Tečaj XXIX. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v vlanDuru Po»hih**kiiI listi i«»bt »t v tiskarni m prt g. V>vak u i8 "iiki-n- ^ k« dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo neplačani listi <* n p » nos^h' tirncnn1 | 'nk r 12 kr.. '•» •■■» 18 kr Celjsko vprašanje. (Govor poslanca Fr. R o b i č a v drž. zboru dne 28. marcija.) Slovenci, ki sedimo v konservativnem klubu, nismo imeli namena, posegati v sedanjo razpravo, tem manj, ker se nam zde politične razmere še sedaj nejasne, ker so sploh zelo težavne in ker smo mi nasproti vladi še vedno v čakajočem stanju. Že danes pa smem izjaviti, da smo mi in z nami gotovo velika večina slovenskega naroda pripravljeni, vlado odkrito in pošteno podpirati, kakor hitro bo pokazala voljo in zmožnost, pospeševati kulturne in gospodarske potrebe slovenskega naroda. Jaz in prijatelji moji se torej nismo mislili udeležiti razprave, ker si nismo mogli misliti, da se bode že tolikrat govorjeno in opisano celjsko vprašanje zopet danes privleklo v razpravo. Ker pa je vendar to storil dr. Menger, zato bodi tudi meni dovoljeno označiti stališče, katero mi zastopamo v tej stvari. Slovencev na Štajarskem je tretjina prebivalcev v deželi in vkljub temu nimajo do danes nobene slovenske srednje šole in niso zastopani ne v deželnem šolskem svetu, ne v odboru. — Pred nekaterimi leti obrnili so se slovenski poslanci na prejšnjo vlado s prošnjo in željo, da naj na gimnazijah na Spodnjem Štajarskem, katere po večini obiskujejo Slovenci, napravi slovenske vsporednice. Po daljšem obotavljanju se je vlada odločila, na gimnaziji v Mariboru ustanoviti ne slovenske, pač pa dvojezične vsporednice, to je take vsporednice, v katerih se mladina v treh predmetih podučuje v svojem materinem jeziku. Ob enem pa je tedanja vlada obljubila ustanoviti tudi take vsporednice na celjski gimnaziji, ako se bodo obnesle vsporednice v mariborski gimnaziji. Kakšne pa so razmere v Celju? V mestu Celju prebiva 4452 Nemcev in 1577 Slovencev. Toda to razmerje med Slovenci in Nemci bi bilo popolno drugače, ko bi bila objektivna komisija vodila ljudsko šteje, ne pa organ nemško-nacijonalnega mestnega zastopa v Celju. Vkljub temu je razmerje tako, da pač nima nihče pravice trditi, da je Celje čisto nemško mesto. Kakšne pa so razmere v okolici celjski, iz katere, zlasti iz okrajnih glavarstev Celje in Brežice, stariši svoje otroke pošiljajo v Celje na gimnazijo? V okrajnem glavarstvu celjskem je 124.891 Slovencev in 3991 Nemcev; v okrajnem glavarstvu brežiškem pa je 46.193 Slovencev in 1192 Nemcev. Mesto Celje pa ima popolno nemško gimnazijo, 'oda nikdo ne bo trdil, da je gimnazija v Celju osnovana le za Nemce celjskega mesta in okrajnih glavarstev Celje in Brežice, kajti v teh okrajih je s številkami tako-le: V okrajnem glavarstvu Celje z mestom vred in v trajnem glavarstvu Brežice prebiva 172.661 Slovencev in 9635 Nemcev, in v takih razmerah še govorite o nemški posesti? Bavno tako kakor za. Nemce, je gimnazija v Celju tudi za Slovence; in velika večina teh Slovencev zahteva, naj se gimnazija uredi tako, da bo slovenski mladini mogoče, da se na spodnji gimnaz ji vsaj v nekaterih predmetih podučuje v materinem jeziku. (Konec prih.) Naše ljudstvo in Amerika. III. Toda skušnja uči, da tej lahkomišljenosti ali slepoti naših izseljencev je težko priti do živega. Kar govori ptuji agent, to vse mahoma verjamejo in bolj trdno verujejo, nego na sv. pismo. Vsa svarila prijateljev, duhovnikov in drugih veljakov