DOLENJSP
ij
Izhajajo 1. in 15. Tsacega meS€Ca. Cena jim je s poûtnino vred za celo leto naprej 2 K, /a pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroénino in uzntinila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
GOSPODARSTVO-
s čim se na Dolenjskem najslabše gospodari?
Kaj kratki, pa žal, preresnîènî odgovor na to vprašanju se glasi: z gnojem. Gnoj, dasi je z ozirom na c^lo kmetijsko gospodarstvo le gospodarski odpadek, je odločno najvažnejši, najdragocenejši pripomoček iispes-nemii gospodarstvu. Kar kmetovalec s pridelki iz zemlje vzame, to ima z gnojem zopet nadomestiti. Urez gnoja ni pridelka ! Gnoj pa seveda tem bolj izda, tem bolj rodovitost nase zemlje povišuje, čim boljši je, cini već ima redilnih snovi v sebi. NoÈemo Šele razlagati, katere redihie snovi se v gnoju naliajajo, kako da se ime-oujejo ; zadostuje naj v tem oziru tole : Gnoj, kakoršnega na kmetiji dobivamo, obstoji iz treh glavnih delov, namreč : 1. iz živinskega blata, 2. iz seavnice, in 3. iz nastilja. Gnojilne snovi naliajajo se pa v veřji meri le v prvili dveli obstojnih delili — toraj v blatu in scavnici, ne pa tudi v nastilji. liedilne snovi, katere se nahajajo v v nastilji, so proti onim, katere imata blato in seav-niea, v tako majhni meri zastopane, da jih skoro vredno ni upoštevati, Nastilja ima v gnoju pač le to nalogo, da se ona z blatom in scavnieo pomeša, da gcaviiico popije ter vse skupaj v tako stanje spravi, v kakoršnem se dado redilae snovi najbolj ohraniti in na najpriklad-nejši način na njive itd. prepeljevati. Veliko večjega pomena je nastilja v tem oziru. Ona stori, da postane naSa zemlja rahlejša, temnejša in vsled teh lastnosti tudi za rastline gorkejsa in za obdelovanje priklad-nejsa. Te lantnosti našega gnoja so zelo važne ali vendar ne tako, kakor je važna njegova gnojilna vrednost. Gnojilna moč, gnojilna sila, ta nam je poglavitna, to si moramo toraj v gnoju v kar le mogoče v polni meri ohraniti! Gnojilno moč pa obdržimo najbolj v gnoju na ta način, da obdržimo njegove tri obstojne dele, namreč blato, ecavnieo in na-atiljo v kar le mogoče tesni zvezi. To dosežemo s tem, da imamo gnojnisče tako urejeno, da ne more tekoča voda blata in sravniee od nastilja spirati ter iz gnojnisča odpeljavati. Gnojnisče biti mora toraj na takem prostoru umeščeno, da se ne steka nanj voda iz sosednih streh, najmanj pa še iz sosednih potov, zemljišč ali pa niorda eelo iz sosednega potoka Î Gnojnisče mora imeti pa tudi neprodirno gnojniČno jamo, da se zamore Vsa tista seavniea, tista gnojnica nabirati, katere nastilja v hlevu popiti ne more, in da se nabira v njej tudi vsa tista gnojnica, katero deževnica in snežniea na gnojišču samem iz gnoja izpirata. V ta namen mora biti »eveda tudi vsa seavniea, katere nastilja v hlevu po-
piti ne more, po podzemeljskih vodnikih v gnojnično jamo napeljana. Gnojnisča brez gnojnične jame si umni kmetovalec misliti ne more in ne sme; kajti gnojnice se ne sme v gospodarstvu Čisto nič izgubiti, aaj je gnojnica tekoče zlato za vsakega kmetovalca. Da pa gnoj svojih redilnih snovi tudi na gnojišču vsled izhlapevanja v zrak, solnč-nega pripeka, ne zgubi, naj je gnojišče kolikor mogoče obsenČeno. Njegova gnojiiična jama mora imeti pa tudi pripravo, s katero se dá gnoj ob suliem vremenu polivati, in s katero se zamore gnojnico v gnojnične lajte polniti, če jo je treba po travnikih, njivab razpeljavati. Gnojnična jama mora biti opravljena toraj ali s posebnim skaťcem ali korcem, s katerim se gnojnica zajema, ali pa, kar je najboljše, s posebno gnojniČno Črepalnico ali pumpo.
Vidite, dolenjski gospodarji, tako gospodarijo z gnojem in gnojnico uzorni gospodarji drugih deželii, tako gospodarijo z gnojem in gnojnico pred vsem naj-uzornejši kmetijski gospodarji — vrli Švicarji. In kako je pa s tem gospodarstvom pri nas? — Žalostno, kar se <lá in nasprotno vsem pravilom umnega gospodarstva. Dobra, izgledna gnojnisča 80 pri nas tako redka kakor bete vrane. Ako se potuje od vasi do vasi, od gospodarstva do gospodarstva in opazuje gnojišča in ravnanje z gnojem, kaj se najde? Povsod se najde, da je gospodarstvo z gnojem silno zanemarjeno in naravnost Škandalozno v pravem pomenu te besede. Da je temu res tako, dokazati hočemo v prihodnjem listu z opisom naših dolenjskih gnojnišč, katera so si povsod zelo tako podobna kakor jajce jajcu. Nočemo pa le grajati, ampak tudi svetovati in pomagati, in zato bodemo opisali najpriproatejso napravo umnega gnojnišča ter ga pojasnili s potrebno podobo.	__(Kouec prill o il 11 j i È.)
