičevi verzi nam kažejo v polni meni njegovo propadanje, ki se je začeto takoj, ko je Zupančič izgubil svitajo« idejira podlago, in vao svtajio mladostno svežost, s tem d«a je poslal« filister ir* ko so postali vsi vzori predvojno sle/venske inteligence, k;i jih je opeval, nnonikrat niziki in omejeni, brez vsake živltjenjs/ke sile v sebi'
—	piškavi. Gradnik pa je Župančičev epigon in s tem je povedano dovollj.
Oklrog «Rdečega pilota«, katerega 1. štev je iz/šla pred kiratkim v Ljubljani, se zbira del najmlajše generacije 8 Pcdbevškioni na čelu, k'i je le dleltama spoznal, kam vtad«i pot modtannega človeka, a se je vi splošnem idejnem kaosu naslonil na malomeščansko socialno demiclkkacijlo ter ta«kio ostal sredi' poti. V dletih Toneta Seliškarja in Štefanije Rammi kanj ere vidimo instinktu- . a nejasno stremljenje po zajetju ‘šega življenja, dela so* »ivo občutna, in gllcibokio dctž«iveta. PcicUbovšek se nam predstavlja z dVema starejšima sestavkoma, kjer še zelo nejasno razpravlja o socialnih prdbilernih in socializmu. Tolda pitaletardko gibanje se/ nahaja danes v čisto novem stadiju in kdtar tega ne razume, kar je m«o(gtače edino le še v kitajslki Jugoslaviji, so ni pcivtzpel v svoji mentaliteti dalje od »Treh labodbv«, tudi če govoriči o duševni revoluciji, o čim uspešnejšem letanju proti centralnemu solneu — sociali strini bada&mosti, kar pa je zan.j velika — fraza.
Od! vsaikega lmier/nega kultui«nega picikireta (In vsak umetnosten pokret je kulturen pofcret) smemo in mommo zahtevati danes predvsem socialne poglobitve. V kioUkiofr to stori, toliklo je njegavta razumevanje za klointakt z življenjem in njega pojavi, v toliko i-ma danes svaj raiso/n« d’etre in v toli-kta je v stanu ustvarja ti resnične vrednote za tabžečltaveškta kultuita, vse druga je le slepa mahanje z rokami po temi. Na Hrivahkem, vidimo, da je del mlajše generacije to razumel, z dvema velikima osebnosti m a na čelu — Krležu in Cesareem ter našel pot d«a komunizma. Ta diva umetnika naj si vzame mlajša generacija na Slovenskem za vizigled.
Mislim, da je bito piatrtabnta izpre-gravtariti predvsem■ iasfio besedo o napakah naše mlajše umetntasthe generacije in upam, cla se me ne ba napačno razumelo.	V.
beli ladji, zmirom dalje pa velikem lepem svetu.
— Tako zaduhlo je tukaj; spal bi. —
Legel je in ni mogel spati. Oči sa mu
bile zatisnjfene, ali slišal je vse, tudi če se je zganila bilka vi senu in najbolj razločno je slišal svoje žalostne misli Ležal je ctolgo in senca po sosednji hiši se je plazila zmirom više; bilo je pači že poanta poptaldno m zdav-naj1 2e je bilo odKviOfnilo W litanijam.
Zalk.ripale so stopnice in Tone se je prestrašil. Prišla je mati, stala je vrh stopnic in v rtaki je držala dbodehco kave in kos ji«ruha. Ta!kic> plašen, uuog in praln ljubezni je bil njen obraz, da se je Tonetu zasmilila.
»Ali ji spal, Tone?«
»Nisem, prevroče je.«
»Kave sem ti prinesla in kiruha«.
Postala jo in' čakala, dh bi Tone izpregovoril i:	i bi jjotem morda
sodila poleg njega v seno in da ba govorila, kakor sta govorila časih, ko sta bdela pozno v noč in je hito srce obema polne« upanja.
Ali Tone ie molčal, bolela ga jo njena ljubezen.
«J.s), Ttane, in potem malo zaspi! Talita nemirno si spal sinoči «
— Ali iruonda vendar kaj sluti? — je pomislil. Morda je kaj slišala, ko sem govoril po ntač; v sanjah. In zdaj r,o ve« nataniko, rada bi po ovinkih sprarila iz moče. — .
Pogledal ji •» pazljivo v obraz in
s/ce mu Je blio nemiren. _
»Kaj Bem g -voril v spanju?« «Qwwrji si in trifial, pa ni bilo ra-
zumeti ničesar . . . Kaj se ti je sanjalo?«
»Po/zabil! sem!« še odgovoril malo-marnc, slkorio neprijazmio in se je obrnil v stran.
Mati je postala in« nato je šla. Dokler so škripale stopnice, je ležal Tone mirno in se ni .olktrenil, ali vedtel je, da se je ozda mati vrh stopnic in je čakala, da bi jtol ogoitaril. Ko so« utihnili ktarakli v veži, je sedfel in j!e popil kavo, Polizal je tu/di sladkor, ki je bil na dnu. —
— Da bi se že znočilo! Kako počasi se mrači reocoj in kaklo nizko je še senca tam! ,
Mračilo Se je in na ulici je bilo ži-vahneje, tudi na stezi za vrtom. Na podstrešju pa se ni shladilo; zaduhlo je bila kak/ar prej' in dihalo je zmirom močneje po senu. Ttane je stal pred vrati in J e gledal na ulico; kadar je začul glasove spodaj., se je skiril da bi ga kdta ne opazil.
— Kaklo! se smejta vsi! Starci so pa se smejo kakor otroci, in« glej, pioiljubu-jejta se celo tam za vrtom. Imajo pač vsega dtavalj in nič jim ni treba misliti ,ne skrbeti. Tudi jaz bi rad' tako živel ... in iTtajieltial bi se v mesto iz mesta še dalje, dta morija, preko morja v beli ladji ....
Hipoma so prišle sanje, lepe, vročo, polne solnca in pisanih barv. Prišle so, ali razveseliti ga niso mogle. Breme je ležalo na srcu in se ni hotelo ganiti .
— V tistem hipu, kia dioseže senca vrh strehe, se odpravim. Bog vedi, če
se je že kaj. izpremenito tam, če je še vse, kakar je bile. Morda so duri še adiprte, kakor sem jih bil ostavil, tudi deska je nrorda še na istem meštu. Sa; mo •pogledati bi bito« treba — takoj bom vedel«, če je bil kldla tam ali ne. In potem bo jasno tudi vse dlrugta.