ne pomagajo nič. Zamrzela jim je nekako rodna zemlja in vse, kar jih je prej ve selilo tukaj, nima več nobene prijetnosti za nje. Videti je, kakor bi nekak hudobni duh jih zmotil in okoval z verigo pohlepnosti po denarju. Kakor sence se še nekaj časa vlačijo (navadno brez dela), dokler jih kakor hudodelnikov ne zmanjka neko noč. Navadno gredč mlajši, da se ob enem ognejo vojaščini, pa dosti je šlo tudi že postaranih mož. O vseh pa lahko trdimo, da jih ni gnala v tujino revščina, nasprotno reveži in ubogi (če tudi zdravi) ne mislijo na selitev. Zavoljo tega in ker ti izseljenci puste mnogo nepreskrbljenih otrok in starčkov, da jih morajo potem občine oskrbovati, ukreniti se bode moralo kaj, da se to izseljevanje zabrani. Prizadete občine naj bi se sedaj oglasile, ko se kuje nova domovinska postava, da se v njej sprejme določba, ki izseljencem v kratkem času domovinstvo odvzame. Če tudi mirda še kateri pride domov, skušnja uči, da nima veselja za delo in prej ali slej jo zopet popiha. Če je torej njemu v močnih letih in zdravih dneh domačija preborna, naj se še za starost preskrbi drugje! Ob enem naj se posameznikom sploh zabrani izseljevanje. Če mu tu ni obstanka, naj vzame s seboj vse one, za katere je bil po postavi zavezan doma skrbeti. Končno se nam le čudno zdi, da k vsemu temu vlada tako mirno gleda. V prvej vrsti bi se morala ona potruditi, uradno poizvedeti, kakšna utegne biti njenim podložnikom bodočnost v Braziliji, v katere pokrajine in s kakim namenom spravljajo plačani agenti naše ljudstvo? In če je ondi vse varno, dolžna je ondi njim v varstvo postaviti konzulat, da jim je za zavetnika, kakor to storijo druge države. Ker še o vsem tem nismo ničesar čuli, opozarjamo gg. poslance, da poizvejo pri vis. vladi za mnenje. Da je stvar nujna, priča to, ker šo se mladeniči, bodisi postavljeni) za nabor, ali že celo v službi vojaški v obilnej meri poprijeti te slabe priložnosti, odtegniti se vojaški službi. Take neskušene dečake sladkousti agent najložje premoti, da se podajo v nevarnost za celo življenje in navrh še prelomijo postavo. Čudno se nam le zdi, da se za časa to ne zabrani, ko je vendar dosti sredstev zato; kadar so že enkrat čez mejo na širokem morju, potem se pa uradno po orožnikih povprašuje za njimi. Seveda potem se smatrajo krivi zločinstva in v slučaju povrnitve so kaznovani, ko bi se vso to ložje prej zabranilo in nasledki izostali. Povdarjamo zopet, da je naše ljudstvo po ptujih agentih zapeljano, in po slabej našej pameti sodimo, da je zapeljivec prej vreden kazni, katera bode tudi več izdala, kakor pa, če se še le za zapeljanimi dosti pozno povprašuje. Pohorski. --nji.- Cerkvene zadeve. Prelat Fran Košar. (Dalje.) Za svojo moško dobo bil je še dosti zdrav in trden; ko se je pa nekoliko postaral, moral je znova križ bolezni nositi. Kakor je bolehal prvih sedem let svojega duhovništva, tako ga je zadnjih sedem let zalezovala huda bolezen, ki ga je slednjič tudi zeló za-vratno umorila. Košar prehodil je torej vseh štirnajst postaj trpljenja, ter je bil na križevem potu do konca zvest spremljevalec svojega Izveličarja. Pokojnik zbolel je namreč leta 1887. za »božjastno omotico« (vértigo epiléptica)1) ali »mirno božjastjo«. Ta vam je čudna in redka bolezen. Človek je popolnem nezaveden, dokler se omotica ne razkadi, vendar ostane miren. Goropadno bilo je bodisi pri pridigi, ali pri konzistorijalni seji ali zabavnem razgovarjanju opazovati ga, kako je prav ondi besedo zopet povzel, kadar se je zdramil