ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8'-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- LETNIK 2. * 21. OKTOBRA 1915 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 8. Reliefni zemljevid bojnega pozorišča severnosrbskega dela z mejami Črnegore, Albanije, Rumunije in Bolgarije. Kakor razvidno, se morajo zvezne armade, ki prodirajo v Srbijo, boriti nele z vojaško izvežbanimi in izkušenimi četami, temne tudi s težkimi naravnimi zaprekami. Na severu stoje naše in nemške čete žena srbskih tleh; zapečatena je usoda srbske armade v severni dolini Morave, kakor hitro pridejo Bolgari od Knjaževca (lo Niša. Zato se bodo vršili skoraj gotovo najhujši boji na tem mestu, ki vodi v srce Srbije. Naše močne armade bodo na severu slabile odpor na tej črti; s svojim prodiranjem proti Kra- gnjevacu si hočejo odpreti pot v Sofijo in Carigrad. Patrulja v tirol. gorat), at <&e&ki topovi na strmina}), o* Častniška spalnica pod zemljo. & (Ruske čete na umikanju in požiganju. Of (Razdejanje v Otovnu. 00 (Razbita cev rusk. topa od naše granate. of Padli junaki, oš Vojaški grobovi na severu in jugu. os trdnjava (Kamjenec. Q» Oflodel spominske cerkve f prestolonaslednika Fran Ferdinanda v Sarajevu. & Varna. & Solun. 0$ Oddeljeni, kolere sumljivi prebivalci v daliciji. & Vojaška tjiša za fronto. 01010101010100010000000002000202020202020202020202020202020000000000010101010202020200020000000000000000000101000101010101010105050505050502020202020102020202020202020200000000000002020202020000000000000000000000010001010200000000000001000101020102020102020202 'IIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIMIIM lllllll IIIII lllllll lllll lllllItlllllHIll .................................Illllllllllll III llllllllllllllllllll I.....UMI...........................................................................Illllllllllll.....IIIMII....................1.................................I......IIIMIMIIII................................................................. STRAN 72. ILUSTRIRANI GLASNIK . 8. ŠTEVILKA Besni invalid na fortu Ratonneau. Grof Durande, dobri stari poveljnik Marseilleja, je sedel nekega viharnega zimskega večera v oktobru, samotno zmr-zujoč, pri slabo oskrbljenem kaminu svojega krasnega poveljniškega stanovanja. Vedno bliže in bliže se je pomikal k ognju, med tem ko so po cestah drčale kočije na velik ples in je njegov strežnik Basset, Patrulja po tirolskih gorah. kije', bil obenem tudi njegov najljubši tovariš, v predsobi glasno smrčal. Tudi v južni Franciji ni zmerom toplo, si je mislil stari gospod in je stresel z glavo, tudi Napori v vojni: Težki topovi na strminah. tukaj niso ljudje vedno mladi, toda živahno družabno gibanje se tako malo ozira na starost, kakor stavbarstvo na zimo. Kaj bi pa hotel on, šef invalidov, ki so takrat (za časa sedemletne vojne) tvorili posadko Marseilleja in njegovih fortov, na plesu s svojo leseno nogo? Saj še poročniki njegovega polka niso bili sposobni za ples. Tukaj pri kaminu pa se mu je zdela njegova lesena noga zelo uporabljiva, ker se mu ni ljubilo klicati Basseta, da bi polagoma deval na ogenj zalogo oljkovih vej, ki si jih je ukazal položiti na stran. Tak ogenj ima mnogo očarljivega na sebi; prasketajoči ogenj je z zelenim listjem kakor prepleten, posamezni listi se zde napol goreči, napol zeleni, kakor zaljubljena srca. Tudi stari gospod je mislil pri tem na mladostni sijaj in se je zatopil v konštrukcije onega umetnega ognja, ki ga je že naročil za dvor in je premišljeval o novih, še bolj raznobarvnih svetlobnih trakovih, s katerimi je hotel na kraljev rojstni dan presenečiti prebivalce Marseilleja. Sedaj je bilo v njegovi glavi še bolj prazno kakor na plesu. Toda v veselju, da se stvar posreči in ko je že vse naprej videl žareti, šumeti in prasketati, potem zopet se vse v mirni veličini svetlikati, je vedno več oljkovih vej deval na ogenj in ni zapazil, da se je njegova lesena noga užgala in je že tri četrtine zgorela. Šele sedaj, ko je hotel skočiti po koncu, ker je čarobni konec, namreč izpustitev tisoč raket v zrak, njegovi fantaziji dal peruti in; jo jej razvnel, šele sedaj je zapazil, ko je padel nazaj na svoj fotelj, da je njegova lesena noga krajša in da je ostanek še v plamenih, katerih tudi ne sme vnemar pustiti. V tej stiski, če bi ne mogel takoj vstati, je porinil svoj stol kakor kake sani z gorečo nogo nazaj v sredo sobe, poklical je svojega služabnika in zahteval še vode. V tem hipu mu je priskočila na pomoč neka žena, ki je že dolgo izkušala obrniti nase pozornost poveljnika s ponižnim kašlja-njem; toda brez uspeha. Poizkušala je ogenj pogasiti s predpasnikom , toda od žarečega oglja se je predpasnik užgal in poveljnik je sedaj v resnični stiski klical ljudi na pomoč. Ti so kmalu pridrli z ulic noter in tudi Basset se je zbudil; goreča noga in goreči predpasnik je vse spravilo v smeh ; s prvo posodo vode, ki jo je Basset prinesel iz kuhinje, je bilo vse pogašeno in ljudje so odšli. Od uboge žene je voda kar ka-pala in ni se mogla precej od strahu zavesti. Poveljnik jo je zavil v svoj kožuh in ji je ukazal prinesti kozarec močnega vi-t na, toda žena ni hotela ničesar vzeti in je le ihtela nad svojo nesrečo. Prosila je poveljnika, če bi mogla govoriti z njim nekaj besed na samem. Tako je poslal proč svojega lenobnega slugo in je skrbno sedel v njeno bližino, »Oh, moj mož,« je rekia v nekem tujem nemškem narečju francoščine, »moj mož bo prišel ob pamet, če bo izvedel za ta dogodek; oh, moj ubogi mož, zopet mu bo hudič kaj napravil!