ARHIVI XXII J999 I/ arhivskih fondov in zbirk 159 UDK 347.51(407.4)" 15" Stanovski poverjeniki in stanovski odbor ter instrukci . za poveijeroke iz let 1540 in 1542 MATEVŽ KOŠIR Ema Umek jc pri svojem delu posvečala pozornost raznovrstnemu arhivskemu gradivu m opozarhla na njegov pomen za preučevanje zgodovine, pa luui za druge raziskave. Večkrat j< poudarila tudi ponicmonosl arhiva kranjskih deželnih stanov. Sad njenih prizadevanj je bih luoi izdaja deželnozborskih spisov kranjskih .sta nov. V letih 1980 in 1986 jc opravila redakcijo teb spisov, ki jih jc v d ven zvezkdi za objavo pripravila Marija Verbič in nato izdal Arhiv Republike Slovenije 1 Ema Umek se je kranjskemu stanovskemu arhivu šc poseb :j posvetila v razpravi o seriji slanovskdt .sejnih zapisnikov, ki ho bogat vii za zgodovmo Kranjske od 16. do 18. stoletja.2 V pričujočem prispevku nameravam pred stavil: najstarejši dve ohranjeni instrnkr.i'' deželnin stanov za izvršilni urad deželnih stanov (Verovductcsledlc.) n opredelit; njegov udnos do deželnega odbora (Antschnss), posebno zaradi nejasnosti prevajanja leh osrednjih organov de žchnli stanov ,z nemščine v slovcnšči.io, Različno jc predvsem slovensko poimenovanje sla novskega izvršilnega nrada (Vcrorriucle). V 16. stoletju seje za "Vcvorduete" v slovenščini uporabljal izraz "vladatclji" (oziroma "vladalclj v ednini), ločni je "N zhajtnc. Dc.sht Ic lukny ad-lozhcui VladalcI!y" oziroma nemško "N. ainer tvsiuncu La\\dt\chafft dar.clb.~l Vcvorductc". Tu ko ic zapisano na "Zapovednem Lstii' iz leta 1570, k: jc zapisan tako v nemščmi kot slo-venšciri ' Janko Polce, prvi zgodovinar, ki ji: prevajal omenjene urade iz nemščine v slovenščino, je urada deželnih stanov prevaial kol sla novski odsek ( stdudischč.v Ans.schuss'1) in stanovske od borni kc ("stih i di.sch c Veronh ]cte~i).'i Za nemški izraz Aussclmss1' pa se jc v prev(xlu uveljavil izraz odbor, s čimer jc poslalo razli kovanje med stanovskima olganoma vea;ib nc jasno. Kljub lanu. so avtorji v slarsjši slovenski zgodovinski literaturi izraz "Vcrordvdc" vcoi- M. Vtihič, I>/eln(i/l«irski spisi Kr.inj-.kih slandv 1. 14(J'J-ISIS Arhiv SkS. I.jubljaaa MJKl). M. Vel bič, D^elnii/bnrskl .spisi ki;*njskih M......v 11, ISlfi- 151'J, Arhiv SKS, Ljubi; ma I yK6. 2 E. Umck Sejni zapisniki krnnjskili deželnih slamiv, Aili.vi xvii, mw >11. km)- !l)4. AS..Stan. 1. lase. 2SS, Šk. 416. Zapnvcdai list je nlij;ivil Stanku Jug (Sluvcnski -'Z:iinivcdni lisi" i/ ičht I571) in liuvi vinski ilavek, Glasnik muzejskega drušlva /n Shiveaiju, XXIII, Ljubljana l'J-12). 4 J. 1'ntco, Kr.iljc.stvc Ilirija, Ljubljana I'J25 sir. 2fi4. noma prevajali z odborniki 1 ali podobne kol na primer kolegij stanovskih odbornikov" (Vevovd-neh Sudlc), An.srclmss" pa so prevajali kol od-bo*",7 pr. čemer sia bila z različnima izrazoma mišljena tudi dva različna organa. Nekoliko drugačen je novejši prevod stanovskega izvršilnega urada v "Priročnikdi in kartah' v prevodu članka Karla Spreitzhoftcrja K Ta točno navaja, da so imeli stanovi (v Notianji Avstnji) nekako od lc'.a 1515 v obliki poverjenikov (Verovdncte, Vcvovdacte Sudle) npravno oblastvo s splošnimi (pozneje izvršilnimi) pooblastili. Poleg poverjenikov pa so imeli .Šc stanovski odbor (Vln.vuVni.v.T,), ki jc bil včasih raz dclj';n na večjega in manjšega Ta ¿okaj domiseln pievod ki Indi v slovenščini jasno po stavljt ic/ikovno ra;.liko med obema uradoma, se uveljavlja po.-.ebno v arhivskih krogih Izraz poverjeniki kot slovenski naziv za stanovski izvršilni organ uporablja tudi Ema Umek,9 Pover jcniki oziroma urad poverjenikov ( Vavovductc", "Veumhiele A\\Ua, oziroma "Vcrovdurie Skdlc") je jasnejš1 izraz kol odt>or:/iiki, saj urad jasno razmejuje od odbora f "/ln.vtc/mat j. Pomembnejše kol sama uporaba prvega ali drugega slovenskega -zraza (odborniki c :iroma poverjeniki) za stanovske Vcvovdacte je razlikovanje med tem uradom in odborom /tn.v-schhs.s. Razlika med obema organoma je lako term no loško kol vsebinsko jasno izpričana v gradivu kranjskih deželnih stanov, pa tudi v sodobnih