Mislil je naprarnoi in težilto« je čakal, da bi dosegla senca vi-h visoke strehe. Plazila se je paSasl in« Toine se je vselej oddahnil, kadar je. izginila V senco neva vrsta opeke. -
— In če bi bila vse tako, če bi, postavim, nihče š© nič ne slutil, nič ne vedel, potem bi se dalo pač še napraviti, vsaj čakati bi se.clalta . . . Vse bi lepo pospravil, skril kam tista mačko, očedil deskta, obrisal kri---------
Ali vztrepetal je od stuida in« od groze, že ob sami misli sa se mu šibila kolena.
— Vse je izgubljeno, nič se ne da več napraviti in vseeno je, če slutijo ali ne. —
Napotil se Je; sesdinja hiša je.- bila vsa v senci in sinje sence so« plavale že tudi pta nebu. Stoipal jte po stopnicah oprezno, tihotapsko, da bi ne zaškripale i«n bi slikala mati, ki je bila morda v veži.
— Preleta ptalia poljTdlem in kadar pridem, bo že noč. —
Ovineik je bit veliki — pretkta pulija in travnil<jav, pa blatnih stezah, preko jaritov, P0i holmu gori skozi smrekov gioizd in. od druge strani v vas, naravnost proti coifkvi.
f*el je hibo, pp tramiku je tekel,
skakal je preko juijkbv in 'ikimalu je bil na holmu. Hlaclnia je bito tam, zrak je bil .miren in blagadišeč, Vidtelb se je pio vasi doli, kjer so se vžigale luči, in zdelo se mu de, da sl«i©i vesele glasove.
— Taka žive mirimo/ in niS jim ni na sricu. —
Tudi gozd1 jte bil miirten; prijazen, razprostiral se je na ono stran v daljava, hrib se je vzdigal za h«rilbom in sam tih, miren goad. Tja bi šel« človek izgubil se in legel« . . ,
NavzkM je stopal' bolj« počasi, bal' se je, 'dia bi koga ne srečal.
— Sama dta bi prišel vanna dta pokopališče in po«tem mimo zidu dta vrat Če ne stoje tam fantje in kade ... ali če ne sedi pred/ faroivšfcim vrtom cerkovnik im čaka, da bi zaklenil duri v zakristija. Mordta jih je že zaklenil, da bi prišel prej v krčmo.
Prestra/š'il se je in je pospešil ktara-kie. —
— Predtolgo gem' Šakal, J2Pt ni bila kratka in tega nisem pomislil. Ničesar ne pomislim ... žie takrat bi bil moral ravnati vse drugače.
Pltaz.il se je' ob pokopališču in nage so se mu tresle od' strahu. Nikogar ni bito za cerkvijo in stopil je že hitro, da bi skočil s par 'kicraki po d«uri, ko so« mu noge- oidlrevenele.
Zdai, prav zdtaj je cedkav-nikl v zakristiji. Luč je prižgana. Tam stoji in pospravlja oblekla in potem pojde pometat pred oltar : . . Kako bi se zdaj vrinil? Nocoj mora biti, drugače ne bo nikttli. •—
In strah ga te hipoma minil, Sel je mirnio, prijel je za kljuko in je odprl.
V	zakristiji je g«oreIa sveča, skraro je že diogoirevala in mehki vosek je lil po svečniku.
— šel« je žte in je pozabil ugasniti svtačta, takta se mu 'je mudilta v krčmo«. Lahko bi se kaj' vžgalo.
Ugasnil je luč, nato« je odkdtenil duri v cerkev; kljuič je bil v ključavnici. Naglo, s sklonjena glava je stopal mimo velikega oltarja; ni pripognil kolena in tudi prekrižal se ni.
Plezal je po vijugastih stopnicah in dolga je bila pot, ovinek za ovinkom nik/odi ni bila kanca. Nič ni tipal c«b zidu, ali mcige so vecMe plat, stopale so varno. Pasta! je pred okencem in je gledtali p«o dolini; mirno je ležala va9 tam dtaii, luči so gorele mirno nocoj, nobena ni vztrepetala; in zdaj so se vrstili hribi, v temno daljavo, dta lepega neba . ., Tja bi šel fitovok, tia daleč .. .
Bil je pred durmi, odprte so« bile. Toda domislil se je in« ni prestopil, praga, Sel (je po stopnicah dalje; ko je stopil, se j'e dotaknil vrvi in zaškripalo je zgaraj«.
— Glej, čemu tratim čas? Precej bi bil moral storiti in zdaj lezem še gori!
Todta vesel je bil na tihem, dta je od-tožil za trenotek. Ko je stal pod« zvoirio vi, je potrkal narahlo na veliki zvon; zazvenela je zamtalkto. Poslušal je in zvenelo je dalga, počasi je nomal glas v dtalino in tam je pač stala mati in je slišala im se je začudila. Potrkal je moč naje na mali t>v,on in zastokalo je, za-
trepetala Zdaj' se je pač zdrznila mati in je pogledala proti cerkvi . . .
— Čas je zdaj! —
Vračal« se je hitro; sprctaknil se je, k/o je skočil prekla trojih stopnic, padel je na ktalena in, zabobnelo je zamolklo, vrvi so se zgenile i«n zgaraj je zaškripalo.
Prestopil je prag.
V	božjem imenu zdaj, naj« bo že karkoli. —
Ob. durih je stala dteska prislonjena.
— AH sem jo bil prislonil, ali je nisem bil vrgel« stran? —
Dotakni:! se je je in izpireletela ga je groza, ni je mogel prijeti.
Šel je dtaljie, da bi poisktal teto; na kupoli se je svetilo, ali bil je bel kamen; skozi razbito jta sijalo nanj večerno nebo.
Tone je sedel na kamen, sključil je život in tapri glavo v dlani.
— Kdaj sedim in nisem opravil Se ničesar. —
Vstal je in truden' jte bil, tfa bi se o-pofokel. Mimo «oibraza mu je pri frfotal neto/pur. frfotal je otonog n/jega in nato je zletel sktazri duri, kfer se je vzdigal zunaj veliki kameni ti križ.