« Poveljnik je vprašal po možu in žena mu je rekla, da je ravno zaradi tega svojega ljubega moža prišla, da bi mu prinesla pismo poveljnika od polka Picardie. Nataknil si je očala, spoznal je grb svojega prijatelja, z očmi je preletel pisanje in potem je rekel: »Torej Vi ste tista Rozalija, rojena gospodična Lili v Lipskem, ki se je po- ročila s seržantom Francoeurjem, ko je, ranjen na glavi, ujet ležal v Lipskem? Pripovedujte mi o tem, to je redka ljubezen! Kaj so bili Vaši starši, ali Vas niso nič ovirali? In kakšne posebnosti so mu ostale kot posledice one rane na glavi, ki so ga napravile nesposobnega za vojno službo, čeprav je bil spoštovan kot najboljši in najspretnejši seržant in kot duša celega polka?« »Milostljivi gospod,« je žena z novo žalostjo odgovorila, »moja ljubezen je kriva vse te nesreče, jaz sem napravila svojega moža nesrečnega in ne ona rana. Namesto da bi se z vojaki uril v orožju, začne včasih delati grozne skoke, ki mu jih hudič navdahne in zahteva, da bi vojaki ravno tako storili; ali se jim pa pači, da čutijo v vseh udih strah in zahteva, da se pri tem ne smejo popolnoma nič ganiti. In nazadnje, kar je mero do vrha napolnilo, je vrgel poveljujočega generala, ki je nekoč ukazal umikanje polka, iz sedla in je sam sedel na konja ter je s polkom zavzel baterijo.« — »Ta ti je pa vrag,« je vzkliknil poveljnik, »da bi le vse naše poveljujoče generale vodil tak vrag, potem bi se nam ne bilo treba bati drugega RoBbacha, če je njih ljubezen taka zlodjeva tovarna, bi jaz želel, da bi ljubili vso našo armado.« — (Dalje.) Na poti v bolnišnico. Spisal Anton Čehov. Strugar Grigorij Petrov, ki je bil znan v svoji okolici kot izvrsten mojster in naj-lahkomiselnejši človek, je peljal svojo bolno, staro ženo v deželno bolnišnico. Imel je pred seboj kakih dvajset vrst (ruskih kilometrov) poti; pot pa je bila tako slaba, da bi delala vsakemu pametnemu vozniku težave, ne pa le taki ne-rodi in lenuhu, kot je bil strugar Grigorij. Oster, močan veter mu je udarjal nasproti. Povsod po zraku, kamor je le mogel pogledati, so se podili celi oblaki snega, tako da je bilo res težko razločevati, ali prihaja sneg z neba ali iz zemlje. Radi v zraku se podečega snega ni mogel razločiti ne polja, ne brzojavnih drogov, ne gozdov, če pa je na Grigorija sunil posebno hud veter, ni videl niti upognjenke pri vpregi svojega konja. Majhna, stara, šibka kobila se je komaj vlekla dalje. Vsa konjeva energija se je osredotočila na to, da je vlekel noge iz debelega snega in potresal z glavo. Strugar Častniška spalnica pod zemljo na laški meji. pa je želel hitro dalje. Nemirno se je premikal na svojem sedežu, bič pa je padal gosto na konjev hrbet. »Ti, Matrjona, ne jokaj . . .« je mrmral. » Potrpi še malo. Če pridemo z božjo .............................................................................................................................................................................................................................................................................................III.I.I.IIII.IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.I.Illlllllllll.il.I..................Ullllll........Ill.ll ŠTEVILKA 8. ILUSTRIRANI GLASNIK 73. STRAN .........................Illlllllilllllllllllll.........IIIMIIIHI............ IIIII M IIIIIIIIIIII..............Illlllllll................I.................................................................................................................Illlll..............................Illllllllllltlllllllllltllllll.........III.....II............Ml pomočjo v bolnišnico, ti bo takoj ... ti bo dal Pavel Ivanič kapljic, ali ti bo žilo odprl, ali če se bo njegovi milosti zljubilo, te bo s špiritom drgnil .., potem te bodo pojenjale bolečine. Pavel Ivanič se bo potrudil . . . On bo zavpil nad mano, udaril bo z nogo ob tla, toda vseeno se bo potrudil,. . Izvrsten gospod! Tako prijazen gospod, Bog jim daj zdravje!... Takoj, kakor hitro bomo dospeli, bo planil iz svojega stanovanja in začel predvsem zmerjati: »Kako? Zakaj?« bo vpil, »Zakaj nisi prišel o pravem času? Ali sem mar pes, da se bom z vami, pasja zalega, mučil cel dan? Zakaj nisi prišel zjutraj? Marš! Glej, da izgineš! Pridi zjutraj!« — Jaz pa bom rekel: »Gospod doktor! Pavel Ivanič! Previsokorodni,..« »Naprej, da bi te... Naprej!« Strugar je udaril konja in^mrmral v brado, ne da bi pogledal*na svojo staro ženo: »Vaše blagorodje! Resnično, kot pred Bogom . . . pri svetem Križu, jaz sem se odpeljal s prvim jutranjim svitom. Kako naj pridem pravočasno, če se Gospod — O, Mati božja! — jezi in pošilja tak metež? — To vidite pač sami ... Celo z boljšim konjem bi ne mogel hitreje naprej, jaz pa imam, kot vidite, ne konja, ampak kljuse.« ». . . Pavel Ivanič bo napravil nato hud obraz in vpil: »Jaz vas poznam! Vedno imate kake izgovore! Posebno ti, Griška! Poznam te že dolgo! Kaj ne res, da si najmanj petkrat zapeljal v gostilno!« Jaz pa mu bom dejal: »Vaše blagorodje! Ali sem kak lump ali pogan? Moja stara naj bi umirala, jaz bi pa letal po gostilnah ! Kaj pravite, usmilite se me! Gostilne pa naj vzame ...« — Nato^bo Pavel Ivanič ukazal, naj te nesemo v bolnišnico. Jaz pa bom padel pred njega . , , — »Pavel Ivanič! Vaše blagorodje! Vdano se Vam zahvaljujemo! Odpustite nam, neumnikom in grešnikom! Ne pogubite nas, kmetov! Trikrat smo zaslužili, da bi nas spodili proč, Vi se pa vznemirjate radi nas in onesnažite čevlje v snegu.