poročilih o deželnostanovski upravi, in je povsem jasna.1" To stanovsko upravno slrnk Inro je opisal že Anion Globočnik1'; ugotovil je, da so stanovi poleg splošnega zasedanja, k' se jc imenovalo deželni zbor, poznali šc manjše zasedanje stanovsk odbor, ki se ji po potrebi Npr: J. ¿imtar, Zgiidiivina me.sta Kranj:i Kr;mj l'J.39. sir. 2.13. " Npr Splnkni pregled funildv ilr/avnejia aihiva I.R.S, Ljubljana IW sir. 2K in 3-1. Prav lam, sir. 3?. v . J Ztintar (Redakcija), Piiročiiikl in knitc d nrjLani/aeijskl Mitikluri, Ora/zKlagcnlurl LjubljaM Giiri/ia ["riesle, 1'JSK sir. rw:iIllings ■ und Riehls-ye .seh i eil t c des Li.ndcs Kr a in, La ih.it h 1 K'Jj, |iuscbnii .str. 15-Ki. t fit) Iz urim skih fwirtov in zmrk ARHIVt XXIt ni9 sestajal v širši ali ožji zasedbi.12 Tekoče zadeve zunaj zasedanja ■ deželnega zbora in zasedanj širšega in ožjega odbora pa jo opravljal stalni ndbor poverjenikov.15 O omenjenem vprašanju je pisal ludi Sergij Vilfan, in sicer je opozoril na terminološki problem, ki zadeva stanovski izvršilni organ, Sam v .svo"i Pravni zgodovin. ne raz i i kuje odbora in poverjenikov ("Attsscbttss" in "Verordttcte"), vendar sc tam lega vprašanja dotika le bežno 1,1 Tudi v Enciklopediji Slovenije piše Sergij Vilfan, da seje ko; izvršilni organ deželnih slanov v 16. stoletju irstahl stanovski odbor (V"rordneter Aitsschttss).15 Vilfan seje šc posebno posveti; vprašanju poimenovanja izvršilnega organa deželnih stanov v razpravi o strukturi stanov ob njihovem zatonu. 7 Ta prispevek Sergija Vilfana, pomembnega stro kovnjaka za pravnoz^odovinska vprašanja in tudi za vprašanja pravnega položaja deželnih stanov, pa priča o tem, da ni poznal najpomembnejših arhi-skih virov iz arhiva kranjskih deželnih stanov, ki sc nanašajo na vprašanje strukture stanovskih organov. Sergij Vi fan je razpravo napi?al na podlagi poročila, ki so ga izdelal' leta 1760 in izročili "Verordnete"1* dvornemu kom'sar)u. "Verordnete" Sergij Vilfan prevaja knl odbor. Tako prevajanje pri njem morda izbira lud' iz njegovega netočnega navajanja Janka Poica, sij '2 "Eint allgemeine Veisainnilung nsnnie man l^ttihšp, cintn kleineren Zusainnicnliill ilen nffcnen Ausschuss welcher sich in be.si mi leren Rillen /u einem enteren teslallcic " l'rav lam, slr. IS. "Die laufcnil'ii Gcsdiüüe ausser den Lillingllk i minien um i bei den nhen erwlllinteii nffentn uml entern Ausschüssen besuryic der slänilij.e Ausschuss der Vcmnincleii..." l'r.iv layi, slr. 16. S. Vilfan, Pravna /¿i Hin vi na Slnvcnccv. Ljubljana l%l, slr. 12K, sl ES, Zve/ek 2, Ljubljana i9NK. slr 251. 1 ' S. Vilfan, Uslavnaureililev, slr. 211 " S. Vilfan, Uslavn.i ureditev Kranjske nb /¿iliuiu ileielnih sla m iv ;i '/60), Zbnniik /n.msivenin ra/prnv, LH. l.jiililjmi.i I9'J2. slr. 227-23K l!< AS, Slan. I, fasc ? 1(1, ful. IKfi. Sergij Vilfan piše: Stanovski Verordttcle so bili ožji kolegij (4-6) e ionov nt f>a Poicc .slovetii kot s Um ov.sk i odbor, .širši je od rlattovski An s.seliti.s.s, po Polen .stanovski odsek Vendar Polcc Vcrordr.elc ni imenoval nabor ampak1 sta ¡iov.sk r odbontike (statidisehe Verorduete). ,.".2(1 Vilfan meni, uj sta imela izraza različen pomen le v obdobju okrog leta 1800, v starejšem obilobju pr. jima pripisuje enak pomen 1 Vivi pa nam pričalo, da sta imela izraža različen pomen približnr cxl začetka 16. stoletja, točneje vsaj od leta 1519.12 Vilfan nato pravilno ugotavlja, da so bdi V" r o rdi te le "mala deželna vlada" v zadevah deželne avtonomije "log Ausschttssa" pa ne po-svcčii pozornosti.23 Različni načini prevajanja izrazov "Vet orditetc in "Attsschicss * gie za cn in isti organ Predlog Vilfanovega slovenskega poimenovanja stanovskih uradov sc nc ujema z izrazi ki so sc uporabljali v delu starejše in novejše slovenske zgodovinske literature, predvsem pa je netočen glede na oigunizacijo stanovske uprave, saj terminološko enrei dva radična stanovski organa. Vilfanov prevod je nejasen, ker prevaja Verordnetc in Atisscbti.ss kol odbor čeprav gre za dva različna organa. Najbolj jasen je trclji prevod, saj oba urada tudi v prevodu najbolj jasno razlikuje. Sergij Vilfan nc lc terminološko, ampak tudi sicer meni, da gre lc z;i cn urad in nc dva, V svoi:m nr-spevku o pravni ureditvi Kranjske po Valvasorjevi Slavi pravi "Več kol o odbora2* povc Valvasor o njegovem izvršilnem organu deželnem odbora (Ai issclmss), ki je bti se s ta vi jen iz. predsednika (Pr Usidrat) ta šli rib od bo rt 11 ko: (Verordaete.)