Počasi in lOimabovaje jte stopal Tone, kam/olr je bil letel netopir; sključil se jte, kta je prestop? prag, irv kta je stal za velikim kameriittm križem na azld, poševni kositrovi strehi, s® mu je zameglile pred očmi. sedel te in te drsal počasi' nav/zdol.. . navzdol..,
(lumec.)
.	7,-'
. (Vzeto iz zbirke » Mimo fivljenfa.)
4
DELO
Četrtek, 13. julija 192?.
Delavska šola
Uslovi revolucije
Revidiraju ne možema dia izazove-mo kad god nam se tcrdapaclne. Da se rodi revolucija — a jloš više da orna bude uspešna — treba p'1'vo da postale ustavi za tu revoluciju. Ti uslovi su u glavniom dlvajaki: tako zvani objektivni i subjektivni uslovi revolucije. Velimo «u glavtnomn, zato Sto su oni često ta'ko uskb vezani jedni za druge, da jednog .bež drugo® ne može, da bude i orada (u tatom Slučaju) su oni jedno te isto.
Objektivni uslovi su oni šta leže iz-van nas, to jest izvan potlačenog racl-niag n&imta, taji treba d;a izvede revo luciiju. (Dabiagme, reč je a sociallnoj revciluciji, pa zato govorimo o radnom naiodu, a ne o nekloij nariadtniosti, o ptipadinicima neke vere itd.). Kad velimo da postaje objektivni uslovi za revolucij u to otnda z,nafti dia socialne prilike, prilike u klajima živimo, do zvoljavaju ,— ili daju moguenost za
— izivocDjerifje revolucije. I to je onaj slučaj kad je vrlo zaoištrena soicialna kriza — kako obiSno velimo, — to če reči: mala proizvodnja, velika nezaposlenost, velika (nedbičlna) beda i nezadovoljstvo radmog narlclda, nesigur-nost i stvarna slabost kapitalističke moči itd; — baš> ovakove prilike u kiakvima se nalazimo več Cetini gtodine. Bez objektivnih uslioiva, ne bi mogli da mislimo o socialna} .revoluciji kao najbližem zadatku našem. A, s druge strane, ti objektivni uslovi, iako su nseophcdni i prvi uslovi za izvodljc-nje revtoilucije, samo za sebe nisu dovioljni zapravo — oni ne vrede ništa bez onih drugih ustova, Sto se zevu subjektivnim usloviima revolucije.
Subjektivnima se zevu oni uslovi što leže u nama samima, u prignječe-nom radnom narodu, — u privom redil — u proletariatu. A to su: klasna svest proletariata, volja i želja za borbam i petbedom itd., a naj važni ji mediju njima jeste spremnost proletariata da sa siguracirču viodi revolucij u do pctbeldie. — Uzalud nam je trutost ka-piitalističklog sistema, uzalud nam naša beda i nezadovoljstvo, uzalud i naša hrabrost i adlučnost — sve to ne može da nam pom ogne sve dotle dok se mi ne spremimo i znanjem, razumevanjem naših zaclataka, sollidar-nošču (slbžnoš'ču) i organiaovanOšču
— za uspešno vtod^jenje revolucije.
Pa da vidimo fcikiVi su danas ti u-sLavi za revolucij u. Rekoh dia postaje oni prvi, tatozvani objektivni ustom. Neki bistar dSnig, koji «ne pri m a ništa za goto,ve pare« (neče sve da veruje Cim mu se rekne, več hoče zbil ja sam svetfirn opažanjem o svemu da se uve-ri), ako su mu fašisti kluču zapalili, brata ili ctca ubili, njega izbatinali, karabimjeri ga u zatvor adveli itd., torne drugu bi moglo u prvi mah da se u^ini kao da je čvrsta moč kapitalista.
I on če mi možda reči cta ne pošto j e svi objektivni usllcvi. Nema sumnje,
— kad bi tako bilo, ja bih mu priznao da ima pravo i radte/vao bih se što me je upaaario na meju grešiku. Medliu-tim ,stvar ne stoji tako. Kapitalisti stvarno nisu jaki, več su ptomamni. A pomamni su baš zato »bo hoče da po-stanu .jaki u nankračem vtremenu, jer ih drutkjSe čeka propast. Proletariatu fali samo spremnost, pa da kapital bude potpurto obare n. Kapitalisti to vrlo dab-ro vide (bolje od mnogih nas) i zato su se napeli iz petnih žila da nam spreče naše spremanje i da se učvrste oni pre nego što se mi spremimo da ih dotučemo. Zato jioš i mogu da se pri-čine nekiome jaki.
Lobiji su nam oni drugi, sibjektivni uslovi. Klasna svest postaji u aktiv-niom delu proletariata, u omam delu Sta se interesu je za javtni život, što se brine za pabolj«anije 9\ioig položaja u drm&tvu. Nema Masne »vesti u tako zvanom pasivir»om delu proletariata, n onom delu što ne misli sam svojiom glavOm, več puAta da se za njega »(brinu« razna narodna gospoda. Iako ta gospoda znaju dia zastupaju «mišlje-ntje» onih što nv&ta ne misle, iafco oni (kapitalisti i njihovi agenti) u štampi i parlamentu toriju svoje zločina,Ske pla-n«e pod masiku «zastupanija večine naicdlne«, to jaš n kje onato veliko zlio, kao što j1© ona zabuna medju samim Masroosvesnim proletariatom. Jer, taj aik.tivni dea proletariata zapravo odredi u:je dfžande celog raclnog nartodii u svakbj1 večiOiji akciji, pa i u revoluciji. U samim re,'tovima klasnosvesnog proletariata, vioJijmoig za barlbu i želj,nowr petbede, nalaze se još vrlo mnogi koji veruj u agenti ma bur&oazrje i slede te takcizvane socialiste. Eto tu ranu moramo prvo da zalečimo. (A zalečičemo ie na svu žalost gospode okta ><tetke« i oklo ene diruge «Skovacere» «Pučkiog Rrijatelja»t) — A najiposle dolazi jtoš i nepolnunost naših organizacija. Pc(5to su s\''e te našle orgaruzacije vrlo mlade in sve manjkaviosti postoae baš o-tud što jic$ nemarno mnogo iskustva u borbi i revolucionarnem radu, te man.Mtavosti jtoš nisu anasne. One bi postale opasne onda, — kad bi ostale i nadalje, kad svaki od pas ne bi ulo-žiio svu svoau pažlnju na proMrenie i pcfooSjSftnje na^ih cu-ganizacij^t.