« Nato me bo pogledal Pavel Ivanič tako, kot bi me hotel udariti in, dejal: »Rajši, ko da si padel predme, bi bil malo manje pil in pa varoval ženo in ji prizanašal. Našeškal bi te!« »Res je, našeška naj se me, Pavel Ivanič, našeška! Kako ne bi padel pred Vas na kolena, ko ste naš dobrotnik, kot oče! Vaše blagorodje! Resnična je moja beseda ,,, kot pred.Bogom .., pljunite mi v^obraz, če se bom lagal: kakor hitro bo moja Matrjona zdrava, zopet na prejšnji poti, potem bom storil vse, kar ukažete! Vse bom napravil Vaši milosti! Škatlo za cigare iz brezovega lesa, če želite . . . Krogle za kroket.. . najrazličnejše krogle znam ustrgati. . . Vse, Vam na ljubo! Niti kopejke Vam ne zaračunim! V Moskvi bi morali plačati za tako škatlo za cigare štiri rublje, jaz pa ne bom vzel niti kopejke ne!« Doktor pa se bo pričel smejati in dejal: »No, dobro, dobro . ,. Razumem že! Samo, škoda je, da si pijanec! , ..« — »Jaz, ljuba stara, vem, kako je treba govoriti z gospodom. Ni takega gospoda, da bi se ne znal zgovoriti z njim. Biti se mora olikan, poznati — takt.,. Daj Bog, da ne izgubimo poti. Poglej, kako goni snežinke! Moje oči so polne snega!« Strugar je mrmral in govoril brez prestanka.'?Nehote je gonil jezik, da bi Ruske Čete na umikanju. Uničevanje prebivališč ob izpraznjenju Rusko-Poljske; prebivalce so odvedli v notranjost dežele. nsllfa IMS^ol g* Podlistek, g* rsllfa — — lllll=yj Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) In tudi niso ničesar rekli; dobro so uvideli, da se z »gospodom« ni dobro šaliti in da so njegove šale vsebovale resen opomin. Lahko bi bil Neda strogo kaznoval, a dejal si je: »Uboga žolna, nič slabši ni ko drugi! Kaj je drugega počel kakor vsak kapitalist in špekulant.« Nezadovoljnosti in zarot je bilo konec. »Irci so kakor jakobinci,« je dejal Ham-berton. »Dovtip jih spravi tudi z barikad.« Zadeva pa je tvorila kot tekst za majhno pridigo, ki jo je kmalu nato držal očetu Cosgroveju. »Na svetu, prečastiti gospod, sta dve vrsti ljudi, ki $o neznosni — duhovniki in romanopisci. Duhovniki, ker pridigajo vero, o kateri pripoznavajo, da je nemogoča; romanopisci, ker nam slikajo idealen svet, deveto deželo nravnosti in ljubezni, kakor je še ni bilo nikjer in je ne bo nikoli; vsak pameten človek ve, da je pravzaprav resnična in edina življenjska naloga, nekaj doseči, kakor: zabavo, dobiček, uspeh, ženo, njen denar, dividende, zemljo in posestva, triumf nad sovražniki, hlapčevskoboječe prijatelje. Če se pa že ve, da je to cilj in konec vsakega človeškega življenja, kako pridejo potem ljudje z beloblestečimi ko-retlji do tega, da si upajo človeka prepet-najstiti, da ni tako? Kaj bi počeli s človekom, ki bi trdil, da ne sije solnce podnevi, niti se ne svetijo zvezde ponoči, tudi ogenj ne gori, in na mrazu ne zebe? Vtaknili bi ga v prisilni jopič. Isto bi naredil jaz z vsemi župniki. Slekel bi jih, kakor je napravila dobra kraljica Bes (Elizabeta) in vtaknil bi jih v prisilni jopič. In vražji romanopisci so še slabši: svetu pripovedujejo, da je Indija-Koromandija njih pripovedk res nekje; vernemu občinstvu zabijajo v glavo slike o nesebičnem sočutju, plemenitih motivih, ve- likodušnih dejanjih, o odkritosrčnosti in poštenosti: o stvareh, za katere vsakdo ve, da jih ni in da ne morejo biti res. In kaj je posledica tega? — Kratko rečeno, da gredo mladi, nedolžni ljudje kot sanjarji v mrzli, hudobni svet in šele potom bridkih izkušenj izvedo, da je vse, kar so jim naslikali, samo laž. In to je vedno in povsod enako. Londonski bankir, irski kmet, ame-rikanski ropar, ponavadi se imenuje član trusta, Ned Galwey — vsi so enaki. Mislim, da bom Neda odslovil.« »Ne, ne, tega ne smete,« je dejal oče Cosgrove. »On ima veliko družino in v bistvu ni slab človek,« »Seveda ne! Bil je izvrsten mož, dokler ga ni napadel pohlep po zlatu. Radi Vas ga obdržim, a o nesebičnosti mi ne govorite več. Kaj takega sploh ni na svetu.« »In vendar, vendar,« je dejal zmagovalno oče Cosgrove, Gospod Hamberton je zmrščil obrvi in Claire se je smejala. »Ali ste kaj novega odkrili? 0, mož, Tvoja vera je velika,« je vzkliknil gospod Hamberton, »V tej župniji,« je začel počasi oče «MtinitiiHiitiniittitiimiiiiti ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................* STRAN 74 ILUSTRIRANI GLASNIK 8 ŠTEVILKA ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... Voma. at se podi, podi! Gospod, naj se zgodi Tvoja volja! Bog daj, dane zgrešim poti... Ali te boli? Matrjona, zakaj molčiš? Ali te boli?« Strugar se je ogledal po nji. (Dalje.) Naj nam bo danes dovoljeno prinesti sliki velezaslužnih gospodov, ki se z izredno marljivostjo in skrbjo posvečata že dolgo vrsto let službi Rdečega križa: Ivan Dax. Razdejanje v Kovnu na Ruskem. nekoliko omamil težko čuvstva, ki ga je obdajalo. Imel je mnogo besed v ustih, še več pa misli in vprašanj v glavi. Nesreča ga je udarila naenkrat, da ni ne slutil, ne mislil, ne se zavedel in ne razumel. Do tedaj je živel mirno, vse je šlo po navadnem tiru, v omamni pozabnosti je preživljal svoje dni, brez žalosti in veselja, sedaj pa je naenkrat začutil neznansko dušno bolest. Brezskrbni lenuh in pijanec se je, ti meni nič, jaz tebi nič, znašel naenkrat v položaju človeka, ki je poln misli, ki mora skrbeti, hiteti naprej in se boriti s prirodo. Nič manj značilno ni to: kako se je v njem naenkrat vzbudila skrbežljivost do stare