iz omotice, kjer mu je bila pred napadom zarekla, kakor bi bila omotica med besedo pika, samo nekoliko debelejša in — žalostnejša. S prva niti ni opazil omotice, in tudi ni hotel priznati, da je bil nezaveden, dokler mu nismo reči do dobrega dopovedali. Pozneje pa je bolenje po nasledkih pomnil, ker je bilo vse telo nekako potrto, ko se je zopet zavedal. Omotica ga je vedno gosteje napadala, in ga časih tudi že metala. Ne po dnevu, ne po noči ni bit varen božjasti, zlasti pa ga je rada prijemala, če je dalj časa pisal, navdušeno pridigoval ali če je bilo ganjeno njegovo srce. Prelat bil je dosti moder in je sprevidel, da Gospod že trka, in da meni naskorem priti in ga k sebi povabili. Smrti se pa ni bal, pa ga je jako skrbelo, če bi se mu po omotici kedaj pamet več ne vrnila ter bi utegnil blazen ostati. Z omotico bila je zapletena tudi neka srčna hiba, ki ga je čestokrat hudo plašila. Pokojnik je vedel, da za njegovo bolezen ne bo lahko leka, vendar je rad klical zdravnika in je njegove naredbe zvesto izpolnjeval. Dokler je pa zdravnik lečil njegovo telo, moral je tudi on od Kosarja jemati marsikatero zdravilno kapljico, katero mu je prilično po-točil. Bolnik je postavim rekel, ko mu je zdravnik zdravilo zapisal: »Gospod doktor, zdaj pa morate moliti, da mi bo zdravilo na hasek!« Zdravnik se nam je potem tožil, rekši: »Veste, kaj Košar lirja od mene? Moliti bi neki moral, da mu zdravilo hasne, to še tedaj tudi! Vélik mož pa je prelat vendar, recite, kar vam drago!« Drugobart mu je pokojnik pripovedoval, da je poznal krščanskega zdravnika, ki je med potom vedno rožni venec molil, kadar je zahajal k bolnikom, naj bi mu Bog razsvetli pamet, ter mu dal bolezen prav spoznati. Na to podari mu rožni venec; zdravnik se ga ne more lahko odkrižati in spravi ga v žep. — »Kako se vam je godilo, gospod prelat, to noč?« vpraša ga zdravnik nekega jutra. »Revni smo, revni!« odvrne mu bolnik. »To je že naša osoda na svetu, da moramo trpeti«, pravi doktor. »Prosim vas vendar, gospod doktor, zakaj pa pravite osoda, zakaj pa ne rečete rajši božja previdnost?« »Imate pač prav, gospod prelat!« Košar, katoliški cerkvi iz srca udan. „Spoštuj očeta in mater!" (Štrta božja zap.) Pokojnik gojil je vedno v svojem srcu plamtečo ljubezen do sv. katoliške cerkve. Katoliška cerkev bila mu je kraljestvo božje na zemlji, kar v resnici tudi je, v katerem se njegova sveta duša ni mogla dosti napiti božjega duha, kateri vlada v njej. Ko so se torej vsled brezbožnih postav oglašala tudi na slovenski strani peresa, ki so čednosti in resnici službo odpovedala in se v službo ponudila laži in pohujšanju ter se pokazala sovražna sv. cerkvi, užalilo je to njegovo srce. »Britko prihaja rodoljubu pri srcu, tako piše Košar, ko vidi in sliši, kako nekdanja goreča pobožnost med ljudstvom umira, kako se neki veri in cerkvi neprijazen in celo sovražen duh med Slovence usiljuje, kako se trga nekdanja prisrčna zaveza med duhovskim stanom in slovenskim ljudstvom, kako se govorijo zdaj bolj tiho, zdaj bolj glasno besede zoper vero in cerkev in njene služabnike, in sicer besede tako grenke, žaljive in strupene, da nehote žalostni zdihujemo: Moj Bog! kam smo prišli in kam še pridemo?