Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. -—. Številka 99. joliet, illinois, 9. novembra 1915 letnik xxiy Bolgari zavzeli Niš, Srbi se povsod umikajo. Avstro-ogrske čete v ljutih bojih s Črnogorci vzhodno od Trebinja. Nemške čete zavzele Kraljevo. V južni Srbiji baje Bolgari poraženi. Poročila z ruske fronte si nasprotujejo. Nemci in Rusi poročajo uspehe. Neugodno vreme ovira bojevanje na laški fronti. Z zapada malo novic. ' ^London, 4. nov. — Na Balkanu se Wžajo Nišu in zajemajo me-itud' -12Vz.emši en° točko. Prodirajo j,- 1 Cez železnico Niš-Solun proti Pre-Prit'sT iIonast'ru- Nemci neprestano jih proti toda P''odiranje Krar apC mnogo žrtev, po poročilih. fronti "prav bolan, je baje na »ejo t sv°je vojake, naj osta- zav ' dokler ne pride pomoč od 6kiheZn'kov- Berlin pravi, da je srb- don t 2nik°V vsak dan več' ali Lon" niiAi-0 zanika i" trdi, da je morala bra-Jev neomajena. I Avstrijsko uradno naznanilo. vo!^'. 4- n°v. — Vrhovno vojno ročilo ° Je danes objavilo sledeče po- črnS: nadaljujejo napade na tinam./ obmejne postojanke. Pro-no od AT V2hodno °d Bileka in juž-so bili oilbi°VCa nask°čene postojanke boji od^biizu'1 Pr' s0 se razvili 'V odseku K"r godine se je s\, "Jevca in blizu izjalovil c Srbski odpor popolnoma kati. ovrazriik se je začel umi- "Avst V«SOvc r°grSke dlvizi'je armade Koe-Vfevile prekara^ilt )Q o! •atske-im, & Družba sv. Družine (THE HOLY nspMSJENIH DRŽAVAH SEVERSE AMERIKE. FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovljeua 39. novembru 1914 Inltor. v drž. III., 14. maja 1915 !ffl> jjjlll. istejse rt WUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: edsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. •Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. 'Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, III. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 'Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe aaj Pošljejo na 1. porotnika. 0' 0[ t 4 bod'OClrejeno Dru®tvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi- ^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola, jg D- sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od , 0 'eta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. ; l»epoinLACUjE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana :^ti«e ° vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne Iz * red« »n sprejete v gl. uradu. Za LAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: za ,?0polno 'zgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; p°lno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 2a :Z Cne roke nad zapestjem vsoto $100.00; zgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ko te 2JI " v zaiZgruu°obeh nog nad členki vsoto $25ao°; 2a "ajmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za zf najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ■ zlomi delo. 1ZpLAČU splača Jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- JE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer tBltr»tn 1 VSOta za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za °^°Peracijo na kili ali vtrganjem. č »S?* in Operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-viačatf -t tain* i ..... za operacije. ^ačatf no^if8'" t.a,ni'c na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz čila » °^nine..ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in J dlle je deležen vseh dobrot i • s- Pol. tak°j ko j« bil praviln« VllCJJ w • • — V. 1 in pravic (po dne 1. maja 1915), ki pravilno sprejet v katero Podružnico in Člani(ic ) tg -tCea pla^ujej° Društva bolniško podporo °zirom na °aj0 s,edeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z ° zavarovalnine: Za $250.00 Starost. 26-20 20-25 Razred. 1 . 25-30, 30—35 35—40 40-45 Asesment. Razred. ..... 18c ..... 20c .....23c Za $500.00: Sfarost. 1 ......... 16—20 .... 2 ......... 20—25 .... 3 ......... 25—30 .... 25c 28c 32c 45—50 .......... 38c 50—55 .......... 45c 30—35 35—40 40—45 45—50 Asesment. .... 35c ____40c ____ 45 c .... 50c .... 55c ____63c .... 75c 8 tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. iz STARE DOMOVINE. ki "SW„Pfc z bojišča med dru- > nadvs. -e.Že"e! Cuvajte nam 1 oče-VoiP,rosi.j° vojaki-niožje... Ne-lli- "g] K P'še » S 41» i največ;;0 S^rbno n»šo ljubo tlečo! 