K letošnji košnji.
Za košnjo je treba pred vsem lepega in stanovitnega vremena. Treba je pa tudi pravšnega razvoja trav. Najboljši čas za košnjo je nastopil, kadar je večina trav v (;yetju. Takrat dobimo največ sena in najboljšo krmo. Ce kosimo prej, pred polnim cvetjem, dobimo se boljšo krmo, t(»da premalo bi se je nakosilo. Če kosimo pa pozneje, ko je trava že ocvela, dobimo pa veliko slabšo krmo in vrb tega tudi manj otave. Mnogi gospodarji se držijo zmeraj enega in tistega časa za košnjo. To ni prav! lîes da nastopi košnja v posameznih krajih navadno ob gotovem času, ali vendar so tudi tukaj izjeme, ki se ravnajo po vremenu, po razvoju trav itd. In na te izjeme hočem danes opozoriti nase
gospodarje. — Časih je pomlad bolj zgodoja kakor druge poti. Če je pomlad bolj zgodnja, je treba tudi prej kositi. To smo videli lansko leto. Lanska pomlad je bila nenavadno zgodnja. Kdor je to vpoateval in pri6el prej s kosojo, ta je dobil veliko boljše seno in več otave. Kdor je pa odlaSal in čakal na običajni čas za košnjo, temu je seno prezorelo. Dobil je veliko alable seno, razun tega pa tudi dosti manj otave. Tudi letos je trava bolj razvita kakor druga leta. Vsled gorkega in sniincga vremena v aprilu je začela trava prej poganjati v cvetje kakor sicer. Zato bi se imela tudi letoa prva košnja nekoliko prej pričeti. IJvažujmo to in ne odlasajmo z delom, ako je čas in vreme nastopilo. Ker je treba o tem Času opraviti navadno tudi nekaj drugili nujnih del na polju in po vinogradih, glejmo, da opravimo vsa ta dela raje nekoliko prej, tako da dobimo potrebni cas za košnjo. Potem se je pa lotimo z vsemi silami.
Posestniki, ki imajo dosti košnje, naj raje nekoliko prej pričnejo s košnjo kakor da bi jim krma pre-zorevala. Boljše je, da dobimo nekoliko manj sena, zato pa izvrstno seno in dosti otave, kakor da dobimo nekoliko več sena,, zato pa slabo, prezor-jeno seno in vrh tega še malo otave. Kakor vpliva zgodnja pomlad ali pa gorka pomlad na hitrejšo rast in na zgodnji razvoj travniških rastlin, ravno tako vpliva pa tudi dobro gnojenje. Kjer travnike dobro gnojč, tam imajo t»di bolj zgodnje košnje. Lep izgled o tem nam daje Švica. Ta dežela je bolj mrzla ko naša, ali tam kosijo za suho po-gostoma že koncem meseca maja ali pa v pričetku junija. Tako hitro se razvijejo trave vsled dobrega gnojenja in obdelovanja.
S pravočasno košnjo smo pa tudi sicer na boljšem. Po naših travnikih je dosti plevelniii rastlin, ki zoré različno. 8 pravočasno košnjo se lahko eden in drugi plevel uniči, ki se sicer s semenom naprej razširja. Prav tako ostanejo pa tudi trave bolj rastne in dajejo več otave, če jih o pravem času kosimo. Nič ni slabšega za otavo, kakor če trava prezori. S tem ne prikrajšamo samo časa, ki je potreben za rast otave, ampak s tem oslabimo tudi rast trave. Prezorćla in ostarela trava nima nikdar tiste rasti in moči kakor trava pokošena o času cvetja, liavnajmo se torej pri košnji tuđi po tem in ne samo po koledarju !
Politični pregled.
v avstrijskem državnem zboru so vsprejeli novi zakon o krošnjarstvu. Potem je prišla na vrsto vladna predloga glede laškega vseučilišč. Ko so radi znanih nemirov v Inomostu morali opustiti laski pravni oddelek vseučilišča, bilo je treba misliti na kak drug kraj. In vlada je predlagala Roveredo, mesto v laških Tirolih. Italijanski poslanci pa zahtevajo, da mora biti sedeŽ vseučilišča v Trstu. V „Slovanski zvezi" združeni slovenski in hrvatski poslanci so glede nameravanega italijanskega vseučilišča izrazili : najprej priznajo Italijanom pravico, da zahtevajo in dobé svoje vseučilišče, a to mora biti na Čisto italijanski zemlji, ne pa v mešanih mestih kakor so n. pr. Gorica, Koper, Zader, Trst. Ob enem pa zahtevajo vsaj pravni oddelek v Ljubljano. Poslanci se bodo to pot pač odločno postavili, kajti če
jim sedaj ne bo mogoče dobiti vseučilišča v Ljubljani, kdo vé, bo li potem sploh kedaj mogoče. Državni zbor se snide zopet 6. junija.
Minister zunanjih zadev grof Goiuhovskl je obhajal desetletnico svojega službovanja. 1 O let minister — pač redka prikazen v naših časih !