."1* Tc Vilfanove Jrditvc pa v resnici nc potrjujeta niti Valvasor niti arhivsko S. Vilfan. Uslavna uredilev. .sir. 231. 2(1 J 1'nlec, Kraijeslvi) llirij.i, Ljubljana 1925 Mr. 264. |>rav Lun, Mr. 2.H, 22 AS, Slan l, fasc 211 /ap. si llfi. 1 S. Vilfan, Lslavna uiedilcv. S, Vilfan, Uslavna urcilitev, str. 211 2'' Vcrjelliii je Vilfan mislil nu tle/elni /bnr in je le pn piiiilnli /,i]iis;il iiillinr. 2S S. Vilfan, 1'r.ivna ureililev Krntijske pn Valvasnrjevi Slavi, v: Viilvasnrjev zbornik, l.jubljana MJ90, sir. 3cjiistcm:ieliis:hc!i Ljnilfsan.liivs, 1. liil., Lin/ lWl, sir. 242). Avstrija p>nl Atli/n: ml kta IX1X Iah n sbdiiiin ilr-kumemuiii ki so jih i/ilali "Venmtnrn-' Oil kta l£il> pa sn Iii Ii fViTiii"!fiiitilTiii-iTlilM urgan deJclnega .'bnra. (M. Vancsa. Pie Anfangt des ständischer. Beamtentums in ÖsWrteieh "Jnttr ikr Eons. V Miin.il.Malt des Verein^ für Lamtcskunde von Nicileriislcrreidi, IX Hand, iy 1K). KuriKka: ?c hhI Friilcrikuiii III. in Maksiiniljan.ini 1. srecaiini Trnin/iirtp /lin.tv/iii.ii". ki je [Kistal pri' Pcrdinandimi 1. Malen (K Dinklage, Die Anfange iler Kärrner Lindes Verwaltung. V: Carinlhia t, Jahrgang P.l iyK3. str. 239, sl.). Siajursfca: in! steile dvaj^tili let lahk.i slediimi "Vemnlnele AwrjrnS ki sc ikI trideselih kt Iii. stnlclja dalje ¡uienuje k knl Ter-jttJwrfcii". t'nicg gjcgti sieCanin Sc vcdni. ra/litnc mlburc ■ "lht.ti7iiii.icir. (A. Meli, Gnirdriss iler Verfassung- und Vi-rwallungsgcscliichte des lindes Stcicnnark, Graz-Wien-Leili/ie, str. fW. 3Mi. .sl.). AUH1V] XXII 1999 1/. arhivskih Ibndov in ztiirk 163 1. Verurdnetv Poverjeniki (po starejši lilcratiui odborniki, -so Hi stanovska vladi v ok"irii deželne avto Pomije Stalno so bili navzoči v deželni hiši. Stanovi so j i ti izvolili za enoletni do štiriletni mandat, od srede 17. stoletja pa so predsedniku poverjenikov izjemoma podelili dosmrtni man-dal. 2. Aus<;cliuss (Klcme ali htige) Mfili odbor posvetovalni organ, ki ga je \ečinoma na pobudo stanov skbeeval deželni upravnik. Aiisschuss (G ros.se) 25 deželanov42 Veliki odbor posvetovalni organ, ki ga je večinoma tu: pobudo stanov sklieev.d deželni upravnik. Odhor se jc v obliki velikega ali malega odbora sestajal o'iičajno vsaj štirikrat na leto, v kritičn.h olulolijili pa pogosteje. Večine zasedanj odbora se je udeleževalo od 10 do 25 deželanov, izjemoma tudi več. Takti se jj v praksi razlika med vllikim in malini od borom izgubljala Zasedanj se jc večinoma udeleževalo neko "srednje" število, v 16. stoletju okoli 20 deželanov, organ pa jc bil imenovan le kot odbor "Ausscfmss"'. Stanovi so uveljavljali tudi pravico, da so na zasedanje odbora pozvali tudi druge dcželane, k sicer niso bil imenovani v odbor, 4, ¡Mttdtag vsi deželani Dc/.chu /Mar skliceval ga jc deželni knez, od 16. stoletja dalje običajni enkrat na leto Le deželni zbor jc bil pristojen za odobravanji davkov deželnemu knezu. ■ Seveda se deželnega zbora niso udeleževali vsi deželani. V 16. stolčku število udeležencev deželnega zbora n. preseglo 50 deželanov, večinoma pa se ga jc udeleževalo nekje od 30 oo 40 dežel a nov.4 * Včasih sc jc število deželanov na zasedanju deželnega zbora komaj kaj razlikovalo od njihovega števila iu zascdanin deželnega odbora. To strukturo prvie srečamo leta 1519 po smrti eesaria Maksitn ljapa 1. Takrat so stanovi me novali Štiri poverjenike (Verordnete) ler mali in veliki odbor (Ausschns.s). Odbora sla lcla 1519 šlela 10 in 20 deželanov 1,4 Takrat jc ta deželna slriiKtura delovala približno leto dni, vse dokler se kranjski stanovi niso poklonili novemu deželnem» knezu.4-'' Od leta 1540, ko sc jc la slnikfira znova uveljavila, jc