Poštnina plačana v gotovini. WWBE!,7~ ~ Maribor, sreda IS. novembra 1936 Štev. 27f. Let© X. fXV!l.) 1—HH—IWI Iti lldilWH -fTTnfl MARIBORSKI Cen@ 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. ari / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 tf JUTRA” temm ■B6BB3SHB3HI V ospredje sodobnega političnega življenja stepajo on; organizirani življenjski krogi, ki se odlikujejo s svojimi svojevrstnimi življenjskimi ter poklicnimi funkcijami in ki jih označujemo kot stanove. Danes je veliko govora o stanovski misli, o stanovstvu ter o stanovski državi, ki po bistvu svojo strukture temelji na stanovih. Veljava stanov sega v najstarejšo zgodovino. O stanovih piše v svojem nauku o državi že slavni starogrški filozof P lato, ki razlikuje v strukturi tedanje grške družbe tri vodilne stanove, vladarje, vojake in gospodarje-kme-tovalce. V svoji rasti in razvijanju življenjskih ter poklicnih funkcij pa se je pojem stanu v teku stoletij vsebolj diferenciral. Precejšnja vloga stanov v srednjeveški družbi je bila po francoski revoluciji, ki je v posledicah nadaljnjega razvoja prinesla razkroj sta-novstva, potisnjena v ozadje, se je pa po s v c t o v n i v o j n i zopet izdatno okrepila. Stanovski misli, organizaciji stanov, samoupravi stanov posvečajo danes v vseh sodobnih državah precej pažnje. Nekatere države, kakor na primer Italija, P o r t u g a 1 s k a, A v-s tri ja in Grčija, so naravnost organizirane «a temelju stanovske misli ter vodstva državnih poslov s posebnim upoštevanjem funkcij ter pomena posameznih stanov za državo. V tej smeri gre menda tudi razvoj v poljski republiki. dočim so v nekaterih drugih državah vidna prizadevanja, da se delokrog stanovskih samouprav [industrijske, trgovske, obrtniške, kmečke, delavske zbornice itd.) čimbolj Poglobi in razširi, da se na ta način čimbolj ustreže težnji po čim iz-erpnejšein izvrševanju stanovskih nalog 'n po čim temeljitejši pritegnitvi stanovskih pripadnikov v posamezne stanovske organizacije z vpostavo načela organizacijske obveznosti in stanovskega e d i n s t v a. Sporedno s tem Pa gre prizadevanje za pospeševanje onih konkretnih stanovskih oblik in značilnosti, v katerih se na svojstven način odražajo stanovski duh, življenjski način ter življenjski stil posameznega stanu. v Pokazalo se je, da so stanovi v državni zgradbi aktiven element in ^a gre poedinim stanovom po pravici °znaka dejavne skupnosti na 0 s n o v i življenjske skup n o-*ti. Ta življenjska skupnost, ki je danes tein tesnejša spojka posameznih stanovali udov, čim težja je gospodarska depresija in čim težje so gospodarsko socialne prilike, poraja vse močnejšo za-est akcijske skupnosti in stanovsko poklicne povezanosti obrambi skupnih interesov in potreb. Ob analizi stanovske družbe zavzemajo posebno mesto zlasti trije stanovi: niečki stan. delavski stan in 5* e Š č a n s k i oziroma 'sred n j i , ‘ a n. Vsi trije se nahajajo danes v tež-' Preizkušnji. Kmetstvo, ki je podlaga sp.kega stanovskega, pa tudi družabna reda, je v svojih eksistenčnih teme-c ‘ nevarno omajano. Dvig življenjskih J-11 ni izkazal pri našem kmetu nikakšne gKtivne postavke. Konzument dražje pla-su-ie’ kmet-producent slejkoprej prodaja , vj)ie pridelke po izredno nizki ceni. Bolj ‘ tor kmečka razdolžitev bi morda po-asalo reševanje našega kmetstva s po-j-eni jruge strani. Glede položaja de-\ Sitega staiiu bomo v doglednem času ecizneje razčlenili obupni dejanski " an- rakozvani meščanski ali srednji an pa obsega danes vse vmesne sloje ^govstva tor obrtništva in rokodel- Armada 250.000 inozemcev za obraslo Katalonije BARCELONA, 25. novembra. Rdeči generalni štab, ki je sestavljen pretežno iz ruskih specialistov, je napravil primerne ukrepe, da se v Kataloniji ustanovi armada 259.000 vojakov, k! bi bila sestavljena izključno iz inoz&m-cev. To bj bila velika mednarodna vojska za obrambo Katalonije. Oborožitev-te mednarodne vojske bi bila izvršena iz inozemstva, toda s španskim zlatom. MADRID, 25. novembra. Reuter poroča: Na odseku Casa de Čampo so nacionalisti podprti s tanki zavzeli zapadni pavk ter vojašnico »Doti Jaima II.«. Aktivnost letalstva je radi slabega vremena popustila, pač pa vlada živahna topniška aktivnost. VALENCIJA, 25. novembra. Vlada ljudske fronte v Valenciji je izdala slaž beno poročilo, v katerem obtožuje Nemčijo, da so njene podmornice napadle edinice španske vladne mornarice. Nadalje se obtožujeta Nemčija ter Italija, da vršita sistematično špionažo v taboru vladinih čet. PARIZ, 25. novembra. »Matin« poroča lz Moskve, da se bodo na špansko borišče vrgle nove vojaške edinice. Poveljnik sovjetske črnomorske mornarice je prejel nalog, da pripravi dve diviziji podmornic, da boste pripravljeni, da odplujeta v španske vode. Vlada Larga Caballera je stavila sovjetski mornarici na razpolago vse luke, ki se nahajajo v njenih rokah. Del zlate rezerve španske Narodne banke, ki je deponirana v Moskvi, se bo uporabil za izdatke za sovjetsko vojaško pomoč Španiji. Sovjetski general Valpe je odpotoval v Odesso in Sevastopol, da vrši tamkaj priprave za sovjetsko ekspedicijo v Španijo. Na neki sovjetski brod je bilo vkrcanih 200 vojnih inže-njerjev in tehnik >v. ki peljejo s seboj cele delavnice za popravilo letal, tankov in topov. Ta tehnična ekspedicija je pod vodstvom vojnih inženjerjsv Niko-dinova in Vukova. cdmmšm fde m ki PRAGA, 25. novembra. Tukajšnji-»Pra-ger Tagblatt« poroča po »United Press«, da je francoska vlada že vsa potrebna naročila francoski industriji za zgradbo trdnjavskega pasu, ki bo sledil vsej fran-cosko-belgijski meji od Rokavskega kanala pa do luksemburške meje, kjer se bo zvezal z že dograjenim trdnjavskim pasom, ki nosi ime Maginotove črte. V ta namen je vojni minister Daladier dobil posebna pooblastila od francoske vlade, ki mu dovoljujejo, da zgradi trdnjav-ski*pas iz jekla in betona, ki naj predstavlja neprehodno črto, čez katero bi nobena sovražna armada ne mogla prodreti. Francoski vojaški krogi pričakujejo, da bo ta