svoje žene. Strugar se je spomnil, da je začela nesreča na včerajšni večer. Ko je prišel tedaj včeraj zvečer, kot po navadi pijan domov, jo je začel, kot vedno, pretepati z rokama, stara pa ga je pogledala tako, kot ga še ni pogledala nikdar. Navadno je imel izraz njenih oči nekaj bolestnega, pametnega na sebi, kot psi, ki se jih mnogo tepe, a slabo hrani, sedaj pa je gledala topo, skrivnostno, kot gledajo svetniki na podobah ali umirajoči. S tem čudnim, neznanim pogledom je pričela bolest. Strugar si je ves neumen izposodil hitro konja pri sosedu in peljal staro v bolnišnico, v nadi, da ji bo dal Pavel Ivanič s praški in zelišči, zopet prešnji pogled nazaj. »Ti pa, Matrjona, če , ,,« je mrmral, — »če te bo Pavel Ivanič vprašal, če sem te kdaj tepel, reci: Ne! — In jaz te ne bom nič več tepel. Pri svetem Križu! In ali sem te iz hudobije tepel? Jaz sem tolkel samo tako. Jaz imam usmiljenje s teboj. Kdo drugi bi se ne zmenil, jaz pa se peljem s teboj.,, trudim se..Sneg pa Cev ruskega Gospod Ivan Dax, rojen v Požunu 1. 1861. Že od leta 1879. služi pri gasilnem društvu, stekel si je mnogih nevenljivih zaslug, kar pričajo diplome raznih gasilnih društev kakor iz Budimpešte, Požuna itd., neštetokrat so se ga spomnili pohvalno časopisi. Od leta 1880. je tudi pri Rdečem križu; diploma Rdečega križa ga imenuje za četovodjo. Gospod Dax je pri vsakem transportu ranjencev že od začetka vojske; z neumorno skrbnostjo in z velikim prizadevanjem nadzira težki prevoz ranjenih junakov, za svojo očetovsko ljubezen do nesrečnih mož in fantov, ki so prelili na bojišču svojo kri, zasluži vrli gospod topa, razbita po zadetku naše granate. Cosgrove — izkušal je s svojo povestjo kolikor mogoče vplivati — »v tej župniji, nekaj milj od tu, živi uboga družina, zelo uboga družina. Živino bi ji bili morali za-rubiti, da bi poplačali zaostalo najemnino, toda odgnali so jo, da bi rubežen onemogočili!« »Vse prav,« je dejal Hamberton. »Nadaljujte!« »No, ta uboga družina, ki ji je grozil rubežen, ki je bila obremenjena z najemnino, ki je ni mogla izplačati, je sprejela pod streho siromašnega človeka, rokodelskega pomočnika, in mu dala jesti in obleke, dasi ni nihče vedel, odkod je prišel. Ko je pred kratkim zbolel, so mu stregli in ga niso pustili v bolnico za uboge, dasi je imel mrzlico — in sicer je bila to neka revmatična mrzlica, toda vendar mrzlica. Ljudje niso poslušali zdravnikovih nasvetov, temuč so mu stregli v mrzlici, čuli pri njem ponoči in —« »In so bili navsezadnje dobro plačani,« je dejal gospod Hamberton. »Plačani? Kako naj bi plačal? Berač, rokodelski pomočnik? Pristavil bi še, da je celo Anglež.« »To presega vse, kar je bilo kdaj slišati. Če vzljubijo tukajšnji ljudje Angleža, potem so pravi kristjani v evangeljskem zmislu.« »Pojdite le sami tja. In pomnite dobro, ti ljudje so morali nositi mleko za bolnika od krav, ki so skrite v gorah. In pa, pomnite, toliko da vedo njegovo ime, gotovo pa ne vedo, odkod je, »Ali ničesar ne sumijo?« »Sumijo? Pač, a to je samo sumnja: menijo, da je pobegel vojak.« »Torej imamo že razlog! Za vsako reč je razlaga. V svoji kljubovalnosti proti vladi iščejo tudi v tem zadoščenja, da sprejmejo pod streho človeka, ki je prišel na-vskriž s postavo. Tu je vzrok. Mesto prave ljubezni in resničnega sočutja se najde vedno kaj drugega. Toda midva, Claire, si morava rojaka ogledati in ga pripeljati semkaj. Pri Ned Galweyevi hišici je še ena. Tam ga nastanimo in lahko bo potem nadziral Nedovo dejanje in nehanje. Kje pa stanuje ta vzorna družina?« »V Lisheenu, približno šest milj vzhodno od tu. Boste videli, da je vse tako, kakor sem rekel.« »Dobro. Naj Vam bo dana vsaka prilika, da mi dokažete svoj optimizem. Lis-heen! Claire, zapomni si to ime!« Obisk v Lisheenu se je tudi izvršil z zgoraj omenjenim uspehom. XIX. Pismo z Irskega. Dublin, 12. decembra 18—. Predraga Edith! Bila sem za kulisami in vse videla, a nisem odkrila nič onih strašnih reči, katere si si Ti domišljala. Tudi na odru sem bila, in jaz menim, — toda ne smem se še čutiti tako varne, dokler nisem slišala kritikov —, da sem svojo vlogo dobro igrala. Občinstvo je bilo prav navadno; nosilo je kričeče barve in buljilo vame z brezizraznim pogledom. Izmed šestorice mojih družic so bile vse še pod šestnajstim letom — sama sem tako zahtevala; štiri niso še ................................„„„„„..............„......................................................................I........................""»lil.....I..............................."II................""'............"lllll...................................................................................................................1................................... ŠTEVILKA 8. ILUSTRIRANI GLASNIK 75. STRAN ............„„„„„„„...................lllll.......................................................MM..................................II.................. II.IIII...U.""