oo leta 1747 ostala večinoma nespremenjena. " S'.;tnovi so v 16. stoletju tako dokaj jasno izoblikovali strukturo svojih najpomembnejših organov in zasedanj. Najširše pristojnost je imel dežehv. zbor ("Lmdiag"J, k ga je običajno en krat na leto skliceval deželni knez, n aktualni» deželnih vprašanjih pa. so stanovi razpravljali na zasedanjih odborov. Odbor ic skbeeval po redn deželni upravnik ("/^.'irti-.ufnra/it'/"), i/jemoma pa tudi deželni poverjenin Poverjeniki ("Verordnele") so bili izvršilni organ lako dužclncga zbora ('Londtag"') kot de želnega odbora ("Aiisschuss") mi delno ludi dvorne ve če ("HojtaidmgD\ 3rna veča, ta jc bila sicer starejši, predvsem sodni organ, seje v 16. stoletju poleg prejšnje vloge pojavljala Bili v podobni vlogi kot odbor. Odbor (Atissthuss) je razpravljal o vseh dcžclrrh vprašaniih, od ver skih do vprašam obrambe proti Turkom in postavljanja deželnih uslužbencev. Odbor m bil pristojen le za odobravanje davkov deželnemu knezu, saj je to bilo v izključni pristojnost dc želnega zbora Poverjeniki (Verordnule) so morali b (i ves čas navzoči v deželni hiši. Prvotno, v prvi polovici 16. stoletja, so bili imenovani 'za leto dni, pozneje na za tri ah štir leta. Odbora iveliki in nu-li) sta bila predvsem posvetovalno telo, poverjeniki pa so bili izvršilno telo. Odbora sta bila občasno zasedanje deželanov, po\crjcniki pa so opravlinii naloge stanovske vlade, ki je re Sevala vse vsakodnevne zadeve v okviri deželne avtonomije. V okviru te so b-)i poverjeniki posebno zadolženi za vodenje lako imenovanega deželnega gospodarstva". To so bile predvsem zadeve davkov ter drugih pristojbin in slanovskin sredstev. Pri vprašanjih davkov in deželnega uradiitSlva so imeli poverjeniki tudi nekatere sodne pristojnosti, posebno ko jc šlo z.a izterjavo nnplaeunih davkov. Skupaj s pisarno so vodili stanovsko korespondenco. Obenem so opravljali oblast nad dcžclnostanovskiuu uradr.ik in uxhtž henei. Poverjeniki iz klopi gospodov in vitezov ■n ■ts 4f 4' Včasih pa Mumivi v veliki odluir imenovali 24 dcJdanov. 43 AS, Sinu. I Zapisniki, Sk. K75 si. AS, Slan. I.fa-c. 211,Sk 316. (KI 11. januarja li 19 pa vsaj »lo II. julija 1 "i2CI, vcrjcin« pa ilclno še v klu 1521. Marija Tcr:/ija jc po Icm Iclu /cln omejila vpliv Miintiv, vendar je Sc pustila stanovsko upravo. Pomen lo-lc ru je liil ICtlltj velike K« nji i kol v predle rt/¡jurski dolii. JnJcf II. jc lcla 17N.1 odpravil povc.jcnikc ll'fronhif>f) in dc/cmi odl>or Muiw7ihji! l^opold ti. jc stanovsko upravo otmovil. Ta sc jc s kralku pickinilvijo (tU 10 1X1 K) ohdriala do kla IKfcl. 164 lz arluvsk/li fondov in /h rk ARHIVI XXII 1999 so opravljali tudi naloge prisednikov, 10 pa ob-čajno ni veljalo za poverienike iz vrst Brtlilo™ i.i dcželnoknež.jih mest Če so poverjeniki prejeli .informacijo o pomembndi zadevah, k: b' presegla njihove pristojnosti, so deželnemu upravniku predlagali da je na posvet sklical deželni odbor v ožji ali Sirsi sestavi, pač glede na pomembnost zadeve. Lela 1540 so bih člam odbora (Aiisschnss): deželni glavar (Nikolaj Jnričic), deželni upr.i-vilelj (Londcsimveser)^ (Jurij pi. Gall), dva predstavnika prelatov (ljubljanski škof hrane Kacijanar in stiski pj it),-trije gospodje (baroni Eiazem Tum, Anton Turu in Krištof Krcig,), trije vilezi (Nikolaj Sehnilzciipaiimb, Erazem Obrit sehan, Krištof PurgstalJ) ter er predstavnik mestne knrije Ojubijanski-župan).4* Poverjeniki «o bili leta 1540 trije1 ljubljanski stol/ii kano lik P;:vel Winer, Krištof pi. Gall iz Podpcči i/i Hans Jožef pl. Egkh.4y Poleg malega odbora je obstajal tndi Veliki odbor. Ta je bil posebno dejaven v obdobju reformacije. Pozneje so stanov: točneje določali sestavo odborov, večinama pa so se tc sestave dr/ali že pred tem. Tako so konce junija 1622 na zasedanju velikega odbora, udeležilo se ga je 37 deželanov, točno določili število članov vekkcga i.i malega odbora. Veliki odbor je štel 25 članov, mali pa 12 Vsi člani so morali bili iZ deželnega zbora. V velikem odboru (Grosser Ansschuss) so bili:5" ■ pel dožclanov iz