« Zalo namoči zdaj tudi on svojo pero, da zagovarja nebeško lepoto svoje in naše matere v knjigi »Katoliška cerkev in njeni sovražniki«,1) katero podaje družbenikom tiskovnega društva kot mal darček za velikonočno pisanko, in v kateri jasno in zmagovito uči, da je »cerkev najslavnejše delo usmiljenja božjega na zemlji, in da je cerkev največja dobrotnica človeštva«. Knjiga je izborna, čast našega slovstva, in našim časom tako primerna, da naj bi bila v šoli podučno berilo, za slovenske katoliške hiše tečna hrana, in za naše oli-kance merodajno vodilo. Če bi slavna »Družba Mohorjeva« kedaj ulegnila seči po tem kruhu in ga pomnožiti za slovensko ljudstvo, slovenska zgodovina jej bo hvalo pela zato, ker knjiga utegnila bi med nami razkaditi marsikatere krive nazore. »Kaj bi bili mi in vsi ljudje — pravi Košar — brez cerkve Kristusove? Popotniki brez voditelja, v temi tavajoči brez luči, bolniki brez zdravnika in žrtve večnega pogubljenja brez vsakega upa odrešenja! In ta cerkev bi zaslužila, da jo ljudje zaničujejo in sovražijo ? da bi jo zaničevali še zlasti mi, njeni otroci, ki smo bili kakor na maternih prsih na njenem srcu odgojani? Z večo pravico, kakor Bog Oče črez nehvaležne Jude v starem zakonu, pritožuje se božji Sin, naše cerkve nevidni poglavar, črez take nehvaležne kristjane rekoč: »Otroke sem izredil in povikšal, oni pa so me zaničevali«. »Cerkev je največja dobrotnica narodov. . . Kakor če po kruti zimi, ki je s smrtno odejo zemljo pokrila, prijazna vigred nastopi ter v vsaki stvarici zbudi novo življenje in s cvetjem, dišavo in radostjo vso zemljo napolni, tako je zemlja in tako so narodi svoje obličje spremenili, kjerkoli je cerkev bandero Kristusovo razpela. Kolikor je cerkev sveta obhodila, povsodi beži prednjo tema nevednosti in gnusoba greha, in nebeška svetloba omike in čednosti sije za njo«. ') Izd. kat. tisk. društvo. Mar. meseca marc. 1872. ') Diagnoza Dr, Filipa Terč. Gospodarske stvari. Mariborska posojilnica. V letu 1894. pristopilo je posojilnici 122 novih društvenikov, izstopilo pa 68. V sled tega naraslo je število društvenikov na 2321, kateri imajo 123 giavnih deležev v znesku 12.300 gld. in 3787 upravnih deležev v znesku 37.870 fl., skupaj 50.170 11. Prošenj za posojila vložilo se je med letom 584 in 334 prošnjam se je ugodilo. Skupaj izposodilo se je 1894. 1.196.917 gld. 42 kr. in vrnilo na posojila 210.820 gld. 14 kr. Ker sta se poleg tega dve dvomljivi posojili v skupnem znesku 310 gld. odpisali, znižalo se je stanje posojil za 14.213 II. 30 kr. Izmed vseh posojil jih je 1940 v skupnem znesku 381.793 gld. 68 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6% na leto. Posojil na osebni kredit, katera pa so se zaradi varnosti porokov tudi še pri posestvih dolžnikov — vendar pa ne pod strogo popilarno varnostjo vknjižila, bilo je 121 v skupnem znesku 100.707 gld. 62 kr. Ta posojila obrestovala so se z 5Vs % na tel-0- Hipotekarnih in drugih posojil proti zastavi in 5 % obrestim, in posojil drugim denarstve-nim zavodom, šolskim svetom in občinam, katera so se tudi obrestovala po 5%, bilo je 115 v skupnem znesku 132.373 gld. 72 kr. Iz čistega prebitka v znesku 10.168 gld. 13 kr. izplača se po sklepu občnega zbora z dne 25. svečana t. 1. zadružnikom na njih deleže 5 % dividenda. Znesek 4067 gld. 20 kr. priklopil se je po sklepu občnega zbora specialnemu zadružnemu (rezervnemu) fondu za pokritje slučajnih zgub, kateri fond se je povišal s tem na 27.362 gold. 50 kr., občni zadružni fond znaša ¿0.969 gld. 18 kr. in celi zadružni fond torej 48.331 gld. 68 kr. Znesek 1666 gld. 37 kr. dodal se jo posebnej »ustanovi za dobrodelne namene«, osnovanej pri rednem občnem zboru 1. 