........................I".............................................I...................................."HI"............I...............I......I.................1...............II""""".............IIIIII.O Ivan Dax, že 36 let v službi gasilnega štva in 35 let pri Rdečem križu. Anton Jagodic. Rojen leta 1868. v Loki pri Mengšu od uglednih kmečkih staršev, je služil 18 let pri vojaški bolnišnici št. 8 v Ljubljani kot ekonom ter je sedaj nastavljen pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu kot oficijal. Več kot 12 let že deluje z vso vnemo pri Rdečem križu. Da je organizacija bolnišnic ob mobilizaciji tako izvrstno uspela, je gotovo tudi njegova zasluga. Z železno vztrajnostjo je že v mirnem času skrbel, da so bila skladišča vedno polna in v redu. Da se je govorilo malo o njem, je razumljivo, saj se ni nikdar silil v ospredje. Vse svoje uradniške dopuste je porabil v to svrho, da je vsako |leto dru- O generalu Globočniku so časopisi že pisali; to je slavni slovenski general, pred kratkim še polkovnik, ki je stal na straži proti Srbom ter jih vrgel pri Ze-munu nazaj čez Savo v Srbijo. Nj. Veličanstvo presvetli cesar mu je zato podelil viteštvo reda srebrne krone III. vrste z vojno dekoracijo ter ga povišal v generala. Zdaj Drani junaški general svojo rodno zemljo pred nezvestim Italijanom. Z neomajnim zaupanjem v Boga in svoje čete; z zaupanjem v Boga, kajti visoki gospod je trdno veren Slovenec, ki nosi na prsih odlikovanje: Pro ecclesia et Pontifice, z zaupanjem v svoje čete, kajti vojakom je skrben oče, razumen in odločen poveljnik, ki mu podložni brezpogojno zaupajo, ki ga priprosto ljudstvo spoštuje in ljubi, Preblagorodni gospod general ne skrbi General Globočnik, častni občan Boh. Bistrice in Srednje vasi, v sredi zastopnikov obeh omenovanih občin. Anton Jagodic, C. kr. oficijal; organizator vojnih bolnišnic Rdečega križa na Kranjskem. njegovih zaslug, njegove človekoljubnosti in milosrčnosti sta ga občinska odbora v Bohinju in Srednji vasi izvolila za častnega občana. f Dr. Avgust Levičnik. Krepak, z rdečim križem na uniformi nadzdravnika, je bil odšel pred letom v Galicijo, sedaj se je vrnil v — krsti. 26. novembra 1914. ga je podrla di-zenterija in pokopali so ga pod tatarskim gričem v Przemyslu. Te dni so pa prepeljali domov. Na pokopališču v Kranju čaka vstajenja . .. Dr. Avgust Levičnik se je rodil 3. septembra 1877. v Gorenjem Logatcu. Oče, finančni svetnik v p., 92 letni starček, vso pohvalo in priznanje tudi od strani širšega občinstva. uredil skladišča in bolniške barake Rdečega križa. Skromnemu možu bodi s tem izraženo priznanje kot pridnemu delavcu na polju humanitete! Ne mala je tudi njegova zasluga za točni in natančni transport ranjencev, kateri se vrši že več ko leto dni z neupogljivo vztrajnostjo in pridnostjo. samo za vojaštvo, pri srcu so mu tudi civilni državljani, kar dokazuje njegova skrb za bohinjsko prebivalstvo. V priznanje General Globočnik. bile stare niti dvanajst. One niso še ugriznile prepovedanega jabolka in so še vse otroškonaravno nedolžne. Maud Beresford me je poljubila, kar je dobro znamenje. Nekateri so si namigavali in si pošepeta-vali: »Če bi vedela!« »Ali je bilo to poročno ali pogrebno zvonjenje?« Deloma se je sicer to govorilo od daleč, a sem izvedela vse. Ena je dejala: »Prevzetnost si kmalu vrat zlomi.« Iz vsega tega boš lahko raz- videla, da je imel moj prvi nastop na odru zakonskega življenja prav lep uspeh. Meni vsaj stvar ugaja. Beseda zame ne vsebuje nobenega strahu in jaz tudi mislim, da svojo zunanjost lahko izpostavim glediški razsvetljavi. Ne, jaz nimam nobenega veselja več, vrniti se na dolgočasni prostor gledalcev; karamelim in posladkorjenim ci-tronam sem že odrasla. Jaz sem bila že sita samega gledanja. »Življenja, življenja!« je vpilo moje srce in njegovi klici so uslišani. In zelo slabo bi moralo biti, če bi svoje vloge ne igrala na tak način, da me ne bi občudovali znanci ter me zavidali sovražniki. In kaj naj si želi žensko srce drugega? Toda! Da preneham s prispodobami — te nesrečne navade sem se nalezla od Tebe — zakaj si mi pisala tako žalostno, javkajoče pismo? Če bi bilo pisano iz meglenega Londona, kjer je megla tako rumenkasta kot Tiber in tako gosto-debela kot egiptovska tema, bi razumela. Mi smo bili tam pred kratkim. Vse je debelo in težko; zrak strdi črnilo na peresu in misli v možganih. Toda tako pismo z »indijskega koral bogatega obrežja«, iz dežele ble- stečih se pagod in večno modrega neba! To je največja profanacija, Deževno vreme, žgoča sopara in tropična vročina ne zadostujejo za opravičbo. Kaj Ti je, predraga Edith? Neki žalosten, da, obupen ton zveni v Tvojem pismu. Ti pač gotovo nisi nesrečna? Jaz bi si ne mogla domisliti vzroka, Ti, Ti, ki si bila vedno tako vesela, brezskrbna in razigrana, kako mi zamo-reš ob taki priliki razviti tako žalostno sliko za bodočnost? Piši mi še enkrat, predraga Edith, in reci, da jemlješ vse nazaj, da je vse strašna pomota, ki jo je povzročila samo vročina, drugače ne pustim več Ralpha v Indijo, Toda o Ralphu Ti nisem še ničesar napisala. Ne ustraši se ob tem imenu! Oni mladenič, ki si ga omenila Ti, je vsled premnogega čitanja in študiranja prenapetih knjig nekoliko poblaznel; odpotoval je proti južni Irski, da izvrši neko pustolovščino. Najbrž se od tam ne vrne več. Jaz mu gotovo nisem naredila krivice. Vedno in vedno sem ga svarila, naj se ne vdaja mislim, ki se ne dajo nikoli udejst-viti — razen mogoče za zidovi blaznice — in naj bi bile še tako lepe v knjigah. Toda bilo je zaman; hotel je sam videti, kako je s stvarjo. Z menoj je pretrgal, ne da bi mi bil obrazložil z najmanjšo besedo, in odšel. Kdor se zaljubi v idejo, ne more istočasno ljubiti žene. In četudi bi jo poročil, bi bilo med njima vedno nepremagljivo nesporazumljenje itd., samo stvari, ki se slišijo pri razporočnih razpravah, Ralph Outram — tako se imenuje moj ljubi mož — Ralph Outram, vitez Batho-vega reda, prej v službi v Indiji, nima nobenih