5 yas. v' zak;ad, ki ga imamo po-naše sinove 'ZRojujtg nam iite jih ??Vem krščanskem duhu; Vest"o. odk °: da bodo vrelega sr- £U' br« strahu in sra- £pnsk« *o«n" »»no izpolnjevali kr- ii akor vdevaj° b°ž-sti, Pelje skozi ?S,tave- pot do sreče ška'T ampak si o ' tovari«je 111 Ka društva!" cerkve in katoli- šeT D°movi„i i. . O >>. V CT tudi ki pi- terpfcr!ko,ako pristavi kaj SŽ Vjg >voj„,d(,Kodkepo 'azširi^l"' Sevcr"i Ameriki so del , '"S'rietia . .....iiuieriKi hO 'ajajo it P°roči,a o Avstriji, na ... ,z Sovražnih ••■ - • Prili, °ma virov in so 6 ller.. • feS 2» «*S» Pa zavita. °)aki Por°čila, Hdo v V?deli iz Ki jih bodo naši - n.nenia,o tolaži'" 0(1 doma- j'ul ftiost ritev nov domoljub". bgv 1^bljani se"' ^"»"»u. ma "a da ' JC ,Zvrži,a tiho in nan ces Va elni na D lil kr esarjevega godu POsv anjski dr. Ivan Suster „: —.na , • —■■j* ministrske lstra. ' °Jn ' obra 'et Nedavno je bil de-Obiskai °kt0bVa' > P0'jedelskega vfira Pr| dežel • skHca" 1 n e''H vladi v " ' n,i,-.r.edsed''ik Posv n, et- v Ljubljani v03a&i d-- ? Jeni so «>ili dr- doj,. se tičp' 0 se vPra" ,laivišjih ecJe°n Vred'tve vojaških 1 111 aprovizacijskih 17 m. Ve«, ki : lk°va»Je. Kurat dr. PP., je dr.1 1 sevcr,,em bojišču Jd°b" viteški križec Fr. ,Jga"a traku vojaškega Meso w •/K - bo dobivalo v °bnil> uhlia-. novi zi»od za rejo Zavod bo pod Rožnikom in se bo osnoval s pomočjo državne podpore. — Veliko škode je napravilo dolgotrajno deževje na Kranjskem in drugod. Ljubljansko barje je bilo deloma pod vodo. V Zagrebu je po nižje ležečih delih mesta nastopila voda nad pol metra visoko. Sava je prestopila bregove in se razlila 'po polju. — Savi nja na Štajerskem je poplavila veliko ltpega polja. — Padel je na italijanskem bojišču praporščak Franc Fabijančič, doma iz Bučke na Dolenjskem. Bil je priprost in odkrit v besedi in obnašanju, vrl junak, ki je zvesto služil cesarju in domovini. — Požar v Hrenovkah. 24. septembra je nastal ogenj v hiši cerkveni-ka Mateja Bole. Škoda znaša do 20 tisoč kron. Gasiti sA pomagali ondotni vojaki. Nesreča je tem občutnejša,' ker se bliža zima in je draginja radi voj-skinih razmer preobčutna. — Kovine bodo zahtevali. Z ministrsko odredbo z dne 28. septembra je odrejena tudi v Avstriji rekvizicija kovinskih predmetov iz bakra, mesinga (medi) in nikla. Pobirala jih bo kovinska osrednja družba na Dunaju. Določena je cena za tako blago, obenem pa tudi najvišja cena za posodo iz pločevine in železa, ki bo nadomeščala odvzete predmete. — Ribnica. Kmečka Zveza za kočevski okraj je pred tedni priredila sestanek županov in svetovalcev v Ribnici, kjer se je pod vodstvom dež. poslanca Šikulja razpravljalo več važnih gospodarskih zadev našega okraja, predvsem glede živine in preskrbe z živili. Enak posvet je bil tudi v Vel. Laščah, kjer so bile zastopane vse občine velikolaškega okraja. Na obeh sestankih se je izrekla zahvala dež. poslancu Škuljtt za njegovo delavnost in trud tob preskrbi živil, kakor tudi deželnemu odboru za nastop v prilog kmečkemu stanu. Važni ukrepi so se nemeudoma oddali na merodajna mesta. Še bolj kot kedaj je važen stik obč. zastopnikov s poslancem zlasti v sedanjih težkih časih, zato so se vsi navzoči izjavili, naj se jednak sestanek kmalu zopet skliče. Vsem onim posestnikom, ki so 18. junija v Ribnici dali konje in opravo vojaški oblasti, pa še niso dobili plačila, se je naznanilo, da se je po ponovnem posredovanju dež. poslanca Škulja spravila zadeva v pravi tir. Dobil se je seznam posestnikov in oddanih stvari; v najkrajšem času se je nadjati odplačila. Od Sv. Ane pod Ljubelom. Po dolgih trinajstih mesecih se je zglasil iz ruskega ujetništva Franc Mubi. Nahaja se v guberniji saratovski. Vedno se je mislilo, da je že davno mrtev, sedaj je pa došla za domače vesela novica, da še živi. — Ujet je tudi na Ruskem Janez Šmitek in sicer se nahaja v ruski Aziji. Z njim v ujetništvu so Ribnikar iz Tržiča, Završnikov od Sv. Ane, šofer Janežič, ter Jezeršek, sin gospoda naučitelja iz Križa. Kanonikat privatnega ustanovni-ka Codellija v Ljubljani je podeljen vikarju č. g. dr. Francu Kimovec. Še en post. Ker primanjkuje mesa. namerava -—• tako se čuje — vlada določiti še en dan na teden, ko se me-'so ne bo smelo prodajati. — Odloženo. Dunajski listi obveščajo, da prvi del 42 do 50 letnih črno-vojnikov ne bo vpoklican pred 15. novembrom. — Za ljudsko prehrano. C. kr. o-krajno glavarstvo v Kamniku je izdalo na vse občine primerno opozorilo, naj ondotni posestniki obilnega letošnjega sadnega pridelka ne požgo v žganje, in ne ožmo za mošt, marveč po možnosti konservirajo in posuše. Zavod za slepce. Darovi, ki so namenjeni za ta zavod, se pošiljajo odslej samo deželnemu odboru vojvodi-ne Kranjske v Ljubljani. Doslej se je nabralo podrobnih darov okrog 4000 kron. -— O vpoklicih poroča c. kr. kores-pondenčni urad: Dunaj, 24. septembra. V Avstriji pri prebiranju potrjeni avstrijski in ogrski črnovojniki rojstve-nega letnika 1897., to so 181etni, bodo morali odriniti pod orožje 15. oktobra 1915. Približno sredi meseca novembra, kakor je razvidno iz razglasa, bodo pozvani pod orožje pri novem prebiranju rojstnih letnikov 1873. do 1877., 1877., potem letnikov 1891.. 