Na Dunaju se vrši jako zanimiva in za vlado pod-učna sodna obravnava proti štirim Tržačanom zaradi bomb. Pokazalo se je, da je bila v Trstu zasnovana cela zarota proti Avstriji. Hoteli so napraviti med ljudstvom velike nemire in med razburjene nmožice potem vreči bombe. To razburjenost bi bil potem porabil Garibaldi in s svojimi prostovoljci vdrl v Trst ter ga posedel v imenu laškega kralja. Značilno je to in veliko pove, da se niso upali imeti te obravnave v Trstu, ampak se vrši na Dunaju ; tako malo zaupajo laškim prebivalcem Trsta, Dunajski sodni dvor je dobil nekaj pretilnih pisem, ki imajo namen porotnike oplasiti. — Obravnave bodo zato odslej tajne.
Na Ogrskem novih ministrov, ki bi bili všeč proti-vladnim strankam, še nimajo. Cesar je poslal skupnega ministra liuriana kot zaupnika v Budimpešto, da razvozla ta čudni in zamotani vozel.
Nemški državni zbor je sprejel zakonski načrt, ki določa več ko 15 mlilijonov kron za zboljšanje delavskih stanovanj. — Pri poroki nemškega prestolonaslednika bode zastopal našega cesarja nadvojvoda Franc; Ferdinand. Tudi Francoska odpošlje posebno poslanstvo.
V Rimu zbrali so se po ukazu sv. očeta Pija j u goslo vanski-a vstri j s k i škofje, da se posvetujejo o perečem vprašanju glagolice, katero skušajo ljudje, katerim je sicer cerkev deveta briga, izrabljati za gonjo proti cerkvi in za umazane strankarske namene.
Srbija zopet nima ministrov. Ker je dobil pri vo-litvi predsednika skupščine StanojeviČ le pičlo veČino glasov, ni hotel sprejeti izvolitve, ministerstvo pa je podalo ostavko. Kralj bo najbrže razpustil skupščino in bodo spet nove volitve.
Med Rumunijo in Turčijo je nastal spor, ker je neki turški uradnik dal zapreti rumunské šolske nadzornike. Ilumunija je zahtevala prav odločno zadoščenja. Govorilo se je že o vojski, a te ne bo, ker je Turčija ugodila vsem zahtevam Uumunije. — Hoji med vstaši in turškimi vojaki se vedno ponavljajo. Razven od Turkov morajo Bolgari in Srbi veliko pretrpeti tudi od Grkov in divjih Albancev. — Umrl je mlajši sultanov brat princ Ahmed. Pravijo, da ga je dal umoriti sultan sam, ker se boji za svoj prestol.
Nemirov na Ruskem še vedno ni konec. Povzročajo jih z večine židje, katere so v Varšavi prebivalci napadli s kruto silo tako, da je moralo priti vojaštvu mirit z orožjem. Mnogo oseb je bilo ranjenih in ubitih. Morilec velikega kneza Sergija je bil obešen ; keaal se svojega zločina ni prav čisto nič.
Iz rusko-japonske vojske: Gotovo je, dasta se že združila Uoždestvenski in Nebogatov. Kje pa da sta, tega nihče ne ve. Mnogo se je govorilo, da je Uoždestvenski bolan, da, celo da je umrl. A je popolnoma zdrav in se z vso vnemo pripravlja za prihodnjo bitko, v kateri hoče zmagati ali pa umreti. — Tudi na suhem v Mandžuriji se pripravljajo važni dogodki. Hoji med prednjimi stražami so vedno pogosteji. Vsak dan nam lahko prinese poročil o bitki na morju in na suhem.
Obrtnikom — rokodclceiu.
Peti občni zbor obrtne zadrnge se je vrail 21. m. m. ob ii. uri pop., ker ni bil prvi ob 1. uii ííklep(!en, r«di tega se je vršil (iiugi liro pozneje. Gospod FranCić pozdravi navzoCe ter poroea o zadružnem delovanju v Jetu 1904, v katerem je bilo 13 sej, pri katerih se je reňilo 36 proiienj za podelitev obrtov, 26 prosilcem se je vstregle, 10 zavrnilo. Vseh točk dnevnega reda pii sejah se je rešilo 79, kar znaii delavnust ndbora. G. MaloviĆ poroča o tajništvu in blagajniškem stanju. Vseh članov je dtisedaj zglašenih 546, od katerih se jili je veliko izselilo iz zadriižnega okraja, največ v Ameriko. Od teh 646 Slanov se porazdeli na 46 vrst raziiib obrtov. V letu 1904 je vstopilo 28 Dovib članov, učencev vstopilo 34, izstopilo ali bilo oproščenih 26. Razposlalo se je 141 raznih vlog, lued temi je b'lo 46 ovadb o osebali, katere izvršujejo obrt brez dopustila. — Oilbor se je trudil, da varuje b)a-gajtiisko imetje, posrečilo se je s pomočjo in prijaznostjo gosp. Jakšela pi'ibraniti na stanovanju 120 kron na leto, ker brezplačno prepušča potrebne prostore v porabo. G- Jakšetu «e izreče tem pittoin topla zuhvala. ( Sprejeto enoglasno. ) Enako gre zasluga npravi „Dolenjskih Novic," da se vedno izdatneje razvija obrtna organizacija v korist obrtnemu stanu, kajti uprava nam gre povsod na roke, vsied Česar se prihrani veliko dela in ludi zdatnili stroškov, V puliii meri zasluži uprava „Dolenjskih Novic," da amo ji hvaležni in izieče naj se v imenu vseh obrtnikov naia zahvala ! Prosi se nadaljne prijaznosii in sodelovanja za koristi in razvoj obrtnega stan» m njegove organizacije. (Z odobravmijem enoglasno sprejeto.) Blagajna je imela dohodkov v let« 1904 na vstopnini novo-vatopivšib Članov mojstrov 281 K, na vsttipnini učencev 170 K, na oprostnini učencev 180 K. Denarnih glob se Je vplačalo vsled nereda 40 K. Dohodki leta 1904 skupaj 671 K. Stroškov pa je bilo v.«eh skupaj 666'10 K iz česar se določi prebitka 104 90 K. K temu se prištejejo prihranki iz prejsnih let, kateri 80 naloženi obrestonosno v mestni hranilnici v znesku 849-63 K. S prebitkom 1. 1904 se je prihranek pomnožil, kateri je tiidi nal<»žen v liratiilnici na skupno vsoto brez obresti na 964 63 K. Ta račun se je odobril pri c. kr. okr, glavarstvu z dne 6. aprila 1906 z vlogo št. 6393. Člani dolgujejo na in-ki»r])oracijskill pristojbinah za 1ij78K, kateri znesek se po odloku C. kr. trgovskega ministerstva z dne 13. decembra 1904, Štev, 66673 v,«aki čas laliko iztirja, kar se bode v kratkem tudi storilo.