klopi prelatov (li jbljanski škof, stiski opat, kostanjevišk' opat, novomeški prost, ljunljanski stolni dekan ali član ljubljanskega kapii.ija); - osem dež.clannv iz gosposke klopi Štefan Ursini grof Blagaj, Jurij baron Moš kon, Pavel baron Egkh, Hans Gašper baron Lanticri, Nikolaj baron Egkh, Wolf baron Egkh, Ivan Jurij harn/i I,ambcrg, Jurij Bohcžar haron Kaeipnar; devet deželanov iz. viteške klopi: Erazem pl. Scheycr, Ernest pl Paradeiser, Jurij pi. Giisič, Kozmos p!. Hohenwart, Bohcžar pl. Ranmbsehiisscl, Bernhard Leo pl. Gall, jurij lioltcžar pl. Raunacli, Franc Jurij pl. Ocrburg, Jožcfp! Pnsarelli; - trije člani iz klopi mest (Ljubljr.na, Kranj, Ncvo mesto) V undent, 12 članskem odboru (Kleiner Ansschnss) so bih:51 štirje prclaU (ljubljanski škof, kostanjeviški opat, novomeški prost, ljubljanski stolni dekan); ^ Bolje "dc/clni n:nnt;stnik". k;ir je Sc ustu-vnejši prevod i/m/a /jimVnfiiv! 2u l;ik način prevajanja sc /jiv/cina Judi Sergij Vilfan. (Uravna uredit; v, sir. 2.10). ^ AS. Stan. I, fasc MS sk. H2I. ^ Prav Jam. 5U A.S. Stan. t. v k. KK'J. Crntiikiil XV. fol. 100. Prav ibi|.lJ če se Ijubljansk Škof ni mogel udeležiti zase danja malega odbora, ga j<- lahko nadomestil bislriški prior, - štirje člani iz, gosposki klopi, Štefan Ursini grof Blagaj, Nikolaj baron Egkh, Wolf baron Egkh, Jurij Bolležar »aron Kricnanar - trije člani iz . jleške klopi: Erazem p) Seheyer Bohcžar pl. Raumb^chiisscl, Franc Jurij pl überburg: en član iZ klopi mest (Ljubljana). Poverjeniki (Vcrnrdnrie) so bili lega leta-štirje: Dietrich baron Tnnaški, ta je bil obenem predscdr.ik urada poverjenikov, ljubljanski prnšt Gašper Bobek (Wabcgkh), Jurij haron Wagen in Hans Friderik pl. Ranbar. Poverjenik. (Verordnete) so bili večinoma Štirje, s/ccr izjemoma tudi nwfhj ali več, od 3 do 6 (le ieta 1543 jih je bilo še več). Od leta 1583 so stanovi enega izmed poverjenikov imenovali za predsednika urada poverjenikov Večinoma sta bila v uradu poverjenikov po dva deželana i/. kurijc gospodov m po dva iz kurijc vitezcv. Kanec l(i. stoletja jc prelatom uspelo, da je eno mesto v uradu zasedel p-edstavnik klopi pre latov. Predstavnik mest so hili med poverjeriki le i/.jcmcma. Poverjeniki (Verordnete) so za svoje dcio prejemali relativno visoko letno plačo, člani odbora (Ansscluiss) pa so med zasedanjem odbora prejeli za vsak dan dnevnico, seveda le, če so sc zasedanja udeležili. Odnos med uradom poverjenikov in deželnim odbomm kaže ludi mstrnkcija za urad poverjenikov iz lela 1540. Ta inslrukc ja je najstarejša znana ohranjena inslmkcija za urad poverjenikov na Kranjskem in najverjetneje prva instrukeija, k! so _o poverjenikom izdelali sla novi, saj jc leto 1540 obenem tudi prvo leto, ko so se poverjeniki (Verordnete) pojavili v sta novskih zapisnikih. Iz slmdesdih let 16. stoletja sn ohranjene štiri instrukeije za urad pover jenikov, in sicer iz let 1540, 1542, 1543 in 1545. Prva i.istrukeijn (der Herren Verordneten Instruction) je bila sprejeta 30, januarja 1540 na zasedanju deželnega zbora.52 "Mi )>d prclutoi' in ostnle duhovščine, gospodov, vitezov, mest in tryov, kneževine Kranj ske, slovenski1 marke Metlike, Istre in Krasu zbrani donrs na znscibiujn deželnega zbora v Liiibljmu, priziiumo skupaj in ¡>osonnčno zase iti za noše potomci: in drdičr. ihi smo sprvjeli in nos tu vi J i časntljire plemenitosti polne gospode Pavhi \V,rnerio stolnega kanonika v Ljubljani. Krištofa pi. Gnlbi iz Podpeči m h-unu Jožefu ¡d. Eykha iz Noveyo % radii pri Preddvor» za naše poverjen'kc {Verordneten) -ju leto ilni, S to» jim dajemo oblast. du mp rešujejo v.rc splošne po trebe dezrlc, posebno obračunajo in poračunajo nič ime. iiaradijo zaostanke in jih poravnajo m sprejmejo nove napnvedi." Der Herren Vcrnrilnciin instrueliiin ile ua/n jcnncr I.MD. AS, Slan. L fa^c. i t5.Sk. Ml. ARHIVI XXII 1999 Iz arhi rskih fondov m zbirk 1 I o menil di ^os/'odov Nikolaja J ur i Žira barona iz C'vnns. komornega svetnika rimskega cesl [Mwm iz Čmtlega, t »kaj šoje ga deželnega upravitelja, in ostalih gospodov iz deželnega