1895. in 1896. za orožje sposobni črnovojniki. Nato pridejo šele glede na vstop pod orožje v poštev 43- do 501etniki in se z vso verjetnostjo lahko sklepa, da jim ne bo potreba pred koncem novembra odriniti v vojno službovanje. — V Zalogu (cerkljanske župnije) na Gorenjskem se je naselil č. g. vpo-kojeni župnik Anton Dolinar. Ljudem je močno ustreženo. — Nesreča prostovoljnega strelca. Med Savo in Zagorjem je vlak raztrgal strelca Mihaela Laha s Klanca pri Kamniku. Nesrečni mladenič je bil star šele 18 let. V Zagorju so mu oskrbeli veličasten pogreb. — Pomisloščenje. Pomiloščen je bil predsednik bivšega "Agro Mercurja" g. Lenarčič na 10,000 K globe, g. Bayer na 100 K. — Lopov v župnišču. V Zg. Besni-ci je dne 25. sept. ob zgodnji jutranji uri z revolverjem v roki izsilil neznan potepač od ondotnega župnika č. g. Franca Pokorna denar, kolikor ga je imel pri sebi. Ropar je pobegnil v bližnji gozd. Župnik je bil uprav namenjen v cerkev. — Žužemberk. Umrl je po daljši bolezni na Mali Šmaren ugleden tržan Karel Zavodnik. Kot trgovec z želez-nino je bil znan po celi Dolenjski in deloma tudi Gorenjski, saj ga ni manjkalo skoro na nobenem semnju. Pokojni globokoverni Karel je bil oče umrlega škofjeloškega župnika g. Feliksa Zavodnik. Drug sin mu je umrl v bogoslovju. Nekaj časa je bilo tudi župan. Marljiv kot mravlja si je pridobil lepo premoženje, ki ga je precej porabil v dobre namene. Priča temu je krasna nova monštranca v farni cerkva in lep lestenec istotani. Lep spomenik si je postavil tudi s cerkvico v trgu, ki jo je dal na lastne stroške popraviti, prenoviti in okusno opremiti z notranjo opravo. — Imenovanje. Ljubljančan dr. Boris Zarnik, izredni profesor zoologije na univerzi v Wuerzburgu, je imenovan za rednega profesorja naravoslovja na cesarski otomanski univerzi v Carigradu.—Predstojnik državnoprav-nega oddelka v ministrskem predsedstvu, dr. Ivan Žolger, ki je tudi docent na dunajskem vseučilišču in si je z znamenitimi znanstvenimi deli dr-žavnopravnega značaja pridobil velik ugled, je imenovan za pravega sekcij-skega šefa. — Realka v Idriji se spremeni v realno gimnazijo z 8 razredi. Poučevalo se bo latinščina kot obligatni, grščina pa kot neobvezni predmet. — Krompir se izvaža. V Mostah pri Ljubljani pokupujejo velike množine krompirja, ki jih plačujejo po 11, 12 in celo 13 K ter jih izvažajo v Trst Najbrž se tako godi tudi drugod in se zna konečno zgodit, da doma še kroni pirja ne bodo imeli. — Žrtev vojne. V Ljubljani je u mrl enoletni prostovoljec jurist Karol Ogrizek na bolezni, ki jo je dobil na južnem bojišču. — Umrl je nagle smrti c. kr. višji poštni oficijal Ferdinand Svetek v starosti 57 let. Pokojnika, ki je bil član znane narodne družine ljubljanske, so našli mrtvega v stolni cerkvi. Najbrž ga je zadela kap. — Umrl je v Tržiču ondotni hotelir in lesotržec Matevž Lončar. ŠTAJARSKO 1 •— Justifikacija. V Gradcu je bil neki infanterist 27. pešpolka obsojen na smrt, ker je dne 10. julija dezerti-ral. Sodba je že izvršena. — Požar. V Rančali pri Mariboru je pogorela posestnica Marija Napast. Zgorela ji je ne samo hiša, nego tudi hlev in gospodarsko poslopje, vsi pridelki, vse kmetijsko orodje, pa še sedem glav goveje živine in dva prašiča. Žena ima šest otrok, mož je pa v vojni. Škode je požar povzročil 17,000 kron, zavarovalnina pa znaša le 9600 kron. — V ruskem ujetništvu se nahajajo: Ivan Andrič, Anton Kreft, Ivan Blan-ko, Maks Dimec ter korporal Ivan Kunst od 87. (celjskega) pešpolka. Internirani so v Barnaiilu, v tomski guberniji. —Žrtve vojne. Umrl je v Celju vsled ran z bojišča pešec Anton Čatež od 87. pešpolka. — Smrtna kosa. Umrla je Josipina Marinschek, vdova po celjskem poštnem oficijalu Marinschku. Pokojnica, rojena Ravnikar, je bila iz znane ljubljanske rodbine vulgo pri Nemškem vitezu in sestra celjskega trgovca Ivana Ravnikarja. Umrla je v Rogaški Slatini, pokopali so jo v Celju. — U-mrl je dne 15. septembra na svojem posestvu pri Sv. Barbari pri Vurbergu po vsem Slovenskem dohro znani dobrotnik slovenske mladine, član ravnateljstva posojilnice v Mariboru in bivši zdravnik Feliks Ferk. — V Kozjem ie umrl tamošnji učitelj Ljudevit Ulčar. Pogreb je bil 20. sept. — V Braslov-čah je umrla M. Plaskan, soproga veleposestnika Antona Plaskana. — V Janževem vrhu na Pohorju je umrl posestnik Jožef Grubeinik, bivši večletni občinski odbornik in župan občin. — V Pernovem pri Žalcu je vsled kapi umrl posestnik Jažef Cokan. — Umor. Iz Ptuja poročajo: V Brezovcu je nekdo udri v sobo prev-žitkarice Roze Lajh in jo je s sekiro ubil. Sumijo njenega zeta, da je to storil, ker je bil jezen, da je moral te-šči pred kratkim izplačati 2000 kron dolga. —• Zaradi privijanja cen riža je bil v Gradcu obsojen trgovec Wettendorfer iz Eggenberga na 18 tisoč kron globe. — Imenovanje. Za stolnega prošta v Mariboru je imenovan konzist. tajnik dr. Ivan Tomažič. — Sv. Lovrenc nad Mariborom. Bivšega urednika ptujskega zloglasnega lista "Štajerca" Anton Peitlerja ni u-strelil ravnatelj Seitz, ampak Peitler si je sam zapodil kroglo iz revolverja v glavo. To se je dognalo ob priliki