Na predbig g, Windisoherja se izvolita pregledovalcem teh računov gg. S, pl. SladovtČ in Jakob Mikolič, katera naj poročata pri prihodnjem občnem zboru. Gosp. Frančič kriti-kuje postopanje c. kr, okr. glavarstva, ker ni vkljub prošnji poslalo svojega zastopnika, kakor zahteva zakon. S tem po-kai,e, da se ne zanima za zboljšanje obrtnega stanu. (Med navzočimi nastane nevolja )
líadi spremembe zadružnih pravil poroča g, Stefanovič, Vsled sklepa zadiužnega odbora z dne 1, marca t, 1. predlaga, da se za vse na novo vstopivše člane poviša pristojbina od 10 kron na 15 kron; priporoča to vsled tega, ker se marsikateri nepremišljeno odloči za samostojno izvrševanje obrti, katere pa vsled nezmožnosti, konkurence in brez vsakega premoženja ne more vzdrževati, da je konečno primoran sanio-8tojno.<it zopet opustiti ali prisiljen se izseliti. Ako se poviša pristojbina, boda slednji preje premislil, bode li zagotovljen <ibstanek, da ne pride po nepotrebnem v izdatke. Tudi z ozjrom tia pomanjkanje pomočnikov, vednega zahtevanja po zboljšanju plač in di ngili ugodnosti, da se zamore istim ustreči, je umestno, da se konkurenca omeji. — Predlog g. pl. Sladoviča, kateri tfJplo priporoča povišanje prisUgbine in sicer na 20 kron za vsako posamezno obrt posebej. N. pr, ako ima eden po več obrtoy, ko nastopi v tem okolišu, ima plačati od vsake obrti po 20 kron, enako če se za več obrtov ob enem zaprosi. — Predlog g. pl, Sladoviča je bil enoglasno sprejet.
(Ki)nftc i)riliodu.jiĚ.)
Obrtnikom in rokodelcem v važen preudarek.
Dne iil. m. m. vršil se je občni zbor obrtne zadruge v Novem mestu, na kateiem je bilo navzočih okoli 20 oseb. Na dnevnem redu bili so za zadružinstvo oziroma za obrtnike
in rokodelce jako važni predlogi, kateri nalagajo celo posameznim Članom tndi gmotne izdatke. Iz celega zborovanja se vidi, da med člani obrtne zadruge ni nobenega zanimanja, akoravno hi marsikateri član našel dovolj poduka, kakor tudi naše) v isti varovane lastne interese.
Gg. obrtniki in rokodelci ! Vcdilo bi me predaleč, da bi raziskava! razne vzroke Vaše malumarno.iti, oziroma brezbrižnosti, ali ta brezbrižnost sega tako daleč, da za moj e ista biti osodepolna za vse člane. Ako je mogoče pri občnem zboru biti izvoljen v odbor s 4, beri štirimi glasovi, med tem ko obrtna zadruga šteje 560 članov, potem takem je vsako delovanje v korist tega društva nemogoče in taka izvolitev ni nikaka čast, niti vspodbuja za kako delo, Vsled tega izražam željo, naj se .skliče nov izvanreden občen zbor, na katerem se ima voliti celi odbor, ali pa ako obrtniki in rokodelci nimajo nobenega zanimanja, nobenega interesa do zadruge naj se ista razdruži.
V koliko bodo s tem oškodovani ist', naj si posledice tega sami pripišejo svoji malomarnosLi. Gotovo je, da ne more odbor v korist obrtne zadruge nič storiti, ako člani iste povsod nasprotujejo, isto obrekujejo in s tem lastne interese v blato mečejo. Iz gori navedenega svetujem načeluištvu obrtne zadruge, da skliče izvanreden občen zbor, na katerem naj ae voli celi odbor. Zahvaljujem se onim petim članom, kateri so me v odbor volili ter izjavljam, da pod takimi razmersmi smatram vsako izvolitev v odbor prej za nezaupnico, kakor pa za čast.
S, pl. Siadovič, ml olirtne zairuge.
LII^EK.