idej. Toda on je angel. V svoji službi in v družbi se je povzpenjal od stopinje do stopinje, dokler ni dosegel skoraj najvišje točke. Tu se je sklonil k meni in me po- •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItIti STRAN 76. niMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mit iiiiiiiiniii 11II1111II mi ■ ■ > 1111 M1111 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII.......Illllllllllll.III......................................................................IIlllll111II11II lili III ILUSTRIRANI GLASNIK • llllllllllllllllItlllllllllMIlllllllllllll h m, 11 iii... i.iii.. ii.ii mi. 11 iii mi .iiii.iiiiiiii im 8. ŠTEVILKA lini.....umu Mlllllllilllllliiiiliiiiir še živi v Kranju. Leta 1902. je promoviral na Dunaju, kjer !je nadalje služil V2 leta kot namestni asistenčni zdravnik in enajst mesecev prak-ticiral v občni bolnici. Nato je vstopil kot hišni zdravnik v zdravilišče Alland in se po 13 mescih nastanil v Ljubljani, kot praktični zdravnik — internist. ;! Rojen diagnostik se je neumorno izpopolnjeval z dosledno samoiz-obrazbo. £ Napisal je tudi več strokovnih r azpravic v nemškem in slovenskem jeziku. Imel je čuteče srce in vedno odprto roko za ubožce. Veselila ga je narava in lepa umetnost, vednostna knjiga in duhovita šaljica, in vse dni je bil zvest sin katoliške cerkve. Pri odhodu je prejel sv. zakramente in tudi izdihnil previden. Časten Ti spomin! Dr. Avgust Levičnik umrl v Galiciji. t Pavel Rupnik. Zamislil sem se, da bi napisal nekrolog Tebi, dragi Pavle. Pa srce mi je bilo pre-tužno, ne najde izraza o bolesti, ki jo je občutilo ob novici, da si padel. Za domovino si se navduševal, za domovino si se žrtvoval, z delom si stvaril domovini boljšo bodočnost. Sedaj si prelil svojo kri za domovino. Več nisi mogel storiti. Dal si vse, srce in kri! Storil si veliko delo, počivaj v miru! Ali nam se toži ob prebridki novici. Še vidimo Tvoj dobrotni nasmehljaj, še čutimo dih Tvojih plemenitih idej ... pa nikoli več —. Toda, ko smo se ločili, za-klical si nam: »Na svidenje!« Da, na svidenje!«] Da, na svidenje, tdragi Pavle, na svidenje pri Bogu! Jurist Pavel Rupnik je bil navdušen Orel-telovadec. Kot član predsedstva »Zveze Orlov« se je marljivo udeleževal zvezinih sej, ter tam s svojimi premišljenimi nasveti izprožil marsikatero koristno dejanje. Zlasti marljivo je sodeloval pri domačem Orlu v Šent Vidu nad Ljubljano, kjer je bil delj časa podpredsednik odseka. Njegova temeljita in globoka zamišljena predavanja na fantovskih sestankih so zelo vplivala na poslušalce. Uspešno je nastopal tudi v drugih odsekih in bil skoraj duša naše organizacije v celem okrožju. Istotako vneto je sodeloval tudi pri Ljudski knjižnici in Čitalnici, Knjižnico je popolnoma preuredil v duhu dijaških knjižnic ter ji zlasti o počitnicah posvečal veliko ljubezni. Pa tudi v Gradcu, kjer je pravkar dovršil svoje študije, je bil eden izmed najdelavnejših članov slov. katol. društev. Akademično društvo »Zarja« je izgubilo z Rupnikom marljivega in vnetega starešino, kjer je s svojim talentom in s svojo pridnostjo veliko obetal v delu za domovino. Zelo mu je bilo v Gradcu pri srcu izobr. društvo »Kres« in pa Orel. To delo je trajne Pavel Rupnik kadet 17. pešp. padel ob Dnjestru. vrednosti. Koliko omahljivcev je znal pridobiti pošteni stvari, koliko je osebno žrtvoval za prospeh naše misli, to ve tisti, ki ga je poznal. Zato je prerana smrt, tega plemenitega, nadepolnega mladeniča, potrla naša srca. Samo misel, da se je izvršila božja volja, nas tolaži. Vživaj pri Bogu plačilo! Oš Varujte sa „ srditih bojev ob bukovinsko-rusH meji. Kraj', kjer stoji veliki kazujejo, s kakšnimi plemenitimi čuvstvi so prešinjene naše čete. križ, je grob generala Kungsporna. vzdignil k sebi. To je omotična visočina; a jaz se držim pokoncu. V Londonu sva preživela par krasnih tednov. Zdelo se je, da pozna tam vsakega človeka, celo ljudi iz priprostih slojev, kajti v najinem hotelu ga je obiskalo nekaj zelo čudnih postav. Toda napram tem je držal ostro razdaljo. Bila sva v dolgi vrsti družb, obiskovala gledišča. Potem sva se podala na miren kraj ob morju, Littlehampton mu je ime, daleč proč od velikega, nemirnega sveta. Tam je bilo krasno. Ne pravim, da ne ljubim velikega, nemirnega sveta. O ne, svet je prav lep, posebno če mu je mogoče mirno gledati v oči in če se človek lahko — no, na odru je včasi zelo prijetno — vendar, če se človek lahko nekoliko umakne radovednim ljudem. Toda Ralph je angel. On je tako postrežljiv, tako dober. On tudi gleda zelo, da si ohrani svoje stališče v družbi. Pravi, da so vsi taki, ki so bili v Indiji; to pride vsled občevanja z domačini Majhen dogodek me je prestrašil, a me tudi napolnil z občudovanjem do tako močnega in mogočnega zaščitnika. Nekdo iz proletariata — Ralph rabi vedno ta iz- raz — si je preveč dovolil in postal predrzen. Ralph je bil neskončno potrpežljiv, nato pa je moža prijel pod pazduho, nesel ga na dvorišče pred hotel in ga kar spustil na tla. Bilo je zvečer, preden sva odpotovala v Littlehampton. In zdaj še nekaj o darilih. Bila jih je velika množica. Pošiljam Ti obenem s pošto »Irisht Times«, ker jih sama ne morem našteti. Zelo lepa so in draga. Vendar enega darila ni bilo: preprosti šek je manjkal. Ta način darila izmed slabih znakov najslabše znamenje modernega propadanja; a možje imajo pač prav različne nazore o teh rečeh. Toda jaz ga bom že izDreobr-nila. Kako se pa naj zahvalim Tebi, predraga