raztelesenja. Peitlerja so pokopali na prodoru za samomorilce. Jožef obiskal vse avstrijske postojanke na Tirolskem in Primorskem. Na Koroškem je mimogrede pohvalil in odlikoval tiste vojake, ki so se udeležili uspešnih bojev na Findenigsko-fel-u. Pripel je obenem zlato in veliko srebrno hrabrostno svetinjo desetniku Stuekkler-ju, ki je s svojo stražo (dveh mož) uničil sovražniku 40 mož, do 100 pa ranil. Prestolonaslednik je obiskal tudi obsoške postojanke ter izročil marsikateremu junaku zasluženo odlikovanje. V Trstu je bil sijajen sprejem. Mesto se je v kratkem odelo v praznično obleko. — Ustreljeno dekle. V Obirskem grabnu se je zgodila v nedeljo 12. septembra pri Pegrinovi kajži velika nesreča. Prišla je Bohtjanova sestra obiskat popoldne svojo prijateljico, gospodarjevo hčer v Pegrinovo kajžo. Obe sta sedeli ob hišnem pragu in se pogovarjali, kar poči strel in 191etna Bohtjanova sestra se zgrudi mrtva na tla. Strel je prišel čisto od blizu: ali iz hiše, ali iz bližnjega skednja ali iz lesa. Kakor je dognala obdukcija, je šel strel skozi desna in leva pljuča naravnost skozi srce. Ce se je izvršil zločin, sodnija dosedaj še ni dognala. Kapelski orožnik je aretiral nekega tam stanujočega človeka. — Justifikacija. Dunajski listi poročajo iz Celovca: Na dvorišču jezuitske vojašnice so ustrelili 1. septembra ob 7. jutraj dunajskega črnovojnika Marka Mačka, ki je bil obsojen na smrt radi zločina strahopetnosti pred sovražnikom. začelo laško vročo kri. Zato se pa onstran bojne črt« spravljajo Lahi po hišah. To nam je prav. Ko opazimo, da so se vgnezdili v kakšni hiši, spustimo nanjo kakih pet težkih ekrazit-nih granat in kmalu je ondi le kup kamenja, izmed katerega štrle kvišku strešni bruni. Večkrat se pa tudi vžge in zgori več skupaj stoječih hiš. Lahom ne damo miru, vse jim dobro vračamo. V nedeljo dne 5. septembra se je zopet laški kralj klatil po Tržiču. Nekoliko smo ga nažgali, da je kmalu odpihal. Žalosten je moral biti, ker je našel svoje vojake še vedno v tistih jarkih, kakor prve dni vojne, vrh tega pa še sam ni bil življenja varen, ko je prišel armado tolažit." Dva laška častnika: ujetnika stotnik Ricci Gaetano iz Neapolja in major Andrej Battinelli sta umrla v Ljubljanski bolnišnici. Kdo ve? Že od 14. okt. 1914 ni nikakih sporočil o Albinu Miklavič, učitelju, ki je služil pri 7. polku (Celovec), 12. Feldkompaniji, rojen 1887 v Kobaridu. Prestolonaslednik na fronti. Koncem sept. je nadvojvoda Karel Franc — Največ Slovencev-beguncev bodo spravili v nižjeavstrij. mesto Gmuend, kjer je na obširnem prostoru postavljenih 144 lesenih barak za 61,000 ljudi. Tu je deloma že nastanjenih več tisoč naših beguncev, pridejo pa še oni, ki so zdaj na Ogrskem in drugod, tako da jih bo okrog 20,000. V taborišču imajo prostorno šolo, leseno cerkev, ki sprejme vase naenkrat 2500 oseb, Tudi gledališče in kino se nahaja v tem taborišču, ki je električno razsvetljeno. — Za zdravstvo je dovolj oskrbljeno; ne manjka tudi ne kopališča, zdravniških in bolniških sob. — Duhovno pastirstvo oskrbujejo sedaj čč. gg.: dr. Josip Ličan, Ciril Vuga, Josip Kos. — Za zgodovinsko kroniko. Zanimivost v Gorici je nov zavod, doslej po slov. krajih popolnoma neznan. Potreben je in koristen — dasi zanj ne dobiš še besede v nobenem slovenskem besednjaku. Ta zavod je tudi posledica vojske in se imenuje: raz ušivalnica. Kdor ne ugane na prvi mah, kaj pomeni ta nenavadna beseda, naj jo razkosa na posamne slovke, pa bo hitjro na jasnem. — Dekana v Tržiču (Monfalcone) don Krena Italijani niso ustrelili, kakor se je govorilo, ampak živi v Cervi-njanu. — Tiralico objavlja uradni "Osser-vatore Triestino" za naslednje osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in jih vojaško sodišče zasleduje zaradi zločina proti državni oboroženi sili v smislu par. 327 vojaškega kazenskega zakonika: dr. Hinko Hinkovič, odvetnik in hrvatski poslanec; dr. Franjo Potočnjak; Fran Supilo, izdajatelj in odgovorni urednik "Rječkega Novega Lista"; Dragotin Gustinčič, inženir. — Umrl je Janko Cotar, občinski tajnik v Škrbini in v Gabrovici ter krčmar "Vinorejskega društva" v Komnu, po dolgi bolezni za sušico. Janko Cotar je dočakal 48. leto. Bil je svoječasno kancelist na c. kr. okr. sodišču v Sežani. Pokopali so ga 23. sept. — Zebsti jih je začelo. Iz pisma slovenskega vojaka na Dobrdobski planoti: "Da bi Italijani kaj naprej prišli, nad tem so sami obupali. Zebsti je Goreč sladkor. New York, 4. nov. — Požar, ki je povzročil $25,000 škode, zlasti na cu-kru, je razsajal davi v Brooklynu ob nakladališču voznega blaga. Angleški tovorni parnik "Enterpe", ki je nakladal rozine, je bil oškodovan za $25,000. Cuker je bil, kakor rozine, namenjen za Anglijo. Pravijo, da se gre za požig. Protin je jako nerodna bolezen za zdravljenje. Mr. Rud. Kaspar, iz Ravenna, Nebr., piše nam: "Severovo Zdravilo zoper Revmatizem me je zopet spravilo na noge. Zdaj zopet hodim. Trganje po členih je prešlo." Podobna pisma nam neprenehoma dohajajo in hvalijo Severovo Zdravilo zoper Revmatizem, zlasti za zdravljenje v slučajih zastarelih živčnih bolezni in trganja po kosteh, ter členkih, lumbago in revmatična nevralgija. Vprašajte svojega lekarnarja za Severovo Zdravilo zoper Revmatizem. Cena $1.00. Ako ga pri njem ne dobite, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. nov.