Možatost,
v nekem velikem mestu je bilo. Mlad mož, dostojno oblečen, stopal je po ulicah. Na obrazu mn je bila brati skrb in žalost. Hil je trgovski potnik, ki je popustil jako dobro sluibo v domačem mestu, samo da je utešil svoje hrepenenje po velikomestnemu življenju. V velikem mestu je bil sedaj, a tudi bil brez sluibe. Kar si je bil doma prihranil, ginilo je bolj in bolj. Živel je zadnje dni vedno bolj skromno in se j" ravnokar preselil v bolj eeno gostilno. Tja je šel sedaj s trdnim upanjem v srcu, da bo danes dobil slnžbo. Pred tremi dnevi je bil dal v velik dnevnik insérât in ta gotovo ne bi» brez u»peba.
Ko vstopi, pride mu nasproti visoko rasel, eleganten gospod, kateri ni mogel zatajiti svojega pokolenja: bil je žid. „Ste vi gospod Weneke, trgovski potnik ?" ga vpraša. Mladi mož je pritrdil.
„Bi mi li hoteli dovoliti, da pogledam vaša spričevala?" Z nekako nejevoljo mu jih da, Oni jih natanko pregleduje m vedno bolj zadovoljen um je obraz,
„Všeč ste mi. Veste, za prvo vam dam 1600 K. Jaz sem namreč knjigotrzec in moja trgovina je jako obširna. V prospeh našega podjetja pa moramo imeti trgovskega potnika, ki bo knjige spravil in spečal med najsij-še in najnižje sloje. In vi ste kakor nalašč za nas. Ravno katoliškega zastopnika sem si želel."
„V kakem smislu pa deluje vaSe podjetje, če smem vprašati?" oglasi se Weneke,
„Berite," odgovori žid in mu poda obširen zapisnik. Bili so naslovi najbolj umazanih in protiversko najbolj strupenih knjig, knjig, ki so očitno napadale vero in jo sramotile ter v sladkih mamljivih opisih spodkopavale poštenost in nravnost. Ko je prelistal ves zapisnik, postal je silno resen. Žid je to takoj zapazil,
„No, za začetek vam pač dosti ponujam ! Vas prednik je imel le 15O0 kron in je bil jako spreten mož. In pozneje se vam lahko še kaj priboljša. Kaj ne, vi vsprejmete jionudbo? Natakar, steklenico avstrijskega vina in dve kupici !"
„Prosim, prosim", prekine ga mladi mož, „ne zame. Midva se se nisva domenila. Najprvo bi vas nekaj vprašal. Oemu pa hočete imeti za razpečavanje takih knjig ravno katoličana V" „Čemuť" čudi se krivonosfc. „Takoj povem. Katoliškemu potniku je lahko priti li katoličanom. Kakor vidite, so knjig«'
pisane y naprednem in prosvitljeuem duhu, da preieno t«mo in zmoto. No, ste zadovoljni?"
„Jaz naj bom torej Tolk v ovčji obleki? Ne, tega pa ne morem. Katoliško sem vzgojen —
„In nočete pustiti svoje zabite praznovernosti", seže mu Žid vmes. „Bodite vendar pametni. Oe vas sodim po vnanjem, stari ste kakili 95 do 30 let, pa še rerujete take nenmnosti ? Kaj vas bo tudi le le s 40 leti pamet srečala, kakor — ?"
.Nehajte s svojim praznim besedičenjem", reče kaj živahno trgovski potnik, „in nikar ne sramotite, kar mi je sveto in ljubo. Vase ponudbe ne apreimem, ker bi to bilo zoper moje versko prepričanje. Povem vam pa na vsa usta, da bom povsod, kodei ko i bora le mogel ljudi svaril pred vašimi ničvrednimi knjigami."
„Kaj, kaj", zaropota žid, „hočete žaliti mene in našo trgovino?"
„Ako mislite, da sem vas žalil, saj veste pot, da si poiščete zadoščenja", odvrne Weneke malomarno,
„Ne bodite norec in vzemite, kar se vam ponuja. Vi nimate službe in jaz sem vam stavil lepo ponudbo. Recite: hočete ali nočete" sili žid vanj,
„Ne, nočem. Prosim, da me dalje ne nadlegujete. Z vami ne govorim več" reče odločno mladi mož.
To je pa Žida silovito vjezilo. „Tudi prav! Samo to mi je žal, da sem dragi čas po nepotrebnem tratil z Vami. Povem vam le; nikar ne pridite k meni, ko boste čez teden dnij lazili okrog sestradani in brez denarja. Ne vsprejmem vas, tudi £e bi hoteli za polovico prej ponujane vsote. In službe tudi drugod ne boste dobili, vam zastavim glavo. Zakaj naša roka je močna in v tako velikem mestu nihče ne bo lazil za vami."
Te besede za brezveratvo vnetega žida pač niso mogle potolažiti mladega moža. „Dobri Bug, kakšna izkusnjava je bila to ! Pa ne, raji stradam in tudi lakote umrjem, ko pa da bi zatajil vero. Bog me gotovo ne bo zapustil." Tako je vzdihnil T tej zares hudi in veliki poskušnji.
Po skromni večerji šel je v svojo sobo in pri večerni molitvi je prisrčno Bogu potožil svojo nadlogo.
Ko mu drugo jutro prinesó zajutrek, je poleg ležalo pismo. Ruka se mu je tresla razburjenja, ko je pismo odprl in bral je. Kaj?