trdnjavski pas dograjen že v treh letih in da bo takrat francoska meja od Švice pa do morja zavarovana z obzidjem, za katerim se bo lahko počutila varno. Francoski generalni štab je prepričan, da je ne bo sile na svetu, ki bi mogla to črto porušiti. Gradbeni stroški za novo trdnjavsko črto so preračunani na 6 milijard frankov (12 'milijard Din), a je verjetno, da ta denar ne bo zadostoval, kajti vojaški izvedenci pravijo, da bo treba za prvo črto zgraditi še drugo črto, ki bo pripravljena, da odbije tudi najmodernejše napade. Trdnjavski pas, za katerega je vlada z današnjim dnem izdala vsa potrebna naročila, se bo da se fttefiteeija . . začel pri Mezieres, pojde čez. Hirson, Manbeuge, Tourcoing do Dunquerquea na morju. Trdnjave bodo zgrajene globoko pod zemljo, imele bodo do 6 podzemeljskih galerij, svoje podzemeljske železnico in ceste. Prehoditi bo treba močvirnata ozemlja, kar bo delalo malo težav pri gradbenih delili. Poleg tega bo sledila neprekinjeni trdnjavski črti še druga veriga podzemeljskih trdnjavčic, ki bodo opremljene z jeklenimi stolpi za topove in ki jih bo mogoče s pritiskom na gumb dvigniti nad zemljo, da bodo topovi izstrelili svoje krogle in se lahko takoj pogreznili nazaj v svojo jekleno postelj. Najvažnejša novost pri Daladie-rovi obrambni črti bodo ogromna podzemeljska skladišča za bencin, ki bodo zalagala armado s potrebnim gorivom za pogonsko silo. Maginotova črta ima posadko 175.000 mož. Daladierova črta pa bo potrebovala vsaj 100.000 mož. Tako bo Francija imela na vsej svoji meji od Švice do morja nepretrgano trdnjavsko črto s skupno posadko 275.000 mož. Razume se, da obsega Daladierov načrt tudi trdnjavska dela po raznih rekah v zaledju, zgradbo novih železnic in cest, ki bodo trdnjave vezale s Parizom in velikim francoskimi garnizijami v okolici prestolnice. PARIZ, 25. novembra. Tukaj je bila konferenca vodilnih francoskih politikov s turškim poslanikom.Suadom, ki gre za tem, da proglasi Turčija ponovno strogo nevtralnost napram španskim dogodkom in da naprosi sovjetsko Rusijo, naj ustavi prevoz vojnega materiala skozi Dardanele. stva pa do tiradništva in nameščenstva. Ta srednji stan, ki mu pripadajo v razvoju vseh narodov in držav važne kulturno zgodovinske naloge, je danes obubožan, razpet med bregovi nasprotujočih si interesnih sfer. Ta srednji stan je v dobah prosperitete in dobrega življenjskega standarda lahko- nosilec narodovih civilizacijskih tradicij ter kulturne tvornosti. Žal pa ni ta srednji stan pri nas v obmejnem ozemlju še tako razvit, da bi si bil pridobil primerno veljavo, kakor jo ima v drugih predelili, in da bi se bil v določenem, tradicijskem, življenjskem krogu čvrsto zasidral. Marsikaj je tukaj ob meji še amorfnega, kar bo z vztrajnim, sistematičnim oblikovanjem še treba zgnesti v homogeno, strnjeno, močno celoto. Odtod bo lahko potem marsikaj dobrega vzklilo. Pred tem pa je treba ustvariti boljše življenjske ter socialno gospodarske pogoje. To pa spada v delokrog in funkcijo drugih činiteljev. Lex Saiengro Slučaj Saiengro, samomor francoskega notranjega ministra, je zbudil po vsem svetu veliko pozornost. Že samomor mi-nista predstavlja redek, nenavaden dogodek, kakršnih je v politični zgodovini v zadnjih desetletjih sila malo. Hude so pa okoliščine, spričo katerih si je Saiengro sklenil vzeti življenje. O vsem tem smo že poročali. Kleveta je podla reč. Še podlejša pa postane v službi političnih strasti. Silno širokogrudna francoska zakonodaja je dopuščala v tem oziru tisku veliko možnosti zlorabe. Radi tega pripravlja sedaj francoska vlada novi zakon glede spodbijanja klevete potom časopisja. Zakon se bo baje imenoval »Lex Saiengro« in bo imel namen, da za vselej prepreči slične kampanje, kakor jo bila ona kampanja, katere žrtev je postal francoski notranji minister Saiengro. Naj bo že kakorkoli z vzroki Salen-grovega samomora. Dejanski stan pa nedvomno precej osvetljuje izjava, ki jo je dal župnik v mestu Theize Abe Georges Roche velikemu pokrajinskemu listu »Lyoiii republicain«. Župnikova izjava je tem važnejša, ker gre za izjavo, ki se tiče socialista Rogerja Salengra, s kate-ritn župnik Roche najbrža ni bil politični somišljenik. V tej izjavi pravi dotični župnik, da se je seznanil -leta 1916 v vojnem taborišču Graffenwohrr>« z Roger-jem Salengrom. Rilo je tam!■::;] okoli 40 ujetih francoskih intelektualcev, odvetnikov, profesorjev, učiteljev in d:h vni-kov. Spravili so jih v navedeno nc.;;Sko taborišče iz ra-znih nemških ujetniških taborišč. Med temi je bil tudi novinar Roger Saiengro. Župnik Roche se ga točno spominja. »Delal je vtis človeka, ki ume vladati. Ta prepričani socialist ni bil mikakšen sektarec ali doktrinarec. Njegova moralna vrednost in njegova intelektualna sila nam je vsem imponirala. Neke noči aprila 1918 so nas vseh 40 poslali v Rosen-berg, kjer so bile visoke peči... Bil sem skupaj z Rogerjem Salengrom. Ob tej priliki se je nesrečni drug izkazal kot spreten in hraber poveljnik. Ne morem niti spati ob misli, da so se našli ljudje, ki so se drznili, da so tega človeka obtožili radi dezerterstva. V Rosenbergu nas je 40 sklenilo sveto zvezo. Nismo hoteli proizvajati topov, s katerimi bodo ubijali naše tovariše na fronti. Saiengro je bil najbolj zagrizen za izvedbo tega načrta. Rogerja Salengra smo izvolili za svojega delegata. Z navdušenjem je spre jel to izvolitev in stavil pri tem tia kocko svojo lastno glavo. Približal se je tedaj neki narednik ter nam zapovedal, da gremo tja k visokim pečem. Toda nikdo se ni ganil. Narednik je takoj stekel v Arnberg, da obvesti o tem častnika. Pričakovali smo stroge preiskave ter prepustili Rogerju kot novinarju, da govori v našem imenu. Sledila je stavka, junaška stavka. Častnik je bil ves bled od jeze. Naša manifestacija je predstavljala težak napad na najvišje interese nemške obrambe. Saiengro se pogaja in navaja konvencijo de la Mave. ki prepoveduj izkoriščanje vojnih ujetnikov v vojni industriji. Pustili so nas vseli 4p pod stražo, nato pa so nas posamič klicali pred poveljnika. Vsi smo enako odgovarjali: »Mi nočemo ubijati svojih rojakov.