Namerno ne spomnuh dtosadi je-dan objektivni usltav za reviolucijii, a to je medjunarodrai pclcžaj, koji mora da se uzme u obzir kako onda kad je reč o svetskoj revoluciji — talko i kad je ref o našem lokalnom paklretu. (Sad je reči a pakretu u dtelokrirgu «Dela».) Internacionalni položaj je sva-kim d&niom povoljlniji za revoluciju, i izgleda da če nas ba$ prilike i doga-djaji u »vetu oiko nas naterati u revo-lucijlu pre nego Što se rrti potpuno spre mimo za niju. I sad, tša treba mi da čini mo, da omogučdmo revoluciju, ili
—	ako otia u vrlo kratktom vremenu nastupi — da je dočekamo ftto sprem-naji?
Videsmo da kapitalisti imaju samo volju za pobedlom i veštinu u borbi, ali nemaju poivoljinih materialnih u-slova za utvrdjenje svoje moiči. Sve što im ide u prilog to je nepotpuna sprem nost proletariata. Mi opet imamo sve povic(j:ne usloive, a fali nam spremnost. SvaikakO (Jemo mi poibediti, jer smo mi kao neizu^en šegrt — koji ima že-Ijezo, a oni kao stari maj štor — bez *e-ljeza. Alti, da pobedimo maramo kovati, svom šilom kovati naše organizacije, sve dok se ne izvežbamo tako da nam taj plug i čekič radie kao dobar sat. U isto vreme moramo da mtatne-mo ptakadikad i po starom majstoru (kao što kovač udara čas po onom što kuje, a Sas po natovnju), da nam ne bi oieo želliezo.
Da izvučemo onaj pasivni deo rad-nog narioda ispod updiva kojekakve na rodne gospode, što nije nikb drugi več sama buržoazija i mj&ne otvoirene sluge, moramo da ulazimo u svako društvo gde se okupliiuju radnici i seljaci (pa i dirugi najamni robovi), makar kaikva da* su ta društva. U njima moramo svatom prilikam da sikidamo maske buržoazije i njenih slugu, da joj osujetimo sve Spekulacije i — gde to ne mažemo — da joiji ne pustimo ni jedian čin bez naše kritike pred svima zavedenim. — Vrlo je tešiko priotbuditi one što spavaju, takozvani pasivni deo radniog naroda, ati buka i galama če sama da ih probudi. U burnim danima revolucije, u onim danima kad se ocllučuje sudibina radnog naroda, za-intereso^ače se i pasivni deo za ono što se oko njega dogadlja. I nama če onda biti lakiše da mu pokažemo otvo-remog neprijatelia, nego da poikažlemo i dokažemoi klasnosvesnim, a ipak zavedenim proleterima izlcllajstvo i opas-nost pirikrivenog neprijatelja, onih ta-kOzvanih socialista.
Da izbijemoi tllo ispOcH n,ogu social-izdetjicama, moramo isto tako svuda i u svaJuj.j' piriliici da se borimo protiv njih, kaa i protiv otvarenog neprija-teiia radnog nanoda, samo sa trostru-ktorn energijam — alko hočemo da po-stignemo isti uspeh. — Ne treba niko da misli kako se time prečen j uj u socialisti. Trostruka energija nam je potrebna sama zato što je posao tri-put teži. I to, ne radi vrednosti social-izdajica, več zato šLo je vrlo tvrdoglav onaj proleter, koji misli da zna nešto
—	ili m nogo — viš£ od svih ostalih. A baš take vi su oni što s verom slede scfcializdajice; oni znaju da postaje samo dve kil ase u društvu, znaju da se valja boriti za uništenje klasa, znaju da su im to pričali (ali samo pričali!) i socialisti, i sad — svaka ševrdanje socializdajica smairaju nekbm mu-drOftču (poeta sam pošteni radnik ne može da razume to izmicanje ispred prave borbe). 1 eto taj pjoleter je tvr-dloglav, neče da nas čuje, jer mu ne dolazimo sa zagonetkama, več s golom istinom i botribom.
Da naše organizacije postanu, ne samo avangarda, več u jedno i glavna trupa i vrhovni štab' revolucianarmog proletariata, one mioraju cla se osposobe za ta, moraju da budu pečene u borbi.
Pošli smo na rad sa mnogo dobre volije i oduševilijenja i moramo ih jo5 povečati. Najlvažnija je pažnja i disciplina. Svaki mora da izvrši sve svoje zadatke, pa i najsitnije, sa patpunom tačnošču. Največu pažniju cbratiti na rezultate našeg rada ,istraaivati gre-ške, popravljati ih i opet napred u rad i borbu.
Sve nam se prtiža, na% spremnost nam jto« fali. Sve Od nas zavisi, dru-govi! Vreme nas ne čieka. Da odgovorimo naš-im zadatcima, moramo u naj-žežču borbu, u stalno i hladnokrvno učenje. Borba i učenje, učenje i borba na svim frontovima! To su uslioivi za našu revoluciju.
AZ-BUKl.
lai ii [ili ? \M
Indfustrialna revolucija je pričela, kla se je pojavil v človečki dtužibi modemi piroletariat. Lahko bi tudi rekli, da je industrialna revaluci:jta pričela, ko je bilo organizirano tovarniško delo s pomol jo parne sile.
Z industrialno revolucijo je pa pričel delavec živeti v popolnoma novih zdravstvenih razmerah. Res so bile bolezni vedno na svetu, ali ko je bilo osnovano tovarniško delto, je pričel delavec delati v tesnih prostorih, v katerih se je nahajal sprijeni zrak, napojen in nasičen z raznimi bacili.
Pred industrialno revolucijo ni bilo tovarn, kakortene imamo danes. Zlju-trai niso delavci v dolgih procesijah z malo mrzle južine pod pazduhu bili na potu v tovarne. Bili ao časi, ko so se ljudje večinoma pečali s poljedelstvom. Prcidnkcija blaga ni bila tako razvita, kat. je danes. V kmečkih hišah so predli i in tkali potrebnoi blago za clbleko. Delo taklrat ni bilo privezana na pciklenski stroje, ki ubijajo dušo m telo delavca. Da, bili so časi, ko je večina ljudstva opravlljala delo zunaj ira. pnostem in v čistem in svežem zraku, ker ni bilo tovarn, ki bi s strupenimi plini nasičale zrak. Vsi ti časi leži© pred industrialno revolucijo, daleč pred Sasom, to je bil izumljen parni stroj1..