1890. S tem je narasla ta ustanova na 13.760 gld. 48 kr. Razven tega odločil se je po sklepu občnega zbora iz čistega dobička še znesek 1000 gld. a. v. neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo šolskim in dijaškim društvom, dijaškim kuhinjam itd. Franc Rapočeva ustanova narasla je tekom leta na 30.892 gld. 66 kr. Iz dohodkov ustanove podelila je posojilnica osmerim visokošolcem štipendija v znesku po 150 gld. a. v. Posojilnice lastno premoženje, ki je znašalo po računskem sklepu za leto 1893. 133.389 gld. 10 kr. obstoji sedaj: a) iz zadružnih deležev 50.170 gld.; b) iz zadružnega (rezervnega) fonda 48.331 gld. 68 kr.;- c) iz ustanove za dobrodelne namene 13.760 gld. 48 kr.; d) in iz Franc Rapočeve ustanove 30.892 gld. 66 kr., skupaj 143.154 gld. 82 kr. in se je torej tekom leta povišalo za 9765 gld. 72 kr. Posojilnica pri Marij i-Sncžni na Velki je začela poslovati dne 1. septembra 1894 ter je imela do konca leta denarnega prometa 11.141 gld. 81 kr. Zadružnikov je bilo 39 in sicer: 6 z glavnimi deleži po 100 gld. torej 600 gold. in 33 z opravilnimi deleži po 10 gld., po 5 gld., po 2 gld. in 1 rld. 71 gld., skupaj vseh zadražnih deležev 671 gld. Hranilnih vlog je vložilo 14 strank skupaj 5047 gld. Izmed zadružnikov jih je prijelo 33 posojila v znesku 4715 gld. ter se je več vložilo 332 gold., kakor izposodilo. Posojila se dajajo samo le zadružnikom iivsicer po 6%) hranilne vloge pa se obrestujejo po 5?/o- Uraduje se vsak četrtek od 9.—12. ure dopoldne. Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Drav-»ergu je imela 1894. 1. 88.543 gld. 33 kr. denarnega Prometa, t. j. 27.305 gld. 84 kr. več, kakor 1893 1. Udov (zadružnikov) je pristopilo 53, odstopili so 4; ostalo koncem leta 476, t. j. 49 več kakor 1893 1. Udje imajo na dobrem 81 glavnih deležev po 10 gld. = 810 gld., 615 upravnih deležev po 1 gld, = 615 gld., in nevzdignjenih obrestij od deležev 290 gld. 92 kr.; vkup 1715 gld. 92 kr. Hranilnih vlog se je na novo vložilo 28.393 gld. 06 kr., vzdignilo 14.938 gld. 38 kr. Obresti se je pripisalo 2355 gld. 76 kr., in je stanje hranilnih vlog koncem leta s pripisanimi obrestmi vred 75.065 gld., 27 kr., t. j. 15.810 gld. 45 kr. več, kakor 1893. leta. Posojil se je na novo dalo 18.136 gld, 90 kr., povrnilo pa 8050 gld. 39 kr., ostalo tedaj koncem leta 70.501 gld. 11 kr., t. j. 10.086 gld. 51 kr. več, kakor 1893. 1. Račun dobička izgube, t. j. čisti dobiček znaša 781 gld. ter se porabi po sklepu občnega zbora. Splošni rezervni fond je narastel na 1531 gld. 48 kr., posebni, za slučajne zgube na 1703 gld. 48 kr.; vkup. 3234 gld. 96 kr., t. j. 271 gld. 37 kr. več, kakor 1893. 1. Upravno premoženje (zadružno stanje) je 81.301 gld. 20 kr., t. j. 17.087 gld. 19 kr. več, kakor 1893. 1. Od čistega dobička se je dovolilo 100 gld. za velikovško šolo Ciril-Metodove družbe. _ R. Žitne cene v Mariboru od 23. do 30. marcija. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 75 kr., rž 4 fl. 75 kr., ječmen 4 fl. 60 kr., oves 3 fl. 35 kr., turšica ali koruza 5 11. 70 kr., proso 4 11. 60 kr. in ajda 4 fl. 90 kr. Sejmovi. Dne 6. aprila v Št. Ilju v Slov. gor., Poličanah (svinjski sejem) in Slov. Giadcu. Dne 8. apr. v Kamniei in Sevnici ob Savi. Dne 10. aprila v Ime-nem (svinjski sejem). Dne 11. aprila v Konjicah, na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) in na Laškem, Dopisi. Iz Cadrania. (Izredne prigodbe) se pri nas godijo, posebno v Oplotnici, kjer gospoda še v sv. postnem času večkrat koncerte ali godbo ima, posebno pri našem g. županu. Se-li tam potem rožnivenec moli ali pleše, tega ne vemo ; pa to