« Postavili so nas v vrsto. Pred nami so zevale puškine cevi. Tedaj je kriknil nemški častnik: »Naj izstopijo iz vrste oni, ki želijo delati!« Toda nikdo se ne gane. Nemški častnik pa si ne drzne izdati povelja. da streljajo v nas. Zatem so nas odpeljali v Amberg ter nas vrgli v podzem ske celice pred katerimi so noč in dan stražili vojaki. Saiengro se je nahajal v najhujši celici.« — Že v včerajšnji SguoAmi f tf&Hiku doka sue Htadkm aaeeveae PETER ŽIVKOVIČ OBOLEL. Predsednik JNS g. Peter Živkovič je lažje obolel. Po nasvetu zdravnikov mora nekaj dni ostati v postelji. V mestni posvetovalnici se je vršila sinoči seja širšega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora, ki jo je otvoril in vodil mestni predsednik g. dr. A. Juvan. Seje so se udeležili zastopniki posameznih karitativnih in drugih društev ter nekateri občinski odborniki. Po uvodnih pozdravnih besedah je g. mestni predsednik najpreje podal poročilo o poteku Pomožne akcije v po-■>K*vnen? letu 1935/36. Naglasil je, da je bila Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora ustanovljena 13. oktobra 1931. Dohodki Pomožne akcije v preteklem letu so se delili na darila v gotovini in v blagu. Darila v gotovini so prinesla skupno Din 534.310 in sicer je darovala banska uprava 200.000 dinarjev, industrij-ci 209.730, ostali darovalci pa 124.580 Din. Dohodki v blagu pa so izkazali vrednost Din 22.072. Podpore so se nudile v okviru pravilnika Pomožne akcije in naredbe banske uprave o podpiranju brezposelnih in pobijanju delamržnosti, in sicer prvenstveno v obliki zaposlitve im prehrane. Vseh izdatkov je bilo lani Din 533.729 dinarjev, in sicer za mezde pri cestnih delili Din 410.598, v pisarniški službi pa 41.215, dočim se je za prehrano in druge življenjske potrebščine izdalo Din 81.916. Iz sredstev Pomožne akcije so se vršila sledeča dela: odkop Poljske in Aljaževe ulice, naprava kanala in odkop cestišča v Fochovi ulici, delna naprava kanala v Beograjski ulici ter naprava kanala in cestišča v Tomšičevem drevoredu. Samci so prejemali Din 2, poročeni pa Din 2.50 na uro. Kvalificirani delavci so prejemali Din 1 več, t. j. Din 3, oziroma številki smo omenili besede lillskega kardinala Lienarda. Današnje »Jutro« piše v zvezi s kardinalovimi besedami: »Visoki francoski cerkveni dostojanstvenik je povedal svoje mnenje, kako sodi o obrekovanju v politični borbi. Odlične katoliške duhovnike, ki so lastniki »Slovenca« in drugih listov svojega podjetja, že cel mesec brez uspeha rniio prosimo, naj tudi oni povedo svojo sodbo. Mogoče se bodo odločili vsaj sedaj, ko jim je dal zgled francoski kardinal...« cije v istem času pa samo Din 813.500. Iz sredstev Pomožne akcije se načeloma samo v najnujnejših primerili nudijo delavcem podpore. Vsi za delo sposobni pa se zaposlijo in je tačas zaposlenih pri cestnih delili v okviru leta 1934 in 1935 odobrenega delovnega programa 145 delavcev, po večini družinskih očetov. V nujnih primerih se delavcem z velikim številom otrok nudi od časa do časa izredna podpora. Delavcem, zaposlenim pri javnih delili na račun Pomožne akcije se je dovolila božična nagrada in bodo delavci razdeljeni po pridnosti in težini dela v tri skupine ter bodo prejeli v I. skupini po Din 200, v II. skupini po Din 150, in v III. skupini po Din 100 božične nagrade. Lansko leto radi izredno mile zime ni bilo treba otvoriti ogrevalnice in se je sklenilo, da se ogrevalnica tudi letos otvori le za slučaj hude zime, in sicer v prostorih mestne Ljudske kuhinje v Strossmajerjevi ulici 26, kjer naj se deli brezposelnim dvakrat dnevno čaj s kruhom. Pri slučajnostih se je sprožila misel, naj se karitativno delo vseh humanih društev centralizira in naj mestna občina vodi zadevno evidenco, vendar je g. dr. Juvan to zamisel zavrnil, češ da je to nemogoče. Tajnik Združenja trgovcev g. S k a z a je dejal, naj vendar banovina votira iz bednostnega fonda večji znesek za mariborsko Pomožno akcijo in to tembolj, ker je bednostni fond mariborska kreacija. Mestni svetnik g. Ošlak je predlagal, naj se delavcem, ki so zaposleni iz sredstev Pomožne akcije, nudi dnevno vsaj enkrat hrana. Mestni predsednik pa je pojasnil, da to ni mogoče, ker bi se sredstva Pomožne akcije prehitro skrčila. Mmue vedi NOVI FRANCOSKI NOTRANJI MINISTER. Namesto tragično umrlega notranjega ministra Rogerja Salengra je bil imenovan za notranjega ministra Maks Dor-moy. Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana ima dne 8. decembra t. 1. ob pol enajstih dopoldne v Ljubljani (justična palača) svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu je sprememba pravil (v smislu načelnega sklepa zadnjega rednega občnega zbora). — Radi važnosti dnevnega reda vabi odbor vse članstvo k številni udeležbi. fosftedatske Mežke V oktobru so narasle vloge pri osmih slovenskih hranilnicah. Tudi v oktobru letošnjega leta so nove vloge pri hranilnicah naraščale. Iz podatkov Zveze jugo slovanskih hranilnic v Ljubljani se vidi, da so pri 8 (od 29 hranilnic) v Dravski banovini presegale vse vloge dvige, ter je pri teh hranilnicah naraslo skupno stanje vlog. Pri ostalih hranilnicah so vloge padle, in znaša stanje vlog pri slovenskih hranilnicah 31. 10. t. i. Din 1.024,777.781. Posebno ugodno so se raz vijale vloge v tekočem računu, ki so narasle v oktobru pri 8 hranilnicah, dočim je število obstoječih tekočih računov naraslo pri 11 hranilnicah, (od 20 hranilnic, ki sprejemajo tudi vloge v tekočem ra čunu). Razveseljivo je, da so znašale 31. oktobra pri 5 hranilnicah skupne vloge več kakor so znašale na koncu 1. 