Edith, za Tvoje darilo? Samo to Ti lahko povem, da sem bila vsled presenetljive njegove lepote vsa iz sebe. Ta tako fina svetla politura porfirne vaze — saj je to porfir? — krasna oblika in precizno delo, zelena, zvita kobra na dnu, ki tvori tak nepričakovan kontrast, me je presenetila in zelo razveselila. Neka ženščina mi je sicer dejala, da je videla enako, toda mnogo večjo v Chastworthu; a to je bilo samo žensko bahanje. Ne, tej vazi enake ni več na svetu. Tako pravi vsakdo. Nekaj afektiranih ljudi je dejalo, da jih je ob nepričakovanem pogledu na kačo pretresla groza. To je bila samo domišljija. Drugi so jo izkušali razlagati za simbol. Seveda je to budalost. Določila ji bom poseben prostor v svoji novi sobi. Tvojo prekrasno dopisnico, ki je bila v njej, je vzel Ralph in jo ohranil kot talisman, kakor je dejal. Zakaj pisana je v njegovem ljubljenem sanskritu. Kaj pomeni, mi noče povedati. On pravi samo, da so vse različna orientalska, pesniško navdahnjena voščila, Ko se mi Ti svojega lepega dne vrneš domov, bova o tem govorili, in ti mi boš morala prelepo, pesniško vsebino prevesti. O mali senci, ki pada na mojo srečo, Ti tudi še moram poročati. Moj dobri papa ni imel pri vsem tem radi svojega slabega zdravja nobenega veselja. Niti v cerkev ni mogel z nami, ker so mu noge otekle. Toda bil je napram meni zelo ljubezniv in dober, (Dalje.) •■0VI ■■VllllflBtlltltltlll ■ tm lltSfllflVIIIBIII9ll(tl>lfl iS9 VVSBIS ■ ISSIf IflVVSBIVKfftitllllltlltVIlVIVIIVtllttlllltVtlllitttlltlltAIVtllltfl ■ V tSIIIIVIIVtllltBISBflllSIflllSIIIBIItfllllSlIlffBItlVIlfllll IS9SVV ■■■■9tHSiliBltllVIIII9SflVBIIItBllllllfllVtlllB>IIBIISS0fll It t ftS t B1BBBIIS ■■ > I !■ ■ tfltlicmfftt VBt S9SBIB ■ 1B Bil ItVIlItStVI • Vfl ■ ■■ ■ t ltllftlllt89VVBSSI9IIVIItVIIVIICI8ilflflfflB ŠTEVILKA 8 ILUSTRIRANI GLASNIK 77. STRAN IIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIMIIHIMIIIMIIIIMIIIIIMIIIMMM IMIIMIIIIIIIII llllll IIIIII lllllimil II lllll IIIIHIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillHIllllllllllllllMIIIIM r^lllllfe lo^fe^ol ot 9o svetu, o* rj=llllllll=a —' Svetovna vojska. Na Balkanu se je pričel boj za osveto in pravico. Na eni strani prodirajo avstro-ogrske in nemške čete, ki so že zasedle Belgrad in Smederevo, ter terjajo od Srbov zadoščenje za sarajevsko žaloigro, proti Knjaževcu so začeli z napadi Bolgari, ki zahtevajo obračun radi bitke pri Bregal-nici. Velikopotezna akcija ima pred očmi v dolini Morave železnico Belgrad — Niš, od tu Sofija—Carigrad. Četverosporazum je sicer izkrcal nekaj čet v Solunu, a na-daljne poti te ekspedicije so neznane, sedanja grška vlada se je izrekla za oboroženo nevtralnost. Srbi se baje pripravljajo na obupen odpor, na pravo ljudsko vojsko, v kateri bo sodelovalo vse prebivalstvo. Gotovo je, da se bodo pri prodiralnih napadih vršili ljuti boji, a predvsem je treba pomisliti, da avstro-ogrska in nemška težka artiljerija prekaša srbsko, naša pehota je zdaj ravnotako izvežbana kot srbska, pomoč četverosporazuma pa ni tako številna, da bi mogla zadržati naše sile. Že ob prehodu čez reke so bile uničene tri srbske O kugi. (Po Manzoniju — »I promessi sposi* — prosto prevedel Konrad Theuerschuh.) Trdnjava Kamjenec v Rusko-Poljski ^ f divizije; Srbiji preti pogin zaradi njenega hujskanja in večnega ruvanja v Evropi. Najtežji obračun mora biti tam, kjer je padla prva iskra strašnega svetovnega požara, kjer sta padli prvi žrtvi sovražnega ščuvanja in spletkarjenja. Ruska zvezda je vsled velikih porazov od maja do oktobra otemnela, zaščitnica protiavstrijske politike na Balkanu je oslabela, njena varovanka je navezana sama nase, tako se začenja najnovejša ofenziva na Balkanu, ki je sovražniki v prvem početku niso smatrali za resno. V kabinetih četverosporazuma vlada nervoznost, jasno uvidijo, da se borimo za zmago smotrno in pre-računjeno. Na Ruskem stoje Nemci pred Dvin-skom in odbijajo ruske napade, zavzeli so postojanke pri Ilukstu, z močnimi silami to hoteli prodreti Rusi pri Črnovicah in , (ob gališki meji) od severne strani. srečilo zasesti prednje postojanke, po večini so jih morali spet opustiti. Na italijanskem bojišču je že začel sneg in mraz. V dobroopremljenih podzemeljskih jarkih stražijonaše čete na meji. V visokih tirolskih, koroških in primorskih gorah so v zemlji cele vasi majhnih stanovanj, ki vsaj nekoliko varujejo naše čete ledu in viharja. — Italijan je napadel vnovič visoki planoti Folgarijo in Lava-rone, po strašnih izgubah je moral nazaj; brezuspešen je bil njegov sunek na dober-dobsko planoto, vse njegove množice mu ne pomagajo nič; strašni odpor naših mož in fantov uduši vsako silo s svojo hrabrostjo že pred žičnimi ovirami. Akcija pri Dardanelah ne uspeva. Odkar je vzeto nekaj čet v pomoč Srbiji, blokirajo zavezniške bojne ladje še bolgarsko luko Dedeagač in v Črnem morju Tudi sedanja velika vojska ni prešla brez [pomanjkanja in bolezni, ki so navadno sledile vojskam kot njih zveste družice in spremljevalke. Zato je zanimivo, kako opisuje največji laški romanopisec v svojih »Zaročencih« kugo, ki je leta 1630. divjala v Milanu in po vsej gorenji Italiji, katero je grozovito opustošila. Ta bolezen je bila stalna spremljevalka nemških čet, ki so imele vsled politike nemških cesarjev vedno posla v Italiji, Tako so tudi leta'1629, vdrle v Milansko, da bi se spoprijele s Francozi, s katerimi se je nemški cesar zaradi nasledstva v deželi vojvode Vincenca Gonzage zapletel v