znamo, da z oskrunjenjem sv. časa se ljudje v krščanski zavesti ne utrjujejo. Menda bi zadostovalo, da se je 10. svečana ples z vojaško iz Gradca poklicano godbo za tamošnjo veselo družbo strelcev priredil in se je 83 gold. dobička v to namenilo ; pa ta znesek ni zadostoval, temuč prireditelji plesa so še morali nad 20 gld. doplačati, ker sami godci so črez 100 gld. vzeli. — Dne 17. m. m. je priredila naša »Sloga« občni shod, in je obljubil g. učitelj J. Belé, da pride o vinogradarstvu podučevat. Ob odločeni uri se je zbralo poslušalcev nad 120 in g. učitelja ni bilo. G. predstojnik društva je potem, ne da je prej na to mislil, celo uro o umnem oskrbljevanju travnikov in tudi vinogradov govoril in poslušalce kolikor toliko zadovoljil in njim društvo priporočal. — Nenavadno je pa tudi to, da smo ravno ta dan z nemškim pismom, od oplotniške občine poslanim na župnijski urad, zvedeli, da je okr. glavarstvo celjsko že 26. jan. 1.1. sklenilo, našej podružnici Sv. Barbari tri sejme vzeti, ker je namestnija v Gradcu 30. aprila 1856 dala oplotniški občini te sejme obhajati in ne cerkvenemu predstojništvu. V pojasnjenje tega je treba vedeti, da je Sv. Barbara že pred tem letom imela sedem sejmov, zavoljo posebnih prepirov z neko mejašico so se ti sejmi na tri znižali in so se vselej vršili na cerkvenem zemljišču. Tudi je cerkev takso za nje z 90 gold. plačala in se je tačas, I. 1856., red za takse sejmov cerkv. predstojništvu uročil. Kako tedaj c. kr. glavar celjski, dr. P. Wagner, more tako 120 ii,o v r.i* ^»vi čuden odlok skovati in cerkvene pravice zatirati, tega ne razumemo, pa tudi našega oplotniškega župana modrosti ne, zakaj da je še le ta odlok 17. naznanil cerkvi in hoče že 20. m. m. pri Sv. Barbari sejem imeti, menda da bi na tihem do pravic prišel, ki mu jih, kakor zanesljivo upamo, višje gosposke nikakor ne bodo pritrdile. O modra, o nemško-liberalna Oplotnica! Iz Jnršinec v Slov. goi*. (Do tretjega rado gre). Redkokdaj se sicer letos k nam prikrade bela žena, ä vselej nas iznenadi s svojim neljubim obiskom. V noči na 23. febr. t. j. pustno nedeljo zvečer, klatila se je ob meji jurjevske fare, pograbila na potu domov se vračajočega tkalca J. Šek iz Zagorskih-Zasadov, ter ga zvabila za seboj v syojo večno domovino. Iznenadeni revež, ki je od premočne pijače omamljen v globokem snegu obsedel, zapušča žalostno ženo in troje neoskrbljenih otrok. Nezadovoljna s svojim pičlim plenom pritihotapi nenasitljiva smrt 13. marcija zopet; ä tokrat je bolj zbirčna. Tik cerkve si izbere bogatega ženina, Jakoba Hraber, samskega želarja. Da ji ja gotovo ne uteče, zavozla mu vrv okoli vrata in tako ga popelje za seboj s toliko naglosljo, da revež nima časa urediti svoje precejšno premoženje, za katero se sedaj že zanima nad 20 daleko-soro< nih dedičev. — In v tretje se vrne nepričakovana tatica tretjo nedeljo v postu in to po sivolasem 801etnem starčku z mrzlo svojo roko. Janez Horvat, brat pokojnega g. Jakoba Horvata, bivšega superijora pri Sv. Jožefu v Celju, pade od kapa zadet brez zavesti na zemljo, ki je na Jožefovo že krila nja telesne ostanke. To so pač živahne postne pridige. Naj bi jih le tudi resno premišljevali! Iz Ptuja. (Protest) proti proslavljanju Bismarcka. Novoizvoljeni okrajni zastop ptujski je odposlal naslednji protest naravnost knezu Bismarcku v Friedrichsruhe : »Kakor poročajo časniki, nahaja se na kupi, katero nameravajo nekateri podariti V. S. v imenu »nemške Štajarske« v znamenje svoje udanosti, tudi grb mesta