Parni strlo} je bil' i zn ajde n, prišla je revolucija v industrij i, in vse se je spremenilo. Ljudje so ddlhajali z dežele ali so pa bili spodteni z nje in so odhajali v mesta. Tukaii so bili nastanjeni v malih nezdravih stanovanjih, da sa delali še v fcolj nezdravtom zraku v tovarnah. In kolikor boli j sa se stroji razvijali, tolika bolj. se je razvila revolucija v industriji, toliko hitreje so delavci prihajali z dežlja pod kap. Tovarniški ravnatelji so razdelili delo v tovarnah, d!a sa iztisnili toliko več delavske moči iz delavcev.
Taka ogromna sprememba pa je u-dinklcvala na zdravje delavske mase. Tisoči in tisoči so legli v preran i grob, ker so bili podhranjeni, so prebivali v nezdravih stanovanjih in opravljali človeškemu zdravju škodljivo delo. In če danes primerjamo razne statistične izkaze o (Mgosti delavčevega življenja z izkazi, k:i so bili izdani pred deset ali več leti, se lahiklo prepričamo, da je danes pdvlprečna dielaivčeva starost, veliko krajiša, kot je bila pred deset ali ve>5 leti.
Vtem času to se je razvijala industrija, so prihajale na delavce nove neznane bolezni, pa tudi stare poznane bolezni sa med' njimi zahtevale pencen tualno najiveč ž!rtev.
Industnialna jetika, jetika brusača, jetika staklarskega delavca, jetika rudarja ali rudarska naduha, vse to jetike spadajo v novejšo dlofeo, ko se je pričela industrija vsled izumitve vedno papolnej&ih strlojev vedno bolj in bolij razvii,jati in spopolnjevati.
Za kmeta so nepoznane bolezni, ki prihajajte* od zastrupljena z amonija-kam. svincem, živim srebriom, lesnim alkoholom, fosfoiljem i n z dir ugi mi nevarnimi snovmi, iz katerih izpuhtevajo strupeni plini. Strupeni plini so zahtevali na stotisoče žirtev med delavci, še preden ao jih pričeli rabiti v vojni, kljub temu se pa niso oglasili vodilni in veliki dnevniki in zahtevali v interesu delavskega zdravja, dia se delavci v tvornicah ne izpostavljajo takim nevarnim plinom. Uprav zd&j, ko je zadlnfja vojna odkrila, kakšen uničujoč učinek1 povartoič&jio' strupeni plini na, človeški organizem, ne protestira nih-
če, da sa delavci v kemičnih tovarnah in drugih plodtjetjih izpostavljeni takim strupenim plinom, ki vplivajo na njih organizem.
In tako prinaša industrija nova. vpra šanja, ki jih je treba rešiti v interesu delavskega zdiravja.
BuTžioazmi reformatorji si rešitev teh vprašanj predstavljajo na prav lahek način in vpijejb: Opojne pijače so krive, cla morajo delavci v prerani grob. Odpravite opojne pijaife, pa bodo delavci zopet zdravi in krepki.
Zdravniki, ki sa resno študirali zdravstvene razmere, v katerih žive delavci, seveda niso tega mnenja. Ti zdravniki pravijo: Spremenite ves industrialci sistem in rešili boste ta problem pravilno. V produkciji se mora smatrati, da je filbveškb' zdravje več v^redno kot blago. Priodukcija mora biti tako urejena, da se ne bo vršila zaradi pfiofita, ampak zaradi konzuma. To pomeni, da se mora proizvajati le za liudske potrebe, piacl* nobenim pogojem pa za profit. Pri produkciji za profit ni delavec več človek1, ampak le zob v ogromnem kolesju industrije, kr se ravino tako nadomesti kot zob pri železnem str'oljnem kolesu, če se zlomi. Afooi en delavec podleže svojemu napornemu delu in nezdravim razmeram
v	katerih živi, tedaj stopi drug delavec na njegova mesto v ogromnem kolesju industrije.
Danes še ni število zdravnikov veliko, ki imajo pogum povedati, da je le današnji prof i tarski sistem kriv,, da padajo delavci v prerani grlob ati pa da mladeniči postanejo že starčki, kef jih je zmelioi industrialno delo in slabe razmere, v akteirih žive. Ogromna večina zdravnikov pa Se ni prišita do tega zaključka, ker se ravno tako boje kot mmcigi delavci, cla bodo bojkotirani cd' tistih, ki sa gospotrlarji nad delavci in saveda tudi nad zdravniki, kateri tudi dejansko niso nič drugega kot zdravstveni delavci, boreči sa kakor ročni delavci za sviaj: vsakdanji kruh.
Delavci marajo sami precl vsem spoznati resnico, da se zdravstveno vprašanje v prid delavcem ne more rešiti preje pravilno, dokler imamo sedanji gospodarski sistem. Vsak delavec mora že v interesu svojega lastnega zdravja in zdravja svoje žene, otrok in svojcev zahtevati, da se sedanji način prOizvodn/ie in kionsuma nadlomesti z boljšim sistemom, v katerem ne bo delavec več mezdni suženj, ampak e-nakicpravem državljan v vseh gospodarskih zadevah.	(Po Prosv.)
Molekuli, atomi in elektroni
Znani06t je odkrila, da vse, kar je Oklrog nas, sestoji iz drobnih nevidnih teles, ki se imenujejo molekuli. Človeško oko ne vidi teh telesc kakor vidi na primer opeke v zidu. Košček lesa, ali česarkoli, ki ga vzamemo v roko, je Skupina velikanskega števila mole-kulov, toda da danes še nimamo drobnogleda, ki bi jih prikazal našemu očesu. Premajhni so za telesno oko. Mislimo si tole primero: ako bi bila navadna biljardna krogla tako velika kot je zemlja, tedajs bi imeli molekuli zemlje velikost biljardne klrogle!