„Dalj časa iščem katoliškega trgovskega potnika z dobrimi spričevali, ker pri svojem podjetju dosledno nastavljam samo katoličane. Bral sem Vaš insérât, in Vas vabim, da pridete k meni, če mogoče od 2. do 4. ure popoldan. Plača po dogovoru.
Friderik Wolach, knjigotržec."
Mlademu možu se je iz prsij izvil vzdih hvaležnosti, iz srca mu je privrela iskrena zahvala, iz očesa pa je padla topla soiïa na pismo kakor pečat. Še tisti dan je bil nastavljen v dobro službo.
Za pridnega, možatega katoličana je povsod dosti posla in dela, ne da bi mu bilo treba za vsakdanji kruh zatajiti vero in prodati dušo. — Možate Bog podpira, mevže pa prepušča samim sebi.
Piše se nam:
Iz Krškega. (Uzoren žebelarki zavod.) Gotovo ni potreba dokazovati, kako revno ;e pri nas čebelarstvo, ta najvažnejša panoga kmetijstva in kara je prišla naša, nekdaj po celem svetu sloveča kranjska čebela, za katňrt> se je striiJo na raiijoD«. Čuditi sa mora debel ar-široko vnjak samo, da n\ zginilo telega sveta najimBuitnejse pleme popolnoma s površja zenalje, ako vidi, kako se muči ta uboga živalca za-Tidv ^«ved^ioaU	U ^wfei^tó^ 'sisti^ft^., V^Vm v«^,
ker Dima naseljuiistvo priložnosti učiti se najpotrebnejših stvari, namenjen sem ustanoviti v Krški okolice „uzoren čebelarski zavod", kjer se bo učil lahko vsakdo racijonelno-uspesno Čehehrit in sieer teoretično, kakor tudi praktično, Kfet la	poiieljft çftsamftiûVt çTea\a\>, ofetnem sa z
udano proiajo na v^e rodoljube, posebno preč. đabovećino, me v težavnem začetku blagohotno podpírat in mi pomagat ustanoviti nameujeni temelj naši Čebeloreji. Zakaj bi nazadovali,
ko nadkriljujemo lahko vse narode! Obračun prispevkov, kateri se bode svoječasno v „Dol. Novicah" priobčil, pregledal bo gospod župan v Krškem.	Fr. Hrastovčan.
Ne v Ameriko!
29. Marz 1906.
„Ob, gorie mu, kdor od (loma mora, Kdur v doinn nima tcě prostora."
Pismo sn pisali fantje: 22 let stari posestnikov sin Anton Hočevar iz Velikih Lašč št. 36, 20 let stari posestnikov sin Janez Hočevar iz Opalkovo št. 1, občina Lužarje in 19 let stari Jožef Drobnic iz Dulšake (Kurja vas) št. 8, občina Turjak, ki so se po prigovarjanju nekega, leta 1867 rojenega, doma iz FinkoV", občina St. Gregor poleg Vel. Lašč Janeza Jelner, po domače „Žani" in tudi „Lasar", nabiralca laa, ki je ob jednem tudi agent pii agenturi v Vidmu-Italija, brez dovoljenj» izselili v Ameriko. „Žan" hodi največ po Kočevskem, Litijskem, Ljubljanskem in Logaškem okraju,
Predno so odpotovali, so prejeli še od Jelnerja sledeče pismo:
Dragi Anton!
Ne smete iti na zug, ampak h nogam v soboto zvečer na Škofelca. — Ob 7. zjutraj bo čakov fijakar.
_______	Podpis odtrgan.
Dragi stariii !
Stokrat bi bilo bolše iti 10 let h vojakom, kotbrez^posa iti po agentih čez Udino v Ameriko. Ko smo prišli na Ško-felco, čakal nas je fijaker, peljali smo se približno 10 minut, kjer nas je čakal „Žani". Popřeje doitia je rekel, da bodemo dali fíjakarju 6 gld. 4 fantje, ali morali smo dati 12 gld. do Rudnika vsak po 3 gld. î v Rudniku smo vzeli karte do Občin, od Občin srao šli v Trst k nogam, v Trstu smo čakali ene 4 ure. Ob 8, uri zvečer smo vzeli s Trata karte do Sagrade, v Sagradi nismo za noben denar mogli dobiti prenočišča, tudi bi nas bili kmalu aretirali policaji, Toraj smo spet dobili fijakarja, ki nas je peljal dobro uro hoda v Molf^lkoni, tam smo bili čez noč. Ob 7. uri zjutraj smo se peljali spet s fijakerjem do Gradiške. In od Gradiške z drugim vozom čez grenco, čez grenci smo šli ob 9. uri zjutraj, brez vsake zapreke. Od grenca na prvem kolodvoru smd vzeii karte en štacijon pred UJino, in od tam smo šli 3 ure hoda v TJ lino. V Udini smo šli v agencijo v pisarno. Ko smo kupili karte do Klevelanda vsaka karta po 136 gld. povedali so nam agentje, da boJemo morali čakati 7 dni. Kaj smo toraj hoteli, dobili smo sicer najslabši stanovanje in hrano po 3 krone na dan. Z [jdine ko smo odšli v nedeljo zjutraj ob 4, rekel nam je agent, da smo sedaj vsega fraj. Hrano in stanovanje da dobimo zastonj, sicer pa, da se sedaj ne bodemo vstavili nikjer več, da gremo s potoma do Havre. Ali ta vrag nam je dal karte le do Kijase, v Kijaši smo šli v agencijo ter povedali, da smo mi plačali v Udini vse, da nimamo nič več denarja, ali še poslušati nas niso hoteli.