Pluj. Ker po zadnjem ljudskem štetju na Štajarskem stanuje poleg 847.000 Nemcev tudi 400.000 Slovencev, in se v mestu Ptuj med 3924 prebivalci nahaja 621 Slovencev, v okraju ptujskem pa stanuje poleg 46.486 Slovencev samo 465 Nemcev, je okrajni odbor ptujski sklenil, vložiti protest proti temu, da bi se mislilo, da so vsi prebivalci Štajarske s tem korakom nekaternikov zadovoljni. Ta korak ne žali samo patrijotičnega čustva vseh Slovencev, ampak gotovo tudi velikega števila šta-jarskih Nemcev, kar se s tem V S. daje na znanje«. Od Sv. Tomaža nad Veliko Nedeljo. (»Feuerwehr?«) Z začudenjem smo čitali v zadnjem »Slov. Gospodarju«, da se hoče ustanoviti pri Veliki Nedelji »Feuerwehr« z nemškim poveljem. Za božjo voljo, smo se vprašali, kaj pa vendar naši vrli velikonedeljski sosedje mislijo ? Kako veselo smo se zabavali v tem pustu na njihovi veselici in niti nadjali se nismo, da bi bila taka misel pri Veliki Nedelji mogoča. — Dragi sosedje vehkonedelski, take sramote pa vendar celemu okraju ne böte delali! Mogoče, da tudi mi ustanovimo požarno brambo, seveda s slovenskim poveljem, potem se bomo pa zvezali in skupno podpirali drug drugega. Kaj Vam bodo pa še drugi si ivenski kraji rekli? Kdor ima torej srce za svoj dom in materin slovenski jezik, vzdigni se odločno proti takemu početju! — Mi nočemo biti več Vaši dobri sosedje, ako napravite nemško društvo pri Veliki Nedelji, ker to bi delalo še nam nečast. S Ptujskega poija. (Še o volitvi v okr. zastop.) Volk že ve, s čim si zobe iztrebi, pravi pregovor. Zato so tisti »mestni kmetje«, ki so ustanovili »kme-tiško stranko«, kakor pravijo v svojem »pozivu časti-tim volilcem«, za vabo obesili nekaj poštenih slovenskih veleposestnikov. Pa le malo kalinov se je ujelo. Ali Stev. 14 kaj si čemo? V vsaki pšenici je kokolj ali ljuljka, zakaj tudi ne bi tu bilo Kokola iz Leskovca, ki je ravno prišel na počitnice z visokih celjskih šol? Tega njim privoščimo. Ali kdo je oni d Jgi, ki tako nemško »špraho« hvali, psuje dohtarje in obrekuje duhovnike, pa kar govori, ume se na to, kakor zajec na boben? To je znani Hizel, »dugi Tejza« iz Drgonje vesi. Pravi, da ga gospodi v mestu radi imajo, to je tam, kjer krave skozi okna gledajo. Kateri kmet še zdaj drži z nemškutarji in liberalci mestnimi, pač ima namesto možganov slamo v glavi, ker je slab tič, ki ne more svojega perja nositi. Res, slaba je pri nas navada, da mnogi mislijo, če zahržejo pet, šest besedij nemških, če jih kak nemškutarski škric nagovori, da so pametni; pa Hizel ostane štor, kakor je bil, in hoče biti vsaki sekiri toporišče in vsaki metli metlaj. Zato pa nemškutarji tudi tako pometajo s kmeti, ki se jim dajo, kakor že omenjena dva, in pa tisti Janez v 2a-mencih, ki na nemškutarsko stran »visé.« Ta »enjak« je »guč» imel pri Reicherju ter kmetom govoril, kakor lisica goskam. »Guča» je zmirom o duhovnikih in kmetih, kakor cigan o belem kruhu. Pa saj lahko, saj je »ge-mainer verštand» v Z. Mlin pač melje, kar mu nasiplješ, in zato so imeli nemškutaiji veliko muke, pa malo moke. Naši kmetje, ki berejo poštene slovenske časnike, vedó dobro, kdo je njihov prijatelj in kdo njihov sovražnik. Zato so se tudi skazali in svojih oklenili, dobro vedoč pregovor, da ako ne pomaga desnica, bode li pomagala levica? Iz Vitanja. (Poročilo posojilnice.) VI. 1894. je pristopilo posojilnici 78 novih zadružnikov, izstopilo .14. Vsled tega je naraslo število zadružnikov na 531, kateri imajo v glavnih deležih po 5 gold. 2560 gld., v opravilnih deležih po 1 gld. 211 gld., skupaj 2771 gld. Stanje hranilnih vlog se je povišalo med letom za 17.968 gld. 38 kr. tako, da znašajo s kapitalizovanimi obrestmi vred koncem 1894.1.121.985 gld. 46 kr. Prošenj za posojila se je med letom vložilo 198, dovolilo 158 strankam. Skupaj izposodilo se je med letom 1894. 