odbora (Ansschnss) .Služijo noj za i z.j h d ni te. r r.vi^ij kar so spoštovan slanovi že večkrat pred lani in na sedanje») deželnem zbora .sklenili. Obravnavajo naj hi uredijo noj. kar jc ta skupno korist in d(d>ro dežele. Nc smejo sprejeli nobene nove naklade h iti davka t odi nič, česar niso dovolil; vsi deželni stanovi. Če. bi se dogodile z.c!o pomembne in težke zadeve, potem le obravnavajo s k i;, a j s prej navedenim našim dobrohotnim go\ l>od >in deželnim glavarjem de želi. im upraviteljem m čas litimi, idcmemiimi, žlahtn ;n,: stanovitnimi, jnevidnimi, častitljivimi in modrimi gospodom Frančiškom ljubljanskim škofom vos podom prazmom baronom Turoom iz Križa, kraljevim svetnikom in deželnim komedx'.kom spodnje avstrijske balijc in glava rje n> i' Mrl liki gos ¡iodom Janezom, opatom i" Sliči.i Krištofi»!) baronom Kraig, dednim komonukom dežele Ko roške, gos/iodom baronom Antonom Turnoin iz. Križa, g lat o rje >n gospostvo h)ka. gos ¡¡odam Ni kola j c m Šnicempaivnerjcin iz. Iga, gospodom l^razniom ¡>1. ObritČanoni iz Starega gradu, k rištofom pl. Pargstallom zastavni))! gospodom gospostva Coričane, in Haosom HVi'lieinicijem, ljubljanskim županom na eni strani, če ¡>a jt zadeva zelo težka, pa naj po priliki k se hi po Zavejo .ve več drugih dežela no v, k. se tu nahajajo. V vseh primc.nh naj zadeve obravnavajo na najboljši način, složno. pridno r d(d>ro dežele. To potrjujejo s to listino z našimi stanovskimi jiodoisi. Narejeno v Ljubljani zadnjega januarja 1540." Instmkeijo so s podpisi pclrd.u nekater deželani; Nikolaj pl. fnrn Ivan pl. Lamberg iz Boštarjja Vajkard Meri it z, Erazem pl. Scheycr, Jakob pl. Lamberg iz. Kamna, Krištof pl. Gall ir. Scyl'ried Rasp. Glede na obseg poznejših m-strukoij je bila instrakcija iz leta 1540 Še dokaj skromna tako po vsebini kot po obsegu obsegalil jc dve strani in pol. Instrukciio so sprejele vse Štiri knrije kranjskih s ta nov. Inslrukcijn zji poverjenike - I54254 Druga instrnkcija ic bila sprejeta leta 15<-2 na ■zasediinjii deželnega zbora in dvorne veče Ta ;nslp,tkeija je obsežnejša, zapisana je namreč na petih straneh, in določnejša v nalogah, za katere pooblašča poverjenike. Naloge poveljnikov so sc od davkov širile na urejanje številnih drugih 53 A!PSl*i. t.fipcfil.V*. ])t;r tlL'rrcn Verordneten h siru ¡.lion 7. niaily 1542. AS. Slan. t. liisc. 545, i.L H21 Pa 1/. arhivskin fondov TI ztii;k ARHIVI XXII litoy zadev, od skrbi /a druge prihodke do spora z mestom Trstom. Tnui ooiočila glede napovedi in davkov so poslala obsežnejša. Da vena napoved je bila tajna ir. ni smela bit; ob'avljena. Posebna določila se nanašajo na davke v Istri in na Krasu Stanovi so že na deželnem zboru 5. februarja 1542 določili, da naj nekatere osehe opravljajo v dobro dežele "dnevne deželne zatKvc, in še drugo po meddeželnili praški n sklepih55 v ča;u med deželnimi zbori." To je pomenilo tudi izvršitev stanovske odobtilve, v katero so kranjski stanovi privolili \ Pragi. Na zasedanju dvorne veče, k' je sledila deželnemu zboru so stanov 2, marca imenovati za poverj:nike enega prclala, enega plemiča in enega iz klopi mest in trgov: Pavla Wiener ja. stolnega kanonika v Ljub'jani. Irnja pl. Lamherga iz. ('rnelega i i Vida Klusla. l jubljanskega žup;w;i. injim izdali :nslrukcijo. Poverjeniki so morali poskrbeti, da so de želan pravočasno oddrli ('¡.vene napoved■ in da so bile tc napovedi točne. Če kdo tega ni storil, so ga poverjeniki najprej opozorili, i e to ni zaleglo, so g,*i kaznovali. Proti tistim, ki ni i i po tem niso naredili davčne napovedi in poravnali davkov ali di-.včmh zaostankov, so poverjeniki nastopili z. rnticzcm in jim zasegli vso pcucsl, dokler niso poravnali, svoj*!i obveznosti do dežele in nastalih stroškov. Napoved, ki so jo dali deželam m drug ni smela biti javno onjr.vjjena. Tue i v Istr in. na Krasu so morali odslej oddati napovedi in plačevati da vke. Zaradi velikega zaostanka le teh so morali poverjeriki nastopiti proti dolžmkom. Postaviti so morali posebnega prejemnika in opozoriti tiste, ki niso naredili