1935, in da izkazuje ta dan 8 hranilnic več vlog v tekočem računu kakor na koncu leta 1935. Na mariborski živinjski sejem dne 24. t. m. je bilo prignanih 9 konjev, 16' bikov, 156 volov, 540 krav in 17 telet, skupaj 738 komadov. Povprečne cene: debeli voli 1 kg žive teže od 4—4.50, poldebeli voli od 3.50—3.80, plemenski voli od 3.60-4, biki za klanje od 3.30-3.75, klavne krave debele od 3—3.10, plemenske krave od 3—3.50, krave za klobasanje od 1.80—2, molzne krave od 2.15— 2.75, breje krave od 2.75—3.65. mlada živina od 3—4, teleta od 4.50—5.50 za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 299 komadov (od teh 14 komadov za izvoz v Italijo). Mesne cene: volovsko meso prve vrste 10—12 kilogram, volovsko meso druge vrste 8—10 Din, meso bikov, krav in telic 5—8 dinarjev. Din 3-50. Podpor iz Pomožne akcije v oblaki zaposlitve, prehrane itd. je bilo deležnih 814 družin s povprečno 3 družinskimi člani tako, da je znašalo skupno število podpirancev 2442. Zanimiv je pregled dohodkov in izdatkov od ustanovitve Pomožne akcije: Leto 1931/32 so znašali dohodki Din 555.708, izdatki pa 477.724 Din; leto 1932/33 Din 749.370 dohodkov in Din 716.719 izdatkov; leto 1933/34 Din 1 milijon 084.455 dohodkov in Din 954.877 izdatkov; leto 1934/35 Din 599264 dohodkov in Din 806.258 izdatkov; leto 1935/36 pa so znašali dohodki 566.382 dinarjev, izdatki pa Din 555.801. Iz proračuna banske uprave (bednostni sklad) je prejemala mariborska mestna občina sledeče subvencije: Leta 1932/33 Din 40.000, leta 1933/34 Din 363.500, leta 1934/35 Din 274.000, leta 1935/36 Din 176.000, leta 1936/37 pa Din 130.000. Leta 1931/32 je mestna občina votirala Pomožni akciji Din 136.000, leta 1932/33 pa 100.000 dinarjev, dočim v naslednjih letih ni bilo več nobenih dotacij. Znesek, ki ga je votirala mestna občina Pomožni akciji, se nanaša na proračunske prihranke, niso pa v tem znesku zapo-padene redne proračunske dajatve mestne občine za podpiranje siromašnih in brezposelnih, katere dajatve gredo v milijone. Letošnja zbirka za Pomožno akcijo se jo pričela z oklicem predsednika mestne občine z dne 14. oktobra. Dne 3. novembra se je vršil razgovor z industrijci, ki so obljubili prispevati tudi letos enake zneske kakor lani, t. j. mesečno po Din 10.— od delavca oziroma nameščenca in sicer skozi 5 mesecev. Banski upravi se je poslala ponovna vloga za nakazilo čim večje dotacije iz banovinskega bednostnega sklada, pri čemer se je poudarjalo dejstvo, da je Maribor kot važno obmejno in industrijsko središče veliko premalo prejel iz banovinskega bednostnega sklada, upoštevajoč, da so znašali davki mesta Maribora za banovinski bednostni sklad od ustanovitve leta 1933 do proračunskega leta 1935/36 Din 3 milijone 438.646, dočim so znašale subven- Maroška pehota na madridski cest«. Novosti pariške mode. ■EMPTMl Huibsme Mhvhe Težko vzgojljivi otroci. Pod tem naslovom je izšla v tuk. Ljudski tiskarni v založbi »Žena in svet« 159 strani obsegajoča knjiga, ki jo je spisala marljiva mariborska pedagoška pisateljica Milica Stupanova. ‘V okviru te svoje naloge se je lotila problema težko vzgojljivega o-troka. Problem je star kakor je star človeški rod. Navedena knjiga obsega v prvem dolu poglavje o težko vzgojljivih otrocih na splošnopsihološke struje sedanjosti z ozirom na težko vzgojljivc o-troke. psihoanaliza in težko vzgojljivi otroci, nauk o dednosti, čut manjvrednosti pri težko vzgojljivih otrocih, kateri otroci se najlažje razvijejo v težko vzgojljive otroke ter upliv kazni na te otroke.) V drugem dolu svojih | podajanj pa razčlenjuje pisateljica posa- j ‘mezne vrste težko vzgojljivih otrok (»vzorni« otrok, propali in zločinski o-trok, težko vzgojljivi otrok sang\ mičnega, koleričnega, melanholičnega in flegmatičnega temperamenta, otrok z govornimi motnjami, talinski otrok, lažnji-vi otrok in spolno živahni otrok). V poljudnih analizah in dotikajoč se vseli podrobnosti, ki so v nujni zvezi s problemom težko vzgojljivega otroka, ugotavlja avtorica dejanski stan in razvija svoje misli glede tega, kje je težišče in rešitev problema. Že uvodoma pa povdar-ja pisateljica, da je ozdravljenje težko vzgojljivega otroka, ki naj bo tudi dober in koristen član človeške družbe, mogoče samo s pravilno usmerjeno vzgojo in s primernim uplivaniem na mlado, šele razvijajočo se dušo. Na ta način bo mogočo doseči, da sc bodo slaba nagnenja j in čustva v otroku zatrla, višji nagoni pa nasprotno krepili ter se razvijali. Saj je otrok kakor mlada nežna rastlinica, ki ji je treba uravnati smer razvoja in rasti, učitelj in vzgojitelj pa bodi kakor umen vrtnar, ki naj dobro pazi, da ne bodo burni viharji prizadjali tem zaupanim mu nežnim rastlinicam usodnih poškodb. Naš rod. Izšla je nova številka mladinskega mesečnika »Naš rod« s pestro, dragoceno vsebino, ki bo mladini gotovo pripravila obilo veselja. Československo jihoslovanska revue. V novi številki navedene pomembne revije piše Josef Pavliček o Cehoslovaški ter jugoslovensko nemških gospodarskih stikih. Boris Urbančič je prispeval razpravo o češki prozi med Slovenci, Otokar Beneš pa o Primožu Trubarju. Povija vsebuje tudi resolucije, ki so bile sprejete na znanem informativnem sestanku dne 5. juliju tega leta v Mariboru, ki sta se ga udeležila tudi čelio-slovaškf poslanik dr. Girsa in ljubljanski konzul S. Mihovski. O teh resolucijah smo svojčas obširno poročali. Velikemu nemškemu portretnemu slikarju Antonu Graffu je posvečena zadnja številka »lllustrirte Zeitung Leipzig« ob priliki dvestoletnega rojstnega^ dne slovitega nemškega portretista. Izčrpen prispevek s krasnimi slikami je obelodanil dr. Hildegart Heyne. Slavne osebnosti s Herderjem na čelu nam stopajo tukaj nasproti kot žive priče umetnosti najboljšega slikarja portretista tedanje dobe. Razen tega pa je v navedenem zvezku mnogo etnografsko zanimivega od »Bolgarskih ognjenih plesalcev« Pa do »Konfuzija«. Preteklost in sedanjost, bližnje in oddaljeno je v tem zvezku s*tr-lij-sno v čvrsto celoto. MmMmSŠš ki J?koi$$ki MGVki Uud$e obupu;ejo nad živlienjem Mfada delavka pod kolesjem koroškega vlaka - Smrtonosen skok obupanega voznika z II. bolnišniškega nadstropja in stanuje v Kotnikovi ulici 6. Him Kino Union. Danes najboljša Lebarjeva opereta »Kjer škrjanček poje«. Marta Eggerth, Luci Englisch. Danes zjutraj so našli na tračnicah pri limbuškem gozdu s presekanima nogama 191etuo delavko Ano Karnekerjevo. 