24.911 gld., vrnilo na posojila 11.287 gld. 88 kr. Stanje povišalo se je za 13.632 gld. 12 kr. Za dobrodelne namene se je vsled sklepa občnega zbora dne28. marcija 1894 na račun leta 1893 darovalo: Za kosilo ubožnih šolskih otrok 100 gld. Dijaški kuhinji v Celje 15 gld., Katoliškemu podpornemu društvu v Celji, 15 gld. Družbi sv. Ciril in Metoda v Ljubljani 15 gld. Cerkveni družbi v Vitanji 15 gld., skupaj 160 gld. 90 kr. Skupaj se je vporabilo od čistega dobička do zdaj za dobrodelne namene 462 gld. 1)0 kr. Tudi od čistega dobička v letu 1894. se bo vporabila primerna svota za dobre namene. Naznanilo o tem sledi v prihodnjem letnem poročilu. Ves promet Vitanjske posojilnice je v letu 1894. znašal 146.555 gld. 83 kr. Iz Brezja pri Dravi. (V slovo.) Leta 1890. ob roženkranski nedelji so prišli k nam gospod župnik Jurij Galun. Kmalu so vpeljali roženkransko bratovščino, učili so skrbno, ojstro, ljubeznivo, srčno; lepi so bili njihovi nauki, da jih je bilo veselje poslušati. Skrbeli so vse po očetovsko v cerkvi in zunaj cerk.e. Sloga, edinost, mir je vladal pri nas, vsi so jih ljubili in spoštovali. Ko je nam »Slov. Gvspodar« št. 10 naznanil, da gredo od nas proč v Podsredo, vse je žalovalo, tudi mladina šol na Brezji in pod Velko na kolodvoru, da zgubi skr n ga kateheta. Dragi bralci »Gospodarja« bodo rekli, zakaj pa gredo proč od Brezja, če je bilo vse tako v lepem redu? Zavoljo velike kmetije. Pri tako velikem poljedelstvu je veliko opraviti, velika skrb, pa tudi sitnoba z ljudmi. Gospod župnik so večkrat rekli faranom, za voljo vas ne, ampak radi posestva, tega bi se rad znebil. Zapustili so nas 3U. aprila. V dobrem spominu bomo jih imeli; prosimo pa, dragi naš dušni pastir, ne pozabite na nas, spominjajti se nas pri vsaki sv. maši, molite za nas! Mi pa Vam želimo, Rog Vam daj vse dobro na duši in telesu, enkrat pa v nebesih za ves trud večno plačilo! V imenu vseh cerkvena klučarja. Iz 31arenberga. (Posojilnica) naša je imela leta 1894. prometa 122.425 gld. 86 kr., pristopilo je 40 zadružnikov, izstopilo pa 6, tako, da šteje 421 udov, ki imajo v deležih 3209 gl.l. Hranilnih vlog se je vložilo 37.140 gld. 55 kr., izplačalo pa 20.242 gld. 59 kr. in je njih koncem 1894 leta s kapitalizovanimi obrestmi vred 94.362 gld. 97 kr. Novih posojil se je v letu 1894. dalo 23 815 gld., vrnilo pa 7987 gld. 40 kr., tako, da je stanje danih posojil koncem leta 91.740 gld. 65 kr., posojila so dana 384 zadružnikom. Čistega dobička je 964 gld. 32 kr., ki se je v zmislu sklepa občnega zbora k rezervnemu fondu za slučajne zgube pridjal. — Lepe številke v sredi zagrizenih nasprotnikov, iz kojih ust sikajo laži in obrekovanja o našem zavodu, kakor strupene pušice in gadni zol je. Kar je le mogoče, domislijo si in pravijo, da bo posojilnica kmalu vse kmete ob premoženje spravila. Več poštenjakov je pripovedovalo to, kar nasprotniki o posojilnici govovč, namreč da ne plačuje obrestij in Bog ve, kaj še več neumnih lažij: pa pristavili so, že 6 let dela posojilnica in pomaga marsikateremu iz nadloge in do sedaj še se vsled posojila od posojilnice niti ni jedno posestvo po dražbi prodalo in moramo le priznati, da je vse obrekovanje gr\Villk