-Tues. Ako hočete streho popraviti po za denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle* Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Comer Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo je * zavoju, kakoržnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki jii zapečaten s An-hor Trade Mark. 35c in 50e vseh lekarnah ali pa pifiit« ponj naravnost na Film & Co. 74-80 Washington Street New York. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic* U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovn, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeko, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in prlčuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -potom našega posredovanja, je zdaj POPOLNOMA PREPRIČAN __da dospejo msk denarne pošiljatve-1 v ZANESLJIVO IN TOČNO roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25. dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.25 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. V SLUŽBI KALIFA Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Hrvatski spisal Dr. Ve-limir Deželič. Poslovenil Starogorski. I. Solnce je bilo že visoko na nebu, ko se je s počasnimi koraki približeval mladi popotnik svetemu maurskemu mestu Kordovi. Videlo se mu je na licu, da je silno navdušen. In v resnici, to, kar je gle dal pred seboj, napolnjevalo mu je srce z zanosom in nekakim slastnim ču stvom. Pred njim se je razprostirala visoka kordovska Siera Morena, pred njim se je razgrinjala rodovitna ravan, po ka teri se je vil srebrni Gvadalquivir, reka, o kateri so mu toliko pripovedo vali. Ciprese in pomaranče, mirte in smokve, oleandri in oljke, palme in topoli, vinske trte, krasni vrti in lavori ke, so se vrstile pred njegovimi očmi že nad dva dneva njegovega potovanja. Vsa ta prirodna lepota, dasi ga je iznenadila, vendar mu ni navdušila srca, zakaj v njegovi daljni domovini je bilo tudi obilo prirodnih krasot. Ali pogled na svetovno mesto, po katerem je toliko hrepenel, radi katerega je toliko potoval, mu je privabil solze v oči. Tu je tedaj Kordova, mati in zaščit-nica znanosti, to je mesto, v katerem so ne samo Arabci in Židje, ne samo kristjani bližnjih narodov, nego tudi ljudje iz daljnih dežel Evrope, iskali znanja. To je tedaj mesto, broječe stotri-najsttisoč hiš, tristo džamij, devetsto kopelj in osemdeset javnih šol, to je mesto z osemindvajsetimi predmestji in z ono krasno akademijo, v katerem prebiva milijon prebivalcev!... Tn v resnici je nepregledno morje hiš pozdravljalo popotnika in zdelo se mu je, da gleda pred seboj odprta vrata v raj. Razprostrl je roke, kakor bi hotel objeti ves ta kraj in vzdihnil: — Bog, hvala ti in slava, da me puščaš v ta raj. Daj, da bo moje bivanje tukaj tebi v slavo, a meni v korist. Ne daj, da med tolikimi neverniki izgubim pravo vero in daj, da izvršim to, kar mi nalaga dolžnost. Ko je odmolil to molitev, se je po-križal in šel dalje. In dokaj časa še je minilo, da je prišel do velikega mostu. Petnajst stebrov iz črnega mar-mora je nosilo ta most in mladi popotnik je za trenutek obstal, ter presenečen ogledoval zgradbo, o kateri je že slišal pripovedovati. Ob mostu se je dvigal visok stolp, kakor stražnik, kakor zmaj, ki ne dopušča nikomur prili do device Kordove. In v resnici, naš popotnik e naletel na zapreko. Velik, vitek Arabec v beli, lepi obleki, se je nenadoma pojavil pred njim. — Ukazano mi je, da ne smem pustiti nobenega tujca v mesto, ako se mi ne javi, kdo je. In ti si tujec. — Tujec sem iz daljnih krajev. Arabec ga je pogledal mirno, kakor da mu to ni nič nenavadnega, ako vidi tujca iz daljnih krajev, zato vpraša vnovič: — Povej, kdo si, kaj si in od kod, in pokaži, ali imaš kak spis, da je to resnica, kar mi praviš? Prišlec je podal Arabcu neki dokument in rekel: — Jaz sem Strezinja, sin Miroslavov, kraljevskega rodu hrvatskega. Prihajam v Kordovo, da poiščem slavnega poveljnika telesne straže.. . — VVadlnt el Amerija? — doda Arabec in ,vzame v roke pergamen, da vidi, ali govori tujec resnico. — Resnieo govoriš. Nato mu je vrnil spise in djal: — Dobro-došel v imenu Alahovem! Idi čez ta most naravnost po oni cesti, ki jo vidiš. Ona vodi naravnost do alkazarja, cesarskega gradu. Ne daleč od njega se nahaja vojašnica telesne straže. Tam najdeš svoje rojake. — Ali jih je mnogo? — Koklikor mi je znano, jih bo štiri tisoč. — Štiri tisoč