Kljub temu vidi molekule naše duševna Oto. Moderna znanost jih je odkrila i>n se igra zi njimi katkor deček z žogo. Mtoiekul je najmanjša fizična, enota ali edinica snovi. Fizična enota je zato, ker se mofekuli dajo ločiti drug od dlrugega fizično, to se pravi: s kladivom razbijeno kamen, steklo ali kaki drugi predmet in s tem ločimo molekule v eni skupini v več skupin.
Toda molekul ni najmani'ša enota materije. Molekul je sestavljen iz a-tomov, ki so še manjša telesca. Atomi se ne dajo ločiti fizično, pač pa samo kemično. Molekuli so različne velikosti, kar zavisi od atomov, ki so zopet različni; ndkateri molekuli imajo več atomov, drugi manj'. Razlika med kemičnimi elementi (prvinami) izvira iz neenakega števila in skupin atomov v molekulih. Toda v prvinah samih, kot na primer v čistem železu, so atomi vsi enaki. IVBolekuli Se predstavljajo karakteristična svojstva te ali one' snovi (viacla, kamen, gruda, les itd1..), ampak pri atomih neha to svojstvo.
Atomi se zopet dete v elektrone. — Elektron je najmanjša in po dosedanjem opazovanju &e nedeljiva enota snovi. Na milijone teh telesc se poljubno giblje v enem molekulu. In ne samo giblje! Moderna fizika je odkrila, da so v nevidnem svetu molekulov pravi pravcati sistemi kakor v velikem vsemirju: elektroni se sučejo o-krog svetih osi in ctbenem se Vrte o krog središča v atomu in lavno tako plešejo atomi v molekulu.,
Kaj dil2i mcilefkule akupaj? Privlačna sila, ista naturna sila, ki vodi zemljo in druge planete na njihovih potih o-kirog solnica. V nevidnem številu se ta energij'a imenuje molekularna privlačnost. Ta privlačnost seveda deluje d>ru gače kakor ona, ki dtrži solnčni sistem skupaj'. V svetu molekulov je razdalja komaj par milijontink, centimetra, do-čim zna'5a v vsemiriu na bilij'one iri trilijone milj. Kakor se molekuli te ali one snovi oddaljijo tako daleč drug od drugega, da prestopijo meje svoje privlačne sile, tedaji snov razpadle. Nekatera snov se zopet združi, ko pridejo molekuli blizu. To velja za tekočine. Mehke kovine, klat je zlato, se tudi združijo mahaničnim potom, to je ako jih stisnemo; molekule v trših kovinah tudi lahka združimo, ako kovino ogrejemo v ognju. Čim gostejša je snov, temp,rej se da stlačiti skupaj', in sicer zaradi tega, ker je v gosti snovi več molekulov in močnejša njihova privlačna sila.
Zdrobljen kamen ali les ne moremo na ta način stisniti skupaj, kajti molekuli v kamnu in lesu so veliko bolj oddaljeni drug od drugega. Med njimi so velike luknje in praznote. Gladek kamen, miza ali jabolka nas vara. Naše Oklo res vidi na ji večjo gladino, toda denimo naifilat:Ikdgi predmet pod močan drobnogled >in videli bomo na jabolku ali gladki mizi luknjice, brazde in gube, a kljub temu še ne vidimo molekulov. Ce bi imeli drobnogledi, ki bi nam poklazal molekule, tedaj bi videli na navidezno gladki površini mize — cela gore, doline in brezdanje prepade.
POZOR NAROČNIKI IN PREPRODA J ALGI 1
Vas pozivamo vnovič, da napUete na poštnih nakaznicah, zakaj pošiljate dmar. Ako ste istočasno tudi odposlali pismo, napittl« na odrezku n. pr. «pismom oziroma «dopisnika sledi».
Prvi maj u Moskvi
(Iz moskovske štampe.)
Prvi maj u Moskvi bijaše veličajan prizor. Bijašo to i svečanost i ceremoni-jalua proslava. Veličina Svetine, što beše došla da vidi militarnu paradu na Cr-venom trgu, beše nenadmašiva, a ogromna je povorka nakon pregleda vojske prolazila velikim trgom kroz čitavih pet sati. Drži se, da je polovica moskovskog stanovniitva marširala toga dana.
I samo vreme beše pravo majsko vreme. Dva dana pre toga zastirali su crni oblači nebeški svod i padala je jaka kisa. Po trgovima i btilevardima se je počelo ponmljati iz crne zemlje prvo zelenilo. Prvi maj je osvanuo — topao, sun-čan i vedar. Stanovništvo je bilo uzbu-djeno več za rana, a skoro u zoru odje-kivala je prva glazba po ulicama. Beše to sveopči praznik. Sav je posao stao, a kuče su bile okičene zastavama i zastavicama.
Središte delovanja beše, kao u svim sličnim slučajevima, Crveni trg, gde se jo imala obaviti militarna ceremonija i kamo su ljudi od rane zore potocima lir-lili sa svih strana. U jedanaest sati za-uze svoje mesto na trgu 40.000 mladih vojnika moskovske posade. Trg je bio iskičen plakatima, zastavama i vencima. Za cele ceremonije igrale su bande, a veči broj zrakoplova izvadjao je razne manovre 1ik nad glavama sabranoga mnoštva. Na platformi behu prisutni dobro poznati sovjetski činovnici i članovi moskovskog sovjeta. Pored mnogobroj-nih zastopnika medjunarodnog pokreta radne klase videlo se članove nema&kog poslanstva i drugih stranili misija u Moskvi.
Nisu manjkale ni zanimive zgode. Ka-linin, predsednik sveruskog centralnog izvrshog odbora, bio je neko vreme zadržan, te nije mogao doči do platforme, jer ga je zaustavio prerevni stražar zahte-vajuči njegov pasoš, koji je Kalinin brižljivo ostavio kod kuče. Unatoč pre-poruka mnogobrojnih gledalaca, koji su izrazito jamčili za identičnost «Strica Kalinina«, stražar je, na svačije zadovoljstvo, osečao, da je to svečana militarna zgoda, pak je tražio, da mu se pokale pasoši Tu je stvar napokon uredio viši zapovednik.