prijave. K:idar so poverjeniki prejeli obtožbe, da je kdo svoje podloživke preveč obremenjeval z davki, so morali to sporočiti stanovom, da so ti nato proti lenin ukrepili s kaznijo. Poverjenik- so h u zn dolženi za plačilo od stanov odobrenih izdatkov, kit tudi odobren h izdatkov za deželno vojsko. Če so pn leni in podobnem potrebovali nasvet, so stanovi menih, naj .se posvetujejo z deželn- ti glavačem. Skrbeti so moraii za pravilnosti davčnih na povedi, pri tem pa so inorali biti posebno pozorni, da ne b' nastajale nepravilnosti. Pa verjeniki niso smeli varčevati /. močmi pr Mišljeni mi .sklepi /I m mi vanj a ndbnmv spixlnjeavslrijskih ileicl (A vsi rije nad AniJn in )ik1 nju, BlajenJeffl Knniške Kranjske), Gnriškc, Timlske. Tieilnjih de?ei. Češke in Miv ravske v rmgi piiziini ti-! 1 ■ 1542. Tu je bi In enn najnh-seinejiih zhnnivanj v avstrijski /gmluvini in j« biln sad prizadevanj Ferdinanda i. in slannv .spnilnicavslrijskih de, d. da bi se ureililn sk.pnn ileliivanje vseh dežel v nbrambi prnii Tiirkimi. ISileg |iiivsein vnjaskih vprašanj in nskrtie vujske sn bila v ispieilju vprašanja davčne napnvedi in pnliiianjn zau.slaiili ilavknv se ¡irjvi vprašanje raziielilve finančnega bremena /a ubranitin ineil inisniiie/niiiii i le želim i i. (II. J. Iiiikrni;...... Die iKlenciciiiselicii Uinilei-Knngicsse, V: Mil- lcituiii*eil iles tnslilulJ|nir Os lene ich i sebe Gcselrielils-lin seli nnt;. 17. I N(i9 sir. 27V-2!«i) urejanju davčnih zadev. Proti tistim, ki niso d;tli napovedi, so morali ukrepali n poskrbeti, da so tudi ti dali napoved in da niso nikogar spregledab Urediti so morali šestletno ponoč. Zbrali so morali vse postavke 'n v njih zajeti tudi Goriški dolg in drujo. lo obračunali in posamezne postavke pojasnili. Do konca leta 1542 so se morali spel znova pogajati l udi s "kraljevim viso-čanMvom 1*lcžcli člani ili i.iviiih slannv v zaeelku ni bila spnnia. V lelu 1531 pa sn diiavni slannvi zaradi iliJavne pniitnčr za brij pmli Turkiuu u veni ti. da bi snčasna piilegnilev difavnib slannv v ileJeiim ubdaveenje puineniia neiinpuslii u dvnjnu iilnlavCikv Tain je t>iIn sklcnjcnn, da se deželna pnsesl ie-leh iipnisli davka za nbrauib'i priili Tiirkiiin v dednih deželah, ne pa luili pienslaliii deželnih davknv. II, upiila 154.1 sn sklenil: pnravnavn med ccsaijem Feiilinamlniu I. in saizliurškiiu, bainherškiiii, fieisinškim, regensbur.škim in passav.skim SknfmiL in skleniti da bnilii ¡msesii leli Skuhivskili kneževin v sjimiujeavsliijskih deielali prusle IL 5ke;a il.ivk-j. vse iluktcr linilu plačevale pnmnO za Imj pi i »li Tuikiiin državi. S leni je iiii princi]! nzeiiieijskc eiiakusli prekršcu v knrisi iliJavnnslainivskili piisesiuikiie v dednih ileiclali, (A. Meii.Mr. 522) Ii arhivskih fondov in zbirk I(i7 ARHIVI XXII 1999 Poverjeniki so morali skrhati za vzdrževanje in popravljanje poli. Skrbeti so morali za objavljanje deželnih redov in pripravo »jtliovili predlogov. Kar se lice popravila ceste skoz1 Kokro, so jin stanovi zadolžili, "naj storijo vse, kar je človeško n kar j,: mogoče", da se jo izboljša. Cestno mttmrio, slojmno, njive in druge einže so morali vzdržujejo v posebnem redu, tako da so bile pravice dosežene, dohodek od tega je obračunal preieninik ;n iz tega dohodka naj hi se izboljšale ceste. Poverjcnikr so morali rešit: (ud zadevo s Tržučani ni preprečiti nezadovoljstvo in razbiti jenje, vse za dobro ¡11 prijateljsko sosedstvo, V času ki jc poverjenikom še ostal na razpolago, naj bi ti poskrbeli, da se pripravi red okrajnega sodišča za nad '.Ijnje razprav Panje, Po verjenik, so mora : h ti scznanje.u z. vsemi pritožbami in zadevami dežele. \ /drže vat i so mo ral: dobro registratnro n vse drugo, kar je določil praski sklep in deželn: zbor. To so moral: :z.vrš ti čimprej in pri leni niso smeli ničesar izpustiti, Pri svojem delil so mora1 i prcpicčevali nepotrebno jezo dopisovanje m drugo da zaradi tega dežela ne b trpela škode. Poverjenikom pa se ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem dokončanja pogaja ij o trgovini tujcev, ki jc