0 tem obveščeni orožniki so takoj poklicali mariborske reševalce, ki so Karnekerjevo, ki je bila pri zavesti, odpremili v mariborsko splošno bolnišnico. Ana Karnekerjeva je šla pod kolesje jutranjega vlaka, ki vozi v Dravsko dolino. Kolesje ji je prerezalo obe nogi ter se je sličen slučaj pripetil 19. t. m., ko se je vrgel pod vlak pokojni slikarski pomočnik Franc Žumer. Karnekerjeva je šla na tračnice približno 150 m bliže Studencem kakor pokojni Franc Žumer, ni pa zado-bila na glavi nikakšnili poškodb, pač pa je močno krvavela in se v bolnišnici bori s smrtjo. Glede vzroka tega svojega dejanja ni hotela ničesar točno pojasniti. Znano je pa, da je bila v intimnih Iju-bavnih odnošajih s pokojnim Francem Žumerjem. Hotela je v smrt na skoro istem mestu, kakor njen pokojni ljubimec. Karnekerjeva je doma iz Studencev Z II. nadstropja tukajšnje splošne bolnišnice pa je skočil v samomorilnem namenu 67letni bivši voznik Ivan Klinger, rodom iz okolice Ptuja. Obležal je ves krvav na betonskem dvoriščnem tlaku. Pri padcu je treščil z glavo ob tla in si je razbil lobanjo. Bil je pri priči mrtev. Klinger, ki je bolehal na pljučih in se je že delj časa nahajal v bolnišnici, bi mo- Mujske .ftmte Nujna potreba razširitve Dravske ulice. Da je razširitev Dravske ulice in deloma tudi Vošnjakove ulice pri tem velikem prometu nastala nujna potreba, smo že opetovane na tem mestu omenili. V to svrho so se sestali v ponedeljek 23. t. m. merodajni činitelji, da proučijo situacijo. Na mestu, ki ovira promet, stojijo stare stavbe, ki se bodo morale porušiti, tako da bode oni kompleks do mestnega parka prost. Zadevo ima se- ral te dni zapustiti bolnišnico. V bojazni j daj v rokah ptujska mestna občina in je pred bodočnostjo, ker ni vedel, kam nai j upati( da pride v doglednem času do rea-gre, se je pred dnevi izrazil napram osta-1; j nacije tega načrta, lim bolnikom, da bo izvršil samomor, j Tolovajski nočni napad. V noči od 23. Bolniki niso vzeli te njegove izjave res- i:,a 24. t. m. je bil izvršen tolovajski liano. Ko pa so dobili injekcije in zaspali, pad nad 28letnim mlinarjem Jurijem Per- je Klinger neopaženo odprl okno skupne spalnice ter se pognal v globino. Njegovo odsotnost so opazili šele nekaj časa zatem, ker je bilo okno odprto. Bolniki so o tem obvestili bolniške sestre, ki so šle Klingerja iskat. Našle so ga na dvorišču mrtvega. Sokolska akademija je pred nami! Pri-llezno ograjo se je avto močno poškodo-prave za sokolsko akademijo, ki se vrši val in znaša škoda več tisoč dinarjev, na predvečer državnega praznika v po nedeljek, dne 30. novembra v tukajšnjem Narodnem gledališču, so v polnem teku. ■Krona letošnje akademije bo nedvomno nastop obeh naših olimpijcev br. Štuklja Do- skoraj usodepolne nesreče je prišlo radi tega, ker se je hotel šofer tovornega avta izogniti nekemu kolesarju. Gostilna pri »Lipi«, Radvanje. Najlepša izletna točka. Pripravna za vsako pri- nekom iz Podlehnika. Ko se je v pozni noči vračal z dela na svoj dom, ga je napadel neznan tolovaj in ga obdelal z nožem, da je obležal v mlaki krvi nezavesten. Pasanti so ga našli nezavestnega in skoraj že zmrznjenega. Obvestili so domače, ki so ga spravili v ptujsko bolnišnico. Poškodbe Perneka so smrtno nevarne in je le malo upanja, da ga ohranijo pri življenju. )® d@Sme in Primožiča, ki bosta nastopila topot reditev. Izborna vina, Tscheligijevo pl prvikrat po berlinski olimpiadi. Pa tudi izvedba vseh ostalih točk sporeda našega marljivega in vztrajnega mariborskega Sokola-ijiatice nam bo nudila prvovrsten užitek. Naša dolžnost je, da podpremo to delo in prizadevanje naših Sokolov s čim številnejšim obiskom. Za nacionalni Maribor naj velja za ta dan načelo: v ponedeljek dn-e 30. t. m. vsi v Narodno gledališče na sokolsko akademijo! Mladi in stari umirajo. Na Koroški cesti 18 je umrla, komaj 16 let stara, Josi-Dina Stupanova. V splošni bolnišnici je preminul slikar Rudolf Jus, star 24 let. V splošni bolnišnici je izdihnila 72letna prevžitkarica J^oza Gačnikova. Žalujočim naše toplo sočutje! Iz carinske službe. Z Jesenic je premeščen v Maribor carinski kontrolor Julij Tot. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Na višinah jasno, v dolinah zjutraj slana in megla. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. Zabavni spored v Veliki kavarni! Sreda kabaretni večer, četrtek Svengali s svojimi eksperimenti. Iz prometne službe. Iz Vuhreda je pre- vo. Vsak čas topla in mrzla jedila. Se priporoča 1. Račič. Legar v konjiški okolici. V okolici Konjic je nedavno razsajal legar, zlasti v vasi Poleni, kjer je zbolelo za njim nekaj otrok in tudi odraslih ljudi. Veliko Putnikove novice. Ponovno opozarja-1 nevarnost razširjenja na sosednje vasi mo interesente na Putnikov izlet z avto-' sta preprečila vrla konjiška zdravnika, Koncentracija angleškega bro-dovja ob Gibraltarju LONDON, 25. novembra. Reuter objavlja službeni komunike, ki se peča z verzijo, da se angleške pomorske sile koncentrirajo ob Malti in Gibraltarju. V komunikeju navajajo, da gre izključno za navadne manevre. Potrjujejo se vesti, da je več edinic odplulo v glbraltar-ske vode. Za zaščito francoskih interesov v španskih vodah PARIZ, 25. novembra. Po razgovorih, ki jih je imel včeraj popoldne zunanji minister Delbos z dipioinatičnimi zastopniki Anglije, sovjetske Rusije, Turčije in Male antante ter vojaškimi predstavniki Francije, se je ob 18. uri sestal pod predsedstvom Leona Bluma ministrski svet. Seja je trajala do danes zjutraj ob 3. uri. Na seji je poročal zunanji minister Dsi-bes o svetovno političnem položaju s posebnim ozirom na španske dogodke, pri čemer je povdarjal prizadevanje Francije, da se vpostavi nevtralnost napram španskim dogodkom, ker gre za to, da se ko rti lik t ne razširi na ostalo Evropo. Vlada je napravila sklepe, ki se držijo strogo zaupno. Po seji je izšel uradni komunike, ki pravi, da je vlada proučila osnutek novega francoskega tiskovnega zakona. Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da jc mornariško ministrstvo prejelo nalog, da stori primerne ukrepe za zaščito francoskih interesov v španskih vodah. karom v Graz dne 26. novembra. Odhod ob 7.30 izpred hotela »Orel«. Cena Din 100,—. Putnik priredi predbožični izlet s posebnim vlakom na Dunaj v času od 5. do 10. decembra. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. decembra ob 2.30 zjutraj. Vozne cene so znižane, prijavite se takoj pri Putniku, Maribor, tel. 21-22. Sreda, 25. novembra: Zaprto. Četrtek, 26. novembra ob 20. uri: »Prva legija«. Red B. Znižane cene. Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red C. Znižane cene. Nedelja, 29. novembra ob 15. uri: »Ukročena trmoglavka«. — Ob 20. uri: »'Baron Trenk«. Kaj bo prihodnje dni v gledališču? V soboto 28. t. 111. ponove Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je najprivlačnejša predstava dosedanje dramske sezone. Red C. — Nedelj- ska popoldanska predstava bo Shakcs- 'Tt Pearejeva imenitna komedija »Ukročena peščen v Metliko postajenacelmk Srečko K f nmdcHve ie ve Završnik, iz Metlike v Vuhred pa Albert trmoglavka«. Konec te predstave ie ze Oolob. Kam... Dne 16. t. 111. je izginil od do-'Ua 15-letni dijak enoletnega trgovskega tečaja Alojzij Vouk, stanujoč v Mariboru ob 17. (5.) uri. — Zvečer pojo Albinijevo opereto »Baron Trenk«, delo velike glasbene vrednosti in prav razgibanega dejanja. v. , . , . , . Prihodnja dramska premiera bo Bego- , Koroška cesta 21. Dejal je da si gre »Božji človek«. To je odr- joiskat službo, m da pojde v Celje pre>|sko siIno učinkovit<) delo ter se daje Y Slovenjgradca. V pe •- proslavo 601etnice znanega hrvatskega v Šmartnem pri Slovenjgradcu, odt ej P*: dramatika Milana Begoviča, čigar dela srpi J” nob 3% A j uprizarjajo po vseh evropskih središčih, gjdnje postave, suh m bledega obraza. | pa ^ y Ameri,kL Režija je Mal2eva, eeen je bil v bolj t m no . ,ivi 1 c [rjavnR ldo(re jeraio Kralieva. Nakrst. P. >fez pasu, modro srajco, ter je odšel >rez pokrivala. Odnesel je s seboj ple-•“'i kovčeg z obleko in perilom. Komur • bilo kaj o faiitu znanega, naj sporoči P°liciji ali pa materi Jožefi Vouk, Mari-r' Koroška c. 21. Skoro usodepolna vožnja. Včeraj okoli ,v • ure je neki tovorni avto zavozil v *e'ezno ograjo ob severnem cestnem roju Ruške ceste, pri čemer je vozilo podrlo ograjo in poševno zavozilo na vrh otnega pobočja, kjer je obstalo. Če bi ki jima je uspelo bolezen zatreti. Nekaj bolnikov se sedaj zdravi v bolnišnici Rdečega križa v Sl. Konjicah in v Celju. Po dosedanjih ugotovitah se je legar razširil po greznici, iz katere je tekočina prihajala v vodo vaškega potoka, kjer ženske pero perilo. Zdravnika sta zato za nekaj časa zabranila pranje v tej vodi, ter je bilo razkuženih tudi nekaj stranišč. Iz Sokola Poljčane. Člani sokolskega društva v Poljčanah se udeleže na praznik ujedinjenja slovesne službe božje, nato pa prvodecemberske proslave v šoli. Po končani slovesnosti se vrši v Čitalnici svečana seja. Zvečer je pri br. Mahoriču družinski večer. — Sokol se dalje pripravlja na Miklavžev večer, ki bo v nedeljo 6. decembra v hotelu Baumana v Peklu. Pripravite darila, ki se naj oddajo pri tukajšnjih trgovcih. Na debelo kradel kolesa. Verk Ivan iz Draškovega sela pri Šmarjah je znan kolesarski tat. Ze nad 50 koles je izmaknil raznim lastnikom ter se bavi tudi s tihotapstvom. Tega ptička so sedaj prijeli tukajšnji orožniki. Njegova tatinska roka je namreč segla pred dnevi tudi v Poljčane in prav to je bilo zanj usodno. Je že romal s še dvema pomagačema v zapore slovenjebistriškega sodišča. Verk. ki je bil v svojem poslu zelo spreten in podjeten, je spravljal ukradena kolesa v denar navadno šele potem, ko je zamenjal nekatere dele pri kolesih, da jih Madridski učenjaki v Valencii o MADRID, 25. novembra. Rdeča milica je spravila več madridskih univerzitetnih profesorjev ter učenjakov z okiopnlm vlakom v Valencijo, da lahko tamkaj nadaljujejo s svojim delovanjem. Reuter poroča: Na španskih, bojiščih ni nič bistveno novega. Jedro bodoče španske vojske BARCELONA, 25. novembra. Tukajšnji rdeči generalni štab, v katerem se nahaja več sovjetskih častnikov, je izdal najnovejša navodila za obrambo Katalonije. Za obrambo te province se bodo sestavile nove formacije, pretežno iz sov-jetskoruskega vojaštva. Ta sovjetsko ruski del naj bi tvoril jedro bodoče španske vojske. je bilo tako težje odkriti. Seveda je imel za tak velikopotezen posel najetih več pomagačev. Uspeh tukajšnjih orožnikov je vsekakor hvalevreden. Glasbeno navdahnjen. Klavirist, ki so ga v družbi že delj časa silili, da bi jim nekaj zaigral: »No, pa naj bo, radi mene. Če že hočete res na vsak način, da slišite moje igranje, vam pa nekaj zaigram. — Kateri komad pa naj vam naj-preje zaigram?« Pogostitelj: »Vseeno je; saj hočemo z vašo glasbo samo čim bolj razdražiti naše sosede!« Spomnite se CMDI L, . glavne ulogc igrajo Kraljeva, Nakrst, P. Je 1 Kovič in Grom. Pevsko društvo Zarja je izvolilo na svojem občnem zboru za predsednika žel. kontrolorja g. Antona Pšeničnika in za pevovodjo šol. upravitelja g. Alojzija Živka. Oba sta nam znana kot izvrstna kulturna delavca in organizatorja, zato jima tudi k izvolitvi iskreno čestitamo z zavozil le meter naprej, bi sc avto, j željo, da rešita to naše priljubljeno in sPaAJ. u*fiDcubr.sli uftAnir. tojf/iAA viuCtOLii/i „V bolnišnico, zapor ali smrt a ki K1 bil naložen z gramozom, zvrnil v | pred leti tako delavno pevsko društvo Sjobino 40 m v Dravo. Ker šofer orne- ’ letošnjega mrtvila. Kakor slišimo se dru lenega avtomobila ni vozila mogel spra-. štvo marljivo pripravlja na koncert v m nazaj na cesto, so poklicali maribor-1 prihodnjem letu. Želimo obilo uspeha, saj skc gasilce, ki so tovorni avto zopet bo ta koncert za naš kraj izreden dogo- sDra.vili na cesto. Pri karambolu v že- dek. Naša kriminalna kronika beleži zopet žalosten slučaj uboja v prijaznem kraju Lcgno. Žrtev je postal 321etni posestniški sin Maks Cestnik. V neki gostilni v Legnu so se zbrali fantje iz Legna in okolice ter se do 23. ure prav dobro zabavali. Ko je alkohol opravil svoje, sta se omenjeni Maks Cestnik in 34Ietni žagar Maks Potočnik pričela pričkati. Prepir je trajal skoro celo uro. Ko je okoli 24. ure Potočnik opazil, da postaja situacija nevarna, se je odločil, da gre domov. Ko so je Potočnik pričel oblačiti, jc Cestnik zavihal svoje rokave ter glasno zavpil: »Ali grem v bolnišnico, ali v zapor, ali pa bom mrtev.