Zojedno sa šitopskim častnicima i pre-stavnicima Komunističke internacionale Komunističke stranke i unija, Trocki je pregledao vojsku, a zatim se je popeo na platformu i održao kratak govor vojni-cima, koji su polagali prisegu. Da se govornika čuje na tako širok oni1 prostoru, kao što je Crveni trg, nakrcan ljudirna, on mora imati željezna prsa i mjedeni glas, ali ogromna zgrada iza platforme je potpomogla Trockijeve napore i odbaei-vala napred njegove razgovetne i razumljive reči. Vredno je navesti njegove reči
0 Genovi, kojima je publika burno povla-djivala:
«Mi smo radnici i seljaci Rusije, bili pozvani u daleku Genovu. Tarno smo se našli licem u lice sa trgovcima, koji su željni kupiti dušu radne klase. On nas se traii, da platimo ratne dugove, to jest da platimo za krv radnika i seljaka, pro-livenu u svrhu pobede britanskog i fran-cuskog kapitalizma. Od nas se traži, da platimo. za nacionalizirano industrijo, to jest da platimo otkup za rusku revoluciju. Oni su pristali, da nas priznaju pod uvetom, da mi sovjetsku Rusiju pretvorimo u ropsku Rusiju. Mi odgovara-mo: Ne, Rusija nije prolevala svoju krv, da bi postala rob kapitalizma!
«Mi hočemo da živimo i radimo u miru. Pošto oni zabacuju naše uvete, mi se ne možemo sami razoružati. Mi smo gledali u Genovu sa nadom pomešanom ne-povez‘enjem. Naša je nada postala ma-nja, -a naše nepoverenje raste. -Ali mi' se nismo promenili i ovde mi polažemo našu svečanu revolucionarnu prisegu, da čemo ostati verni zastavi radnika i Seljaka do kraja i do poslednje kapljice krvi».
Konac prisege je bio pozdravljen odu-ševljenim poklicima vojske i gradjana te pjevanjem revolucionarne himne. Zatim je počeo formalni marš, koji je trajao do dva sata. Nakon vojnika došla je pri-vidno beskonačna povorka radnika, koji su se brzo kretali napred i oduševljeno klicali prema govornici. Oni su prolazili uru za urom — vojska od 600.000 radnika. 1J čest sati po podne povorka je još prolazila prema velikom trgu. Svaka je grupa nosila zastavo sa kakvom prvomajskem refenicom ili sa jezgrovitim ko-mentarom o tekučim političkim dogadja-jima, tako, na primer, zastava sa reče-nicom o plenidbi crkvenog blaga: «Čo-vek ne živi samo o kruhu!» Zatim bila je zastava sa natpisom:	«Druže	Čičerin
stoj čvrsto — mi smo na straži!»
Značajna erta povorke bijahu — deca. To bešle zaista dečji blagdan, kada su deca igrala svoju ulogu podjednako sa odraslima. Red za redom prolazili su automobili i Otvorena kola, puna dece sretne i oduševljene. Malo su treznija bila deca iz gladujučih predela, koja su se oporavljala od gladi. Njihove su zastave sa natpisima sečale na tragedij u, koja se i danas odigrava u njihovim domovi-ma. Dečje su zastave bile osobito vesele
1 natpisi neobični, kao: «Zivio stric Vo-lodja (Vladimir) Lenin!» Ovaj se je nat-pis vidio na više zastava. Kad su došla na trg, deca su skočila sa kola i automobila digla u vis svoje zastave i klicala vojni-cirna i radnicima, pevajučl i veselo bučeči-
Istom kasno u noči zamrlo je napokon oduševljenje proslave. Bila je to možda najveličajnija prvomajska demonstracija u povesti rpske radne klase. Došavši na koncu skoro dvanaest mesečne slobo-de od militarnih napora, u doba, kada iz-gledi mlade ruske republike nisu nikada bili bolji, undtoč ozbiljnih ekonomskih poteškoča, ovaj lilagdan je pružio prilika, da se izrazj vera moskovskog stanov-ništva u novo doba i njegova odluka, da če braniti sve ono, što je osvojeno uz to-liku cenu i toliko žrtava.
Iz Jugoslavije
Srpska oligarhija, koja je prenela svoju oblast iz prijaiilnje Srbije na čitavu jugoslaviju, stvorila je u ovoj zemlji neznosne prilike. Ove prilike osobito u koliko se odnašaju na dvor, vladu i vojsku osvetljuje pismo, kojega je poslao brat kralja Aleksandra princ Gjorgje sadaš-njemu ministarskom predsedniku Nikoli Pašidu i koje se glasi:
«Ne pada mi na urn, niti me privlači, da vladam u zemlji, u kojoj vi i vaš sin možete švrljati do mile volje. Va;li zarob-ljenik je mogao biti moj brat, ali za me-lic Vi ne značite niiSta, kao i vaš sin. Ja tražim kao zakoniti sin svoga oca dio na-sledja njegove privatne imovine, a vi i vaša šltampa dosadjujete, kako ja tražim pravo na prestolje. Je 11 to od vas lojalno? Ja tražirn, da se dade računa, gdje je iščezla ona kaseta mog pokojnog oca, u kojoj su se nalazili mnogi važni dokumenti, a izmedju ostaloga i poslednja volja,Petra Velikog Oslobodioca. Da ne Če i tih dokumenata nestati, kao i arhiva pokojnog kralja Aleksandra. St0 V1 °“' govarate na to? šaljete mi neke sumnp-ve tipove, vašo povjerenike i nudite mi tričave sume iz tajnih državnih fondova, da mi zatvorite usta. Ja to ne ču. Te pare možete dijeliti s onima, s kojima ste do-sada dijelili. Možete njima zasipati vaše mameluke, a ja no spadam iz red tih ljudi- Sa malom sumom, koju mi srpskl narod daje, ja nišam u stanju da živim ni kao običan čovjek, a kamoli kao jedan princ — član vladalačkog doma. Za to tražim nasljedje iz imovine svoga pokoj-noga oca. Ja sam se več dovoljno ponizio
uzajmljujuči novac od koga god, pa čak i od vašeg sina, tog poznatog aferača i prvog lokmaša Jugoslavije. Čujete li vi, što se o tome mladom gospodinu govoi*-u Evropi? Mislite li, da ovaj svjet ovdje ne zna za pljačku, koju pod firmom svog sina vi izvodite tamo dolje u nesretnoj Jugoslaviji. Ovdje je poznat vrlo dobro va< krasni sinak kao slabotinja umna i nespodobko. On se u ovoj zemlji i vjen-čao za vrijeme rata, doli su grešni šuma-dinski seljaci ginuli kao snoplje ili na Dobrom Polju ili Sokolc.u. Mislite li da se ovaj svijet u Evropi nije gadio na to-liku neosjetljivost vašu i vašeg .-'tidrtog sina, koji nije htio na nikakvu vojnu dužnost iči za vrijeme rata, u kojem su toliki europski prinčevi i sinovi visokog plemstva i koljena izgubili život. To vam je od mene, g. Pašdču. Vladajte po svom čefu, kad vam ni narod ni ko drugi ne čini smetnju, ali ostavito mene na miru. Tntrigirajte na sve strane. Zavadja.jte i korumpirajte, ali se ne dotičite moje ličnosti, jer vas ja dobro poznam. Vjerujte, da vas duboko prezire Gjorgje«.