niso dovolili vsi stanovi. V primeru, ua bi bita naklada mnogo manjša, so moral! poverenik o le 111 predhodno obvestili dc/clane. Stanovi so v sklepnem deli 1 instrukeijc po ver jeni kom naložili naj vzdržujejo kolikor je 1110 goec dobro gospodarstvo. Naj ne potrd 10 nobenega nepotrebnega izdatka ali zanj zaprosijo. Stanovi so poverjenike pri leni opozorili na revsemu in velike stroške, k' izčrpavajo deželo, pri tem pa so jim izrazili svojo podporo in zaupanje. Tudi instrukeija iz leta ]542jc določila, da se morajo pove ne 1: ¡ki v težavnih primerih vedno obrniti po nasvel k deželnemu glavarju ler zahtevali odbor in nasvel še drugih deželanov Na vseli zasedanjih deželne veče 11 deželnega zbora so morali poverjeniki poročati o svojem delil in iz.d;rtkih, lako da jc bil deželni zbor seznanjen z njihovim delom. Pri tem so morali poverjenik: predloži" 1 tiiuj pooblasiila, ki so jin dobili od stanov, lnstrukcijo so sUinovi sprejeli drugega marca 1542 v Lju'bhaiii.51i Na njej je ohranjenih dva najsi pečatov.^ In siru Iv 1 j a jc liila picne m: na I/. /¡ipuSiinc Janc/a I IcrlMlUi |il. Kaeijanarja ynrfa Iminjykegci (Kn/i*n*4ciu) (tk-Mncyi upravitelja v Iclu liill) v slanuvskit reyMraltird. AS, F Hin. t, lust:. 14i, ik. «21. Oer Ikrrcn fcri*lni**i InMoicliim, 1 many tffl2. AS, Slan. t, lil m". 545 sk. K2I. /USAMMIiNPASSUNG STÄNDlSCIIIi VliRORDNIiTIi UNI) AUSSCIIUSS SO WH-* 1)11- INSTRUKTION! N PÜÄ VHROKDNliTH AUS DPN JAMRÜN 13140 UND 1542 Der Autor stall die Vcrw.nlliingsstiuklur der wichtigsten Ämter der Krainer Lanlstärde vor. Zum ersten Mal begegnet man emer derartigen Struktur in Krair im Jahre 151'J, endgültig setzte sie sich im Jalire 1540 dnreli 1 ),is" zentrale Vollzugsorgan der l^indslände waren drei bis sechs Verordnete Außer ihnen kannten die Stände noch zwei Bcratuncsorgaiic, den kleinen Ausschuß (12 Landleute) und den großen Ausschuß (25 Laiulleutc). Di sc lallen gelegentlich, mindestens viermal pro Jahr, im Nu fall auch öfter. Im großen und kleinen Ausschuß waren alle vier Kurien vertreten (Prahlen, Herren. Ullier uiut hnilcs fürstliche Sl;idle). Dieses Prinzip wurde liei den Verordneten jetloch nicht so konscit»eiil ein »oh allen. Der kieine Ausschuß scl/.le sieh aus 4 IVähien, 4 Herren, 3 Ritlern uml einem Vertreter der landesfurslliciicn Siadlc zusammen. Im großen Ausschuß waren 5 Prahlen, 8 Herren, 9 lütter und .1 Vertreter tier laiidestürsllichen Städte vertreten. Im vorliegenden Beitrat; werilen auch die ersten beiden Inslrakiionen für die Verordneten aus den Jahren 1540 und 1.54?. vorgestellt. SUMMARY Dt'TUTY COMMISSIONERS AND TH1. I'ROVIN CIAL HOARD AND Tilt, INSTRUCTIONS POK COMMISSIONERS IN 1540 AND 1542 In Ins article, the author discusses the administrative structure of the most important offices of the Carninlan Diets. The structure referred :o appears in Cami-ila for ihe first lime in '519 and bccanic the established nonn by 1540. Tlie most import an I executive tiodcs of Ihe provincial Diets were Ihe commissioners or Ihe Veninl-nete, as they weri re ferret) to, ot" which there were usually from 3 le (i. In addition 10 these, ihe Diets also had two advisory bodies: the smaller aiminiuec of 12 noble men, known as the Au.;sc!iuss and the greater coiinniltee of 25 noblemen wlvch convened occasionally usuatly four limes a year, although, ill times of emergeney more fic(|iicnt meetings have been recorded. All foiii Die! tienches (the prelates, Ihe liability, the knights aiut the provineial royal lowns) were represented in hotb tin smaller and the greater committee - ¡1 principle, however, which the diets diet iuit aiihere to strictly in appointing their commissioners. The smaller committee was com prised oi 4 prelates, 4 liohlcmen, 3 knights and a representative of the provincial royal towns, while the greater committee was comprised nt" 5 prelates, K noble me u, 9 knights' and ihree icpr.senlali\es of the provincial royal towns. The article also presents Ihe first two instructions >;iven to the commissioners appointed in 1540 and l.*>42.