boj. Zdravstveni svet, kateremu je bila ta-čas v Milanu poverjena skrb za higijeno, se je zavedal preteče nevarnosti. Zakaj tudi pred dobrimi petdeset leti so nemške čete zanesle kugo v Italijo, ki je posebno v Milanu hudo gospodarila. In strah zdravstvenega sveta ni bil neutemeljen. Ob vsej poti, po kateri je hodila vojska, so ležala posamezna trupla, po hišah, ki so jih zapustili prebivalci iz strahu pred Nemci ali pa kar na cesti, kjerkoli je kateri izmed vojakov onemogel in izdihnil. Ko so se ljudje vrnili in so utihnile v daljavi zadnje trombe odhajajoče vojske, so jeli posamezniki in cele družine obolevati Vojaška hiša iz neotesanih brun za fronto. pa pri Bučaču, napadi so bili zaman, ravnotako brezuspeha je napadal pri potoku Korminu. Razvidno je, da ni več rusko bojišče težišče sedanje svetovne vojske, kakor tudi ne na Francoskem, še manj pa na italijanski fronti. Na Francoskem so sovražniki obnovili prodiralne poizkuse, prav posebno hudi boji so se vršili na črti pri Souchezu in Neu-villu, pri Loosu, v Argonih in Cham-pagni, Ljutim napadom sovražnikov niso odgovar jali uspehi. Bori se z vsemi mogočimi vojnimi sredstvi; z minami, ročnimi granatami, s strupenimi plini, v ba-jonetnih naskokih in v velikih artilerijskih dvobojih. Na nekaterih krajih se jim je po- pričakujejo Bolgari napad na Varno. Dva transportna parnika sovražnih čet so potopili vEgejskem morju nemški podm. čolni. Model spominske cerkve, kifjo namerava postaviti mesto Sarajevo v spomin rajnemu prestolonasledniku Fran Ferdinandu. • IIIIIIIIIIIIIIIMIIIlIlhllllllllMIlMIllllHI lllllll STRAN 78. iiimiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmii IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIi lili .............................................................................................................IUIMfc.lllllllHIII........ ILUSTRIRANI GLASNIK • Mllllllllllllllll.......................................................................................................................... ||ll||H||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHM«IIHIIIIIIHIHIIIIIIIMMIIIIIHmiHIIIMH»HHHIIIIII» 8. ŠTEVILKA »'••min......imunimi.................................i...................... in umirati vsled hudih in čudnih bolezni, pomirilo. Pretenke vesti mu torej ne Lmo- katere so bile večini tedaj živečih povse remo očitati. „ . neznane. Redki so bili namreč oni, ki so A od najrazličnejših strani.so priha- pomnili kugo, ki je pred 53 leti divjala po jala vedno nova vznemirljiva^poročila. Od- dospeta v okužene kraje, se je bila bolezen že razpasla tako, da ni bilo več treba iskati dokazov; nudili so se sami od sebe. Obhodila sta Lecco, Valsassino, obrežje komskega jezera, okolico Monte di Brianza in Gero d' Adda. Povsod so bila vrata hiš zaprta in vasi zapuščene, prebivalci pa so se razkropili po "poljih in gozdih ko divje zveri. Držali so v rokah meto, dišečo rutico in steklenice jesiha; mislili so namreč, da jih to obvaruje kuge. Poslanca sta se prepričala o številu umrlih, ki pa|je bilo naravnost strašno. (Dalje.) Varna, bolgarsko pristanišče, ki jo namerava rusko črnomorsko brodovje napasti. J. D. Pesmica ni za rabo, dasi ima lep akrostihon. Baron Šindilj. Škoda, res, a verzov ,,Zamujeni večerji" naš list ne more priobčiti. Milanskem. Zdravstveni svetnik Lo-dovico Settala, ki je ne samo doživel ono kugo, ampak je bil tedaj tudi eden najbolj srčnejših zdravnikov, je skrbno poizvedoval o vsakem dogodku v osumljenih krajih, 20. oktobra 1629. je'na podlagi sumljivih dejstev poročal zdravstvenemu svetu, da je v Chiuso, zadnji vasi okrožja Lecco, ob bergamski meji, brezdvoma izbruhnila kuga. Ta pa ni sklenil ničesar, kot poroča zgodovinar Tadino, Kmalu nato pa so prišla podobna poročila iz trgov Lecco in Bellano, Zdravstveni svet je odposlal sedaj komisarja, da bi s komskim zdravnikom preiskala sumljive kraje. Ta dva pa sta bila lahkoverna ali malomarna in neki star brivec v Bellanu ju je prepričal, da ta bolezen ni ni-kaka kuga, ampak posledica jesenskega izpuhtevanja močvirij in pomanjkanja ter bede, ki jo je s plenje- Solun, grško pristanišče, kjer želi četverosporazum izkrcati svoje čete v pomoč Srbiji. Taborišče ločenih prebivalcev v Galiciji, osumljenih, da so bolni na koleri. njem in požiganjem povzročila nemška vojska ob prehodu skozi one kraje. To poročilo je zdravstveni svet popolnoma poslali so dva poslanca, ki naj dotične kraje vestno preiščeta: že omenjenega Tadino in nekega prisednika komisije. Ko Našim naročnikom! Nekaterim naših cenj. naročnikov je potekla naročnina, zato je bil priložen predzadnji številki poziv. Vse te prosimo, naj naročnino pravočasno obnove, da ne nastane v pošiljanju lista nered, ker z dne 28. t. m. bomo list ustavili! — Pri tej priliki pohitite, prijatelji lista, zopet na delo za naš „GLASNIK". Razširajte ga med svojimi znanci, zahtevajte ga v trafikah, brivnicah, prodajalnah, gostilnah in na kolodvorih! Jten^i l^dedar ze lete 1916 ♦ opremljen z dvema pomenljivima vojnima sličicama (»Soči« in »Po bitvi«), pripraven za urade, šole in privatnike, je natisnila Katoliška tiskarna. Cena 50 vin. Pri naročilu nad 10 komadov 10% popusta, nad 50 komadov 20% popusta, nad 100 komadov 30% popusta. — Naročila izpod 10 komadov se bodo izvrševala le v pozneje navedenih trgovinah. • MMHMIlMMIMIIIIIIIlItlHIllllllllllllHIHIIHMtlMMHIIIIIIIHIHMIlIHIIIIIIIIHMI HMHItlltllltlHIMIIIIIIIIMIIMIH ŠTEVILKA 8. ot it9tMiiV*M*9iMI*lttllft