Boogradski list «Vidclo» od 27. p. m. publicirao je i jedno pismo kraljeviča Gjorgja ministru vojnom. U tom pismu princ Gjorgje naglasa, da je on samo po imenu rezervni major, a da se o njemu ne vodi računa.
«Videlo» naposletku tvrdi, da se je princa lišilo slobode, i to sanio zato, da ne objavi neke prijave račune sina Nikole Pašiča. Po ovim vestima se princ na-lazi sad u kakvom sanatoriju (za umo-liolne, kako smo mi več javili) ili u za. tvoru.
❖
Suprotnosti medju srps'<om i hrvat-skom i)uržoazijomi postale su take, da usled toga strada i narod, koji u Dalmaciji umire od gladi. Hrvatski blok htio je, da pošalje preko svojih organizacija u Dalmaciju ži vežni h namirnica u vrednosti 60 milijuna kruna. To je sprečila centralna vlada, koja sa svoje strane ništa ne čini, da se pomogne gladnini u Dalmaciji.
Proletarske pesmi
Dragovi
Šaljem ovo par stihova. Ako imaju što važnosti, molim drugove, da ih tiskaju, naravno u «Delu», inače .	.	podereju.
Siguran sam, da če biti koja gramatič-ka pogreška. Ne zamerite, več popravite;
vi	bolje znate od mene, kakova je bur-žoaska naobrazba, ili bolje kako nas, pro-letcre buržoazija naobrazuje.
Kao n. pr. u Jugoslaviji vellkobrojnu Komunističku partij u stavište van zakona još od 1920 godine.
Zatvaraju čitaonice i radničke i seljač-ke domove, a dopuštaju otvarati zaguš-1 jive gostionice i tamnice, u kojima se
sprovodi više zločine, nego u onim inkvi« zitorskim «katakombama».
Bijah malcn, ponarasto.
Velik došo, nemam zašto.
Zar za patnje uživati
i	nepravicc nagledati?
O, u čitavom svetu čoveha sretnoy nema.
Ali maltar da gu imadc j u obilnosti hleba:
Zašto da živimo, kad pravice nema?
Kada nema onoga Ho čovečanstvu treba?
U današnjem društvu sretni moida 'jesu, koji neznaju, da-li su na svetu?
Proletariatu nepobitna sthol
Ovo izrabljanje
zar ti gledaš milom?
Proleterci mladiI Ostavitc gostione!
One nam ne nosc nikakve slobode.
O, naprotiv: večite mračnosti. \
Da dostignemo slobodu, .. U treba knjige uzeti, sa velikim marom treba ih pretresti.
Tada čemo tek videti Lepu perspektivu, radi koje. ako uztrebOi čemo i poginuti.
Bolje je umreti nego robski živeti. ‘
Zato svi na noge! _
Navesti ti čemo boj;
nek se oslobodi	•
čovečanski rod!
*v‘	Jedan	drvo&elač.
Vsem naročnikom, poverjenikom in razprodajalcem!
Ker bomo pretiskali naslove, prosimo vas, da nam sporočite vse eventuelne pomanjkljivosti pri dosedanjih naslovih.
 UPRAVA.
Brez kraljeve glave
Dekani: Nepomembno!
Doberdob, J. L.: Ne izplača se odgovarjati!
Renče, J. C. in Solkan, F. S.: Kar je dobrega pride gotovo; drugo ne!
Trnovo pri Gorici, I. V.: Prejeli svoto; februar in marc v redu!
Prvačina, J. S.: Prejeli denar (L 15.40). Trst, jR. C.: Sklad prihodniič.
Izdajatelj: Izvrševalni odbor Komunističifc stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tiskarna: „11 Lavoratore“.
m
Delavci, kmetje!
Naročujte se na ..DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva.
„DELO" velja v letu 1922 nastopno:
V Italiji: celoletno naprej plačano L. 10-40-' poluletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne Številke L. —20.
V inozemstvu: celoletno naprej plačano L. 18'20; poluletno L. 910; 3mesečno L. 4’60.
Naročnino se pošilja vedno naprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODA3ALCI ..DELA"! Odračunajte redno u-pravništvu.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
„DELA"
TRST - Via Maiollca 10-12.
Socialna Matica. »LJUDSKEGA
» Trstu
je izdala za leto 1922 svojo prvo knjlgos
Komunistični koledar
uredil Ing. D. OusllnRI
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J. Štoka, inseratni oddelek „Lnvoratore“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
 Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:-----------
Internacionala (delavska himna). Koledar za navadno leto 192S.
— Mere in teže. G»* Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunutiino internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata.
3. Manifest na proletariat vsega sveta. II. kongres Kom. intevr nacionale: 1. Pogoji za vstop v Komunistiino internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati Soveti. III. kongres Komun, internacionale:
Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. — Pertot Jože* Pota mladine. - PROLETKULT. Alojzij Hreščak.
Šola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N« Buharln in E. Preobra-ženskij: Sola in komunizem. — GOSPODARSTVO Ing. D. Gustinčič ii. Pojava in bistvo zadružništva. II. Uloga zadružništva v proletarskem gibnnju. III- Oblike zadružništva. 1. Denarne zadruge.
2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadruge. - IV. Zadružništvo in poiitikav- In*. D. Gustinčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količine ali zakon minima. III. Potrebna količina posameznih gnojil. IV.
Glavna umetna gnojila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
— Rečnik slovenačko-arbohrvat. razlika.
Cena 5 Lir, po poiti Ur 5.50
Kdo želi Imeti koledar v razprodajo naj ae obrne aa vod« stvo, Ml. Oatterl 36, III. n. v Trstu.