« Ko je Potočnik uvidel, da gredo omenjene besede i»a njegov naslov, se je brž poslovil in pripomnil: »Lahko noč, tepli me ne boste.« Cestnik je takoj skočil za njim, pograbil neko lato ter stekel za Potočnikom, ki se je medtem skril v neko shrambo za razno orodje. Cestnik je kakor besen mrzlično iskal Pojočnika, ki ga je naposled iztaknil v omenjeni shrambi. Ko je Potočnik videl, da ga je Cestnik opazil, je pograbil oepin ter z njim udaril Cestnika parkrat po glavi s toliko silo, da se je Cestnik zgrudil ter obležal nezavesten v mlaki krvi. Potočnik je šc poklical goste iz gostilne ter jim povedal, kaj se je zgodilo, nato pa je odšel domov. Težko ranjenega Cestnika so takoj odpremili v bolnišnico, kjer pa je nekaj ur zatem umrl za smrtonosnimi poškodbami. Potočnika so orožniki aretirali ter ga spravili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Stran 4. Mariborski »VeSernIK« Jutra V Mariboru, dne 25. XI. 1936. J(£ tu, CU^A Novo zdravilo proti raku Bolezen raka je znana že več tisoč let. Prva poročila o tej hudi botezni izvirajo iz leta 2000 pred Kristusom. Tedaj so zdravili rakove rane z neimi jedkim mazilom. V šestem stoletju pred Kristusom je neka kraljevska hči ozdravela zaradi take maže. Hipokrat je v četrtem stoletju pred Kristusom poročal, da je zdravljenje raka tem uspešnejše, čim prej se človek začne zdraviti. Hipokratov nauk je razširil Galemus v drugem stoletju pred Kristusom. Ta je poznal samo raka na koži in njegovi spisi so odločilno vplivali na ravnanje s to boleznijo v poznejših stoletjih. Galemus je že operiral raka na prsih in je izžigal rane z velikim uspehom. V kasnejših stoletjih so izvajali operacije samo nešolani ljudje in je bilo proti časti zdravnika, da bi rezal rane. To se je izpreme-nilo šele okrog 1350. leta, ko so ustanovili vseučilišče v Salermu v Italiji, v Montpellierju v Franciji in v Pragi. Tedaj so se bavili tudi z rakom in prva poročila o raku v debelem črevesju izvirajo iz teh let. Znanstveno podlago za zdravljenje raka pa smo dobili šele v 16. stoletju. Za nekatere vrste raka je edina pomoč operacija. Že v starem in srednjem veku so to spoznali. Zdravnik Bilroth je prvi uspešno operiral želodčnega raka 1. 1881. Odtlej uspešno operirajo raka v želodcu. Dosti primerov je, ko ozdravijo raka z operacijo ali z ob-: žarevanjem ali z obema sredstvoma skupaj. Drugi načini zdravljenja raka so bili doslej brezuspešni. Znanstveni svet pa se trudi neumorno po vsem svetu, da najde zdravilo za raka. Beograjski*profesor Blumenthal (prej v Berlinu), pariški Jacops in švicarski Rosenberg so v teh dneh objavili nove izsledke in uspehe za pobijanje raka. Poldrugo leto so preizkušali bolezen na živalih in pet meseoav na ljudeh. Uspehi, ki so jih dosegli pri ljudeh, so tako čudoviti, da so opise teh uspehov izročili že zdaj javnosti v presojo. Zdravilo je po večini iz žlez. Zanj uporabljajo jetra, želodec, žleze, črevo, vranico živali in iz vsega tega napravijo različne izvlečke, ki jim pravijo A, B in C. Izvleček A lajša bolečine, B vpliva na stranska izrastke rane, C pa razkraja izvor otekline in krepi telo. Z izvlečki zdravijo tako, da dajejo bolnikom tablete, jim vbrizgajo zdravilo in še namažejo rano z mazilom. Doslej so na ta način zdravili 114 brezupnih primerov in so od teh le štirje umrli. Vse te bolnike so zdravili že prej, nekaj jih je bilo že operiranih, skoraj vsi so bili obžarjeni z radijem. Dvanajst bolnikov je imelo raka na koži, 29 v prebavilih, 18 na prsih. Večina bolnikov je imela tudi že otekline v drugih udih in trpeli so neznosne bolečine. Posebno glede na bolečine je bil vpliv že enega samega vbrizga novega zdravila naravnost čudovit in tudi tek do jedi se je povrnil. Če je to zdravilo proti raku res tako izvrstno, bo človeštvo slavilo imena teh treh zdravnikov. decembra se bodo vršile v vseh mestih Dravske banovine nogometne tekme v korist poškodbenega fonda LNp. V Mariboru se bosta srečala ISSK Maribor in SK Rapid, dočim bo SK Železničar gostoval v Ljubljani ter proti SK Ljubljani odigral prijateljsko tekmo. ISSK Maribor : SK Celje. V nedelj 29. t. m. se bo v Mariboru ponovila anulirana prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Celjem. Ne pozabi naročnine! Mali oglasi domki Razno Ucšetki »VAŠKA VENERA« RAZBURJA POBOŽNE DUHOVE. V marib. »listu ljudstvu v pouk in zabavo beremo: »Vaška Venera«; to je gledališka igra, ki jo proizvajajo zadnji čas ljudje, ki se zbirajo okoli »Kmetskega lista« in drugih liberalnih listov. »Kmetski list« poroča, da je to igro vpri-zorilo društvo kmetskih fantov in deklet v Vojniku 8. novembra ter da gledalci niso prišli iz smeha od začetka do konca predstave. Verjamemo, ker je vsebina igre jako spolzka. Šeste božje zapovedi Vajpada »Vaška Venera« ne pozna. To igro vprizarja tudi »Sokol« po nekaterih krajih. Dobili smo obvestilo, da se teh predstav udeležujejo ponekod tudi nedorasli šoloobvezni otroci. Lepe vzgojne razmere! Tako vzgaja slovensko mladino meščanski in kmetski liberalizem. Če se s takšno liberalistično vzgojo pokvari mladina, da izvršuje zločine, pa ti liberalni hinavci razglašajo v svet, kako pokvarjena je mladina slovenskega naroda, ki uživa sloves »katoliškega naroda«.