Toraj smo morali v gostilni plačati prenočišče, večerjo in zjutraj. Zjutraj smo Sli ob 9. uri na vlak, dali so nam karte, mi smo mislili, da gremo sedaj do Havre, ali motili smo se, na Švicarskem smo morali doli, na štacijonu Pjodijo Čakal nas je agent, in nas je gnal agent v pisarno, lu so nam spet povedali, da moramo čakati 6 dni in sicer na naše stroške. Tu smo se dolgo prepirali da nimamo denarja, ali nas niso hoteJi nič siišati. Toraj smo telegrafirali v Udino, kako in kaj, ali še odgovora nismo dobili. Iskali smo staoo-vanfa povsod ali vse /e bilo polao — vendar smo hvata B igu
TA N	XWÍTOO lia
postil ali plačati moramo eno krono vsak večer. Tn ta kra/ kjer stojmo je tak, da ne vidimo drugara, kot v nebesa k Bogu. Z nami tu čaka enih 150 tnox, — Italijanor, ali vsak dan jih pride od 10 do 20 mož, večina iiU kuri zatia) ogeui, kjer ni veČ prostora v liiiaal», kjer tn je le enih 7 hi». Šli bodemo od ta menda šele v soboto 1. aprila. Jemo le vsak dan, enkrat gorko prvič ker je Arago, iruglč ker ne moremo do'oiti, ker je toliko ljudi.
Dragi starimi, povedit« fantom, da Bog obvaraj Še kateri iti v Ameriko z „/ïanetom," ta hudič je Tzel od vsacega 20 gld., od Banuerga Janeza pa 16 gld. In tiste tri krone Di nič dal nazaj. Zaknj smo vzeli karte do Klevelnnda je ker SÛ agentje tako hoteli, s cer pa če bi hoteli iti t Porlelo, morali bi imeti vaak po 350 gld. Ker tu so stroški polovica več kot bi šli B posom. Zdaj ko bomo šli «d tu Bog ve kod kje se bodeino še vstavil', ako bodemo v veliki noči v Kle-velandn, bodemo dobri. Taki amo že, da ne vemo kje atno, največjemu eovratniku bi ne privoSčil tega. Ako bi prišel „Žan" na Bančevo, Bpi^dite ga, ter î^.andarmerij naznanite. Će bomo prišli srečno v Kleveînnd, dobite pismo od tam.
Sedaj Vas najsrečnejši pozdravimo vsi skupaj, Anton, Janez in Jože. Ko bodete pismo prebrali, nesite ga najprej k Stuparju, potem ga pa pošljite v Kurjo vas, ker amo samo to pismo pisali, ker če bi vsi hoteli pisati, bi preveč koštalo, pa neaite precej v Lašče in kje da ne bodo skrbeli.
Molite za nas. Z Bugom z Bogom, ■—
DomaČe vosti.
(Okrajna učiteljska konferenca) zanoyoraeiki okraj se bode vrlila dne 1. julija ob 9. uri dopoldne v dekliški Buli v Rudolfovem; okrajna učiteljska konferenca za krški okraj pa 8 julija v Kadečah pri Zidanem mostu.
(Dijaška božja služba) c. kr. viaje gimnazije v Novem mestu ob nedeljah in praznikih morala se je radi raznih nerednostij preložiti od 8. na 9. uro. To naznanja sledeče po odredbi preč. cerkvenega predstojništva in slavnega vodstva gimnazije na cerkvenih vratih obešeno naznanilo: Ob 9. uri je maša s pridigo dijakom namenjena in dijakom so prihranjene vse klopi po cerkvi. Vljudno se tedaj prosi, da se pusti dijakom prostor, — Ker je ta služba božja oziroma pridiga po svoji tvarini namenjena samo dijakom, zato se prosi, dijakov pri službi boitji ne motiti, kakor se je to dogajalo od izvestne strani. Cerkev namreč nikakor ni prostor za kak „rendezvous".
(Poroka.) Gjspod L Vrančič, c. kr. sodni pristav v Kostanjevici, se je poročil dne 23. maja t. I. z gospico Milko Klemenč-evo iz Ljubljane.
(Potres) so čutili v liudolfovem, Mokronogu, Št.-Jerneju, Krškem in drugod po Dolenjskeui dne 23. maja t 1, med 2. in
3.	uro popoldne in po nekod še pozneje po noči, iskode ni napravil nobene,
(Mestna liranilnica novomeška) razposlala je svoj računski zaključek ob koncu leta 1904. Ta denarni zavod uživa vseh jednajst let svojega obstanka popolno zaupanje občinstva, kajti iz podanih izkazov vidimo, da se leto za letom množijo naloženi denarji. Od leta 1903 na leto 1904 so se vJožki pomnožili za 175.663 kron. Na posojilo se je daJo 222.S18 kron. Občinstvo je za 46.655 kron več dolga naredilo kakor pa prihranilo. Hranilnično ravnateljstvo pripisuje ta dolg slabi letini in pa vremenski nezgodi v našem okraju. — Knjižic je lilo konec leta 1904 v veljavi 5094. Poprek so vsake knjižice vredne 619 kron 80 h. Dolžnikov, ki so posojilo proti intabulflciji vzeli, je bilo 13413 ter ima poprek vsak 1323 kj'on dolga. Poleg tega, da je mestna občina z vđim svojim premoženjem porok za varnost denarjev, ki jih občinstvo ▼ hranilnici nalaga, jezaše večjo varnost pri hranilnici naloženih doaedaj 107,815 kron. Hranilnici je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlnde, katera to nadzorstvo istinito izvršuje, kajti v poročilu beremo, da se je na ukaz visoke c. kr. deželne vlade pregledovanje hramlničnega poslovanja vršilo po veščaku v hranilni .stroki, in fo vpričo c. kr. vladnega komisarja, velebí, gosp. barona Rechbacha, in da se je vse v popolnem redu Haslo, in to je najboljše priporočilo za hranilnico.