Hrvatov? Počutil bom, kakor bi bil doma — odvrne Strezinja. Arabec namrši obrvi in nabere ustne, vendar ne reče ničesar. Ako bi ga Strezinja dobro opazoval, videl hi na prvi mah, da ne ljubi Arabec preveč njegovih rojakov. Da, opazil bi celo nekak izraz mržnje in ob jednem tudi to, da mu zabranjuje strah vsako javno izražanje napram njim. Strezinja ga vpraša: — Ali je živ in zdrav Wadha el A meri? — Živ je in zdrav. In močnejši je sijaj njegove zvezde, kakor je bil kdaj poprej. Ako boš pod njegovo zaščito, potem so ti odprta vsa vrata v Kordo vi, zakaj 011 ima ključ od alkaharja. Novi hadžib mu je pa naklonjen še bolj, nego mil je bil prejšnji. — Wadha el Ameri je moj rojak in nadejam se, da ni pozabil na svojo hrvatsko narodnost v tej daljni deželi. — Ni pozabil. Tvoji rojaki — telesni stražniki •— niti ne umejo drugače govoriti, nego hrvatski. Malo jih je, ki bi znali arabski. — Ali Wadha el Ameri vsekako u-me arabski? — On bi ne znal! Nikdo bi mu ne mogel reči, da ni naš, ako le odpre usta. Arabska govorica mu teče kakor med - odvrne zviti Maur. Strezinja se je hotel posloviti od Maura, a ta ga prime za roko in mu reče: — Čuj me, sin hrvatski! Rekel si, da si kraljevskega rodu. Ni dvoma, da te bo tvoj rojak Wadha el Ameri sijajno sprejel. V njem je visok polet uma, in orlovski vid, v njem je levovo srce in roka jeklena. Vitek je kakor libanonska cedra in moder, kakor da je sin proroka Mohameda. Kalifi in narodi se klanjajo, ko govore o njem. Strezinja je mirno gledal govornika in pogledal v njegovo dušo. Spoznal je, da ta silna pohvala ne prihaja iz njegovega srca in da je zvok njegovih besed neiskren. — To, o čem mi pripoveduješ, mi je znano. Tudi v našo Hrvatsko so prišli glasovi o njegovi slavi in morda me ravno zato vidiš tukaj. So nekaka vprašanja, katera bi rad hrvatski kralj rešil s tvojim kalifom. — Ti si tedaj prišel v važni politiški misiji? — vpraša Arabec naglo. — O tem ti nisem dolžan dajati pojasnil. — Tega niti ne izprašujem. Alah me varuj! Sicer je pa bolje, da o tem niti dalje ne govoriva, ker so sedaj tukaj burni in viharni časi. — Tako? — Rečem ti, da si izbral slab čas, da si prišel sem. Še se kadi po dolinah prelita kri, še so naši meči rdeči od krvi. A ne od krvi gjatirov, nego od krvi bratske. - Vem to. Še predno sem prišel v Španijo sem zvedel, da se odigravajo tukaj burni dogodki. In ko sem stopil 11a vaša tla, sem zvedel, da kalif He-šam ne vlada več, nego hadžib Mahdi. • Alah mu bodi v pomoč — se zmerno prikloni Arabec in nekaj za-mrmra v svojo brado. — Samo Wadha el Ameri je ostal enako močan. • Rekel sem ti, da so v njem orlo-ve oči in bistra pamet. Ali sedaj čuj prošnjo Jusufa, sina Alijinega. Ti si priletel, kakor sokol preko morja, da poiščeš tukaj orlovo gnezdo. V tebi je velika sila in Wadha te bo posadil na desnico svoje mize. Čuj tedaj mojo prošnjo, veliki sin pomorskih dežel. Spomni se me, ko bodeš pri njegovi mizi, zakaj on mi lahko pomore. Povej mu, da se v meni ne bo prevaril, če me povzdigne v časti. Ti to lahko storiš, ti si njegov rojak, njegov prijatelj. O11 bo izpolnil tvojo željo. Svoje povesti ti danes še ne morem povedati. Saj še bo zato dovolj časa in prilike. Čudil se boš, kaj je vse pretrpel in preživel ubogi Jusuf. Sedaj mi samo obljubi, da boš govoril za me pri mogočnem Wadhi. Hvaležen ti bom za to do groba in preko groba. Videl boš,'da si našel v meni prijatelja, kakršnega boš rabil v tem tujem svetu, zakaj vedi, da tudi orlovo oko Wadhi-liovo ne more prodreti v vse kraje, kakor žarek solnca ne prodre v vsak kotiček. Tedaj, ko ti Wadha ne bo mogel ali ne bo hotel pomoči, obrni se na me. Moja hiša je mala, a plemenita. Naj ti jo pokažem. S tega mosta se dobro vidi. \rabec je prijel Strezinjo za roko in ga peljal na sredo mosta. Nato pokaže - svojo dolgo, suho roko daleč na desno obal reke Gvadalquivira. V gaju samih cipres je čepela, kakor koklja, mala, rdeča hiša. Glej, tam ona rdeča hiša, to je gnezdo ubogega Jusufa. Storiš delo ljubezni, ako me obiščeš. Ne boš našel tam niti srebra, niti zlata, ali našel boš dobro gostbo, s kakoršno te bo počastil Wadha el Tmeri. Ali tudi pri meni se bo našel košček sira ali dobrega mleka, našlo se bo okusnega sadja in ne boš me zapuščal lačen in žejen. Preskrbel ti bom tudi vina, ker vi ga smete piti, kolikor želite. Odzo*-vi se tedaj mojemu povabilu in pridi k meni, samo prej mi naznani svoj prihod z malini pisemcem, da te lahko počakani. In zagotavljani te, da se ne boš kesal, ako boš moj zaščinik pri mogočnem Wadhi el Amerju. Strezinja zmaje z glavo in reče mirno: — Dragi moj Jusuf! Prišel sem od daljne strani in'ne poznam še nikogar. Wadha bi me pač čudno gledal, ako bi mu koga priporočal, ko sem komaj prišel. Saj še niti tebe prav ne poznam. ■ — Menda vendar ne misliš, da sem kak lopov — odvrne Jusuf z jeznim glasom. Tega nisem rekel. Ti si