« Pisec teh vrstic je oči vidno pozabil na »kulturni« in »katoliški« pomen Karl Mayevih spisov, ki so izšli v založbi in tisku Cirilove tiskarne. ZMEDENOST, ZBEGANOST. »Delavska politika« piše: »Mi smo že večkrat pokazali, da »Slovenec« s svojo pisavo in politiko v zadnjih časih veli- kokrat prihaja v temeljito masprotstvo s katoliškimi načeli in raznimi katoliškimi organizacijami. Pri »Slovencu« so se nekoč razburjali radi teh naših očitnih dokazov. Končno so pa prišli do prepričanja, da imamo le mi prav, kajti te dni so zagrozili »Jutru« s tožbo, ker ga je imenovalo »glasilo katoliške akcije«. Odslej imamo torej opravka s »Slovencem«, kakršen je. Priznati moramo, da se sedanji »Slovenec« ne razlikuje mnogo od orejšnjega, o katerem so nekateri mislili, da je bil glasilo »Katoliške akcije«. Čigavo glasilo je »Slovenec« sedaj, ne vemo, vemo pa, da sta zmedenost in zbeganost v njegovi predalih ostali.« Proslava 1. decembra. Letošnja proslava prvega decembra bo v Studencih posebno slovesna. aN predvečer praznika večer Narodne odbrane pri Grmeku. Sodeluje pevski zbor »Drave« s tremi, pevski zbor »Lune« z dvemi, in zbor »Nanosa« s tremi pevskimi točkami. Poleg tega pa nastopi še obmejni pevski zbor iz Gradišča. Drugi dan po sv. maši pa je proslava v Sokolskem domu, ki jo priredita obe šoli in Sokolsko društvo. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, službeno. Vsi kolesarski klubi na teritoriju Dravske banovine se pozivajo, da v najkrajšem času javijo točne naslove tajništvu: Milan Antonič, Zagreb, Nova cesta 122. Tajništvo. Nogomet na državni praznik. Dae 1. Sladkomobolni pozori Zračni kruh, novi kruh, kekse dobite v pekarni Robauso-vega naslednika, Koroška c. Tel. 22=44. 5835 KOŽUHOVINO po najnižjih cenah kupite pri Železniku, Kopališka ulica (Scherbaumov paviljon). Izdelujem in popravljam strokovnjaško__________5813 Poskusite našo novo Itouikc mmkU§ Stanovanje Oddam takoj SOBO IN KUHINJO mirni stalni stranki. Meljska cesta 59. 5887 irvrt Z.ANDERLE fflORlBOR OOSPOSRfl UL.20 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam gospodu.' Splavarska ul. 3.________________ 5S85 SOBO opremljeno ali prazno, oddam. Delavska ul. 53. 5884 OPREMLJENO SOBO oddam blizu nove šole. Metelkova ul. 53, Maribor. 5883 Kupujte svoje po> trebsčine pri naših inserentih t pr, „WEKA“ MARIBOR samo kemično čiščeno perje in puh po vseh cenah. Stanovanje išie IŠČEM STANOVANJE s 1. februarjem ali marcim 1937, dve ali tri sobe s kabinetom. kopalnico in pritiklinami. Ponudbe pod »Stalno« na upravo lista. 5795 Iščem dvosobno STANOVANJE s kopalnico v bližini koroškega kolodvora. Ponudbe na upravo lista pod »Mala družina*. 5841 došli novi nrecdcli Veiika izbira l 3 Glavni tro MARIBOR Službo ešie DEKLE pridno in pošteno, ki zna kuhati in opravljati druga hišna dela, želi zaposlitve pri manjši družini. Poizve se v Razlagovi ulici 23. 5SS2 PRVOVRSTN, S anovski oremog (jak 5000 kalorij, brez žlindre in smradu), dostavljam na dom vsako količino 100 kg od Din 32—• Maribor, Kopališka ul. 10» Tel. 27-14. nasproti mestnega kopališča. 521H fbil&am da kmah. &*/ Da bo zamogla „Bcnbonera Orient1 postreči stoodstotno in zadovoljiti za Miklavža vse, se je podal lastnik Bonbonere v južne kraje, kjer bo nakupil vse vrste orientalskih siaščic. Poleg teh sladkosti Vam je na izbiro v Uonboneri še 1000 drugih sladkarij za Miklavža in za Božič po reklamni ceni. Zato pa mamice pohitite v Bonbonero, kajti le tam dobite vse. kar si otrokovo srce poželi! „Bonbonera Orient", Gosposka ulica ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja med dolgotrajno boleznijo in ob smrti našega nepozabnega soproga in zeta, gospoda JANKA REBfcCA zrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini magdalenske župnije, gg. delovodjem del. drž. žel. g. Hiblu za poslovilne besede, pevskemu društvu »Drava« za žalostinke, vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 25. novembra 1936. 5586 Žalujoča soproga Zora in družina Kuntu. 5fOSMš>xi/PAA UfPSt/ifA O 66 Ni'kdo ne bi bil prepoznal v njej ženo 26 let. Bila je kakor blazna starka. Tragika v par mesecih ovenele Šarlotine lepote... Belgijski polkovnik z važno misijo. Julija meseca 1867 se jo pojavil pred Francem Jožefom I. na Dunaju v privatni avdijenci neki belgijski polkovnik. Ta polkovnik je prispel iz Bruslja na Dunaj kot poseben odposlanec belgijske kraljice. Marija Henrieta, soproga Leopolda II. belgijskega, je bila sama v zakonu nesrečna. Poslala je dotičnega polkovnika na Dunaj, da zaprosi Franca Jožefa I., da dovoli, da se njena nesrečna svakinja preseli v Belgijo. Marija Henrieta je po tem polkovniku obljubila Francu Jožefu I., da bo sama stregla in negovala nesrečno blaznico. Franc Jožef I. je takoj ustregel tej prošnji. Trmasti in brezsrčni Habsbur-govec na dunajskem prestolu je imei pred očmi samo to, kako bi se čimpreje rešil velike neprijetnosti, ki jo je imel radi blaznosti svoje svakinje. Mislil si je: Naj Šarlota le čimpreje izgine iz njegovega kroga, saj spada pravzaprav k svojini v Belgijo in ne v avstrijski Mi-ramar. Šarloto prepeljejo v Belgijo. V avgustu 1867 so prepeljali blazno Šarloto v znani dvorec Tervueren pril Bruslju. Še 60 let življenja je dodelila kruta usoda nesrečni Šarlotl! Odhod blazne cesarice Šarlote iz Avstrije v Belgijo je padel ravno v času, ko je bila prisebna. Vse je šlo gladko. Na dvorcu Tervueren se od začetka kar ni mogla uživeti. Toda kmalu se v njeni bolezni opaža neko zboljšanje. Maksimilijan je seveda mrtev. Toda Šarlota tega ne ve, četudi je za tričetrt svojega časa popolnoma pri zdravi pameti. Šarlotin slučaj je vsekakor nekaj nenavadnega. Njena normalnost je bila samo v toliko abnormalna, da se v času zbranosti in svetle zavesti sploh ni spominjala ničesar, kar bi bilo kakorkoli v zvezi z Maksimilijanom in Mehiko. Kakor da bi bilo to poglavje Iz njenega življenja popolnoma izrezano iz njene zavesti. Cim bi posebno naklučje samo za tre notek primaknilo pred njene oči odlomek slik iz njene preteklosti, bi nedvom- no udarila bolezen ponovno na dan 5 polno silo in v polnem obsegu. Druga mučenica na prestolu. Prvi hudi napad v Tervuerenu se pripetil za časa nekega njenega razg°' vora z belgijsko kraljico Marijo Henrie' to. Marija Henrieta je bila po rodu aV' strijska nadvojvodinja, hčerka nadvojvo'