(NateČa\ za zgradbo) novegatnrazrednega šolskega poa\opia v li\\Tn\ pn	»ft	LIct^TI«
;e vlotiti ťlo 6. junija í. J. Stroški stavbenih dei so proratu-njent na 32.000 K.
(Rfizpis&ntt) je sMba. organiatu in cerkvenika r B.\lm\c,v na Dolenieketn, Nastop a 1. julijem 1.1,
(Podučen dijaški izlet) so napravili učiteljtščniki
4.	leta učiteljišča v Kopru pod vodstvom svojega profesorja g. F. Spintreja in sicer iz Kopra v Trat, kjer so si mesto in njega znamenitosti ogledalr. Od tu so se podali z železnico
na Kranjsko v Krško. Tu so si ogledali meščansko šolo in potem Trškogoro. Iz Krškega so se z vozovi podali v Kostanjevico, v Št. Jernej in potem v Novo mesto. Tu so si ogledali uredbo kmetijske šole na Grmu, potem mesto in okolico. Iz Novega mesta so se z železnico podali v Ljubljano, kjer so si ogledali nje znamenitosti in so bili zvečer v deželni vinski kleti. Iz Ljubljane so se povrnili nazaj v Koper. Na tem svojem potovanju, ki je trajalo 4 dnij, od 15. do 18. maja so bili na Kranjskem prijazno sprejeti in pogoščeni v Krškem, Novem mestu in t Ljubljani. Videli so na tem dijaškem izletu pa tudi toliko podučnega, koristnega in zanimivega, da jim bode to potovanje ostalo v najpri-jetnejšem spominu. Opomniti je, da so bili ačiteljiščniki, katerih je bilo 26, treh narodnostij: Slovenci, Hrvati in Lah>. K-^d med njimi je bil vzoren.
(Nenavadno prirodno prikazen) je bilo videli dne 13. maja t. I. v gozdu „Rog" pri Toplicah na Dolenjskem, ižupnik iz Poljanice je šel tisti dan dve uri daleč bolnika za smrt pripravljat. Ko se je vračal domov, vidi gozd kake pol ure na okoln pokrit z rumenim dežjem. Vse je bilo rumeno: drevje, trava in cesf.a; luže so imele okrog in okrog rumen rob. Ko je nekoliko te tvarine v roke vzel in se je voda po sušila, je ostala na prstih rumena moka, žveplenemu cvetu podobna.
(Razstavljena je slika,) ki predstavlja Novo mesto v omračju, v prodajaloici g. J. Krajec nasi, v Novem mestu Umetniško dovršena slika je delo domačina gosp. J. Vavpotiča, ki je s tem zopet pokazal, kako ljubi domač kraj. Slika je tudi na prodaj.
(Vrsta porotnih obravnav v Novem mestu.) Dne 5 junija Ana Kuhar radi hudodelstva detomora; Mar-tinčič Urban radi nenravnosti. Oiiravnava je popoldne oziroma drugi dan. 6. junija: Puagerčar Francd radi poskušenega ropa. 7. junija: Kočevar Ivan radi goljufije.
(Mil ij ari j a) pojema, L>ti se še tam pa tam kake Ženske, a ne nastopa več s tako silo pri posameznih bolnikih. Zihvaliti se je zato ne malo — odločnim odredbam raznih gosposk in pa prebivalstvu, ki jih še dokaj natanko spolnuje. Prav ostro pa je treba pograjati gotove — denarja za tiskane vrstice lakomne — ljudi, ki so prav po nepotrebnem razburjali že itak preplašeno ljudstvo s pretiranimi poročili, mesto da bi je pomirjevali. Zabičajte raji ljudem, naj se vestno drže oblastvenih naredb in nikar jih ne plašite!
(Naznanilo.) O binkoštih bodo v ri.saínici c. kr gimnazije v Rudolfovem razstavljeni izdelki učencev obrtne nadaljevalne šale. Vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnega šolstva, se vljudno vabijo, da si jib ogledajo. — C, kr. giiim. ravnateljstvo kot vodstvo obrtne nadaljevalne Šole.
(Tesarski mojstej,) kateri je vešč mostove delati, naj se zglasi pri podpisanem, če je pri volji voditi ali prevzeti tesarska dela pri zidanju novega mostu Čez Krko pri Dol. Polju llizo Toplic.
Anton Kline, Gorenjepulje, pošta Straža.
(Samomor.) Obesil se je dne 15. m. m. posestnik J. PečariČ iz Smednika, občine Rake. V življenju je bil priljubljen v okolici in