lahko najplemeniteji in najboljši človek na svetu, ali jaz te ne poznani. Počakaj malo. Sprejmem tvoje povabilo in te bom obiskal in ko te natančneje spoznani, si bom naredil sodbo o tebi. Nato.te i veseljem priporočim mogočnemu Wadhi. Seveda, nastane vprašanje, ali bo to priporočilo sploh kaj veljalo. O, radi Vega ne imej •skrbi. V meni se oglaša nekaj, kar mi pravi, la si ti tisti, ki mi lahko pomaga. Dobro torej, ti imaš prav, res je, da še me ne poznaš. Upam pa, da me boš hitro spoznal in se ti že naprej zahvaljujem na priporočilu. Čakaj, sedaj eni se ravno domislil nečesa. Ti si tukaj povsem tuj in dobro ti bo došlo, ako ti poiščem voditelja, ki ti bo razkazal mesto. Glej, oni mož tam, ki sedi leno 11a mostu, je Osman. Pozovem ga, naj te vodi; drugega posla itak nima. Daš mu za to kak bakšiš. Pomagal ti bo tudi nositi prtljago. Ali je mar nimaš s sabo? — Ne — odvrne Strezinja — dobim jo jutri. Ali tvoja ponudba glede vodje mi ugaja. Pokliči tistega človeka. Arabec maline z roko Osmanu, ki ga 11a prvi mah ni hotel razumeti, ali pa ga v resnici ni razumel. Naposled vstane in se napoti k njima, klanjaje se ves čas. — Ti boš — reče Jusuf — tega gospoda vodil do alkazarja in potem, kamor bo hotel iti. Med potjo mu pokaži vse znamenitosti našega mesta, naj vidi, da ni najti enakega mesta 11a svetil, kakor je Kordova. Bodi vljuden in dober, pazi nanj, kakor na svoje oko v glavi, zakaj to ti ukazujem jaz, Jusuf ben Ali. Za njegovo glavo mi jamčiš s svojo lastno glavo. Ako pade temu gospodu samo las z njegove glave proti njegovi volji, boš mi zato odgovoren, tako mi proroka Mohameda in njegove brade. Ali si razumel? — Sem, gospodar! — se prikloni Osman. — A ti, — se obrne k Strezlnji — ako te je volja, pojdi z menoj. — Zdrav bodi sin Alijin — pozdravi Strezinja Jusufa in odide z Osmanom. Jusuf pa mu odvrne: — Naj ti bo v pomoč sam Alah s svojim prorokom Mohamedom. Po teh besedah se vrne Jusuf k svojemu stolpu. Strezija in Osman sta pa stopala preko mosta naprej v mesto. Prišla sta takoj v živahno, prometno ulico. Tu je videti vsakovrstnega blaga. Ves iztočni bazar se je videl tu. Poleg trgovcev oblek so se vrstili zlatarji, trgovci perzijskih in arabskih preprog. Tam je sadjar prodajal kokosove orehe in dateljne, lepe pomaranče in drugo južno sadje. T11 so se prodajale opanke, fine, vezane z zlatom in tudi preproste. Tam so bile svilne blazine in vzglavja, vezana z biseri in dalje tam kletke s pisanimi papigami. Strezinja je gledal vse to in pasel svoje oči. Mnogo tega je videl na svojem potovanju, a v toliki meri in toliko dragocenosti še ni videl. Osman je korakal z velikimi koraki in mu kazal sedaj to, sedaj ono. Skoraj za vsako hišo mu je imenoval ime gospodarja in Strezinja bi moral imeti glavo kakor sod, da bi si zapomnil vsa imena, katera mu je imenoval Osman Prišedši do neke hiše, reče Osman, da je v tej hiši rad prebival kalif Abde-raman En-Našir in nato je dodal takoj: — To je bil eden izmed najslavnejših in najsrečnejših naših kalifov. — Slišal sem o njem. — in vendar se piše o njem, da so našli po njegovi smrti z lastno roko zabeležene vesele in žalostne dneve, ki jih je doživel. I11 dnevov, ki jih je doživel v radosti in brezskrbno, je bilo samo štirinajst! Prestraši se, ki imaš razum, in pomisli, kak je ta svet, ki nikoli ne nudi same dobrote in kako je skop za svoje otroke. Ta kalif En-Našir, poznan srečnež, o katerega sreči govore prislovice, in glej, on ki se je povspel do največje časti, do največje slave, ki je zbral vse dobrote tega sveta, 011, ki je vladal petdeset let, šest mesecev in tri dni, ni imel več, nego štirinajst zadovoljnih dni! Slava onemu, kateremu je mogočnost večna, in ki vlada na vekov veke. Samo eden je in to je Alah in razuil njega ni drugega. Sedaj prideva do naše velike džamije. Zgradil jo je Abd-ur-Rhaman, a dovršil sto let pozneje Abd-ur-Aman III. Ta je razuil Kabe največje muslimansko poslopje. Abderaman je dal za njo osemdesettisoč denarjev in njegov sin Hešain enstoedeninšestdeset tisoč. Alkahem dvestošestdeset tisoč denarjev in hadžib Almanzor si je -tekel za to poslopje največ zaslug. Krščanski jetniki iz Kastilije, Leona in Navare so morali, okovani v verige, zidati džamijo. Ko je hotel Alnianzar džamijo povečati, je šel sam k lastnikom hiš, katere bi se za povečanje džamije morale porušiti. Vsakemu je izplačal dvakrat toliko, kakor jo je cenil lastnik. Neka žena pa, ki je ime-11 svojo hišo pred džamijo, in pred to hišo palmo ni hotela prodati hiše. Edino, ako se ji da druga enaka hiša < palmo, potem jo proda. Almanzor ji obljubi, da stori to, naj stane, kolikor hoče. I11 v resnici je dobil slično hišo, za katero je plačal ogromno svoto. — Dobro poznaš zgodovino te džamije — repe Strezinja, čudeč se odkod ta cestni potepnč, sedaj njegov kažipot, to tako natančno razume. — Ej, gospod, nisem trgal zaman obleke po dijaških klopeh. Nisem bil samo v začetnih šolah, nego tudi v višjih. Umetn tudi zlagati verze. Vedno bolj >e je čudil Strezinja temu preprostemu človeku, ki je poznal tako dobro zgodovino in je timel "zlagati verze". To zadnjo mu ravno 111 zbujalo čudenja, zakaj tudi v njegovi domovini so se prepevale junaške m Ijubavne pesmi. Ne samo po hrvatskih gradovih, nego tudi vaseh in selili so se Jievale pesmi, katere so znali svirati 11a gosli, ne samo junaški vitezi, nego so jih pevale dražestne deklice svojim dragim in mladeniči svojim lepim deklicam-nevesticam. Vendar je trebalo tudi zato daru in uma. Zato je znanost Osmanova napolnila Strezinja z nekim čudenjem. — Koliko let imaš? — Trideset. — Kako, da. nisi postal kak velik gospod, ker znaš vse tako dobro? Zakaj nisi kadij ali ulema ali... Osman strese glavo in pljune v prah. — Tako je sojeno. — Sojeno, sojeno, to je lahko reči. Vendar mislim, da bi raje, kakor da poležavaš leno na mostu, podvihal rokave in se lotil kakega dela... — Rečeni, da je sojeno — odvrne Maver. — To, kar je zapisano v zvezdah, je pisano, in kdo sname zvezde? Ali imaš ti tako dolge roke?.. . Ali misliš, da se lahko upreš volji bogov, brezbožnež? Molči in trpi, pij vino in prepevaj veselo! (Dalje prili.) Italija ostane pri zaveznikih. Rim, 4. nov. — Italija ostane pri dogovoru, podpisanem po zaveznikih v Londonu dne 5. sept. 1915, ne skleniti posebnega miru, pravi "Messagero". Japonija je podpisala dogovor dne 19. okt. (To poročilo iz Rima spravlja s poti vest, natisnjeno v petrograjski "Rječi", da se Italija ni dogovorila, stati ali pasti z Anglijo, Francijo in Rusijo.) Povodenj. Rim, 4. nov. — Tibera je stopila čez svoje bregove in povzročila veliko škodo. Železniški promet je bil pretrgan, drevesa izkoreninjena in mnogo živine je utonilo. Človeških žrtev doslej niso poročali. S S S ffiSSSfiSfiMiSi m m MALI OGLASI. m SALUNA SE ODDASTA V NAJEM z novim letom, in sicer na voglu Jackson & Indiana sts. ter na 209 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. & LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Bull. Bradley, 111.: Math. Stefanicli. Chicago, III.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. II] ) 8M Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Hibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen-Soudan, Minn.: John Lousliin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompar' Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hoclievar. Cleveland, O.: Jos. Russ in -W Kušljan. Newburg (Cleveland): John Leta| _ Collimvood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz.' Delmont, Pa.: Jos. Pavlicli. Houston, Pa.: John Pelhan, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobi* Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodov* Sheboygan, Wis.: Jakob Presto*-West Allis, Wis.: Anton Skerja"1 Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Main?" Valley, Wash.: Miss Marie Tor^ Rock Springs, Wyo: Leop. YoW V onih naselbinah, kjer zdaj $ mo zastopnika, priporočamo, ® zglasi kdo izmed prijateljev na^.1 sta, da mu zastopništvo P0^ , Želeli bi imeti zastopnika v vsaki' venski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. J POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 W. H. KEEGAN POGREBNIK, Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamženo. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. "A.s-* "i Rojakom priporočamo sledeče bUg° .$10J< llftf .V* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ................. Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ................... Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za...... Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...............'"\š Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za l1®^ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................'' j Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................JJ|J Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .....................»ISJ Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po.........................................•" ^ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo*'"' skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illino^ m s, z; 6( -ni Zl ni N ti o Joliet. ilu PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. E. H. STEP ANO VICH FIRE INSURAN ct- edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, Katlar zavarujete svoja poslopi" 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. ogenj pojdite k ✓ p it V: P le hi ki vi k Oi Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. ANTONU SCHAG North Chicagi Stree« ^ v novi hiši Joliet National Naročite zaboj stekleni novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača \ -s . . I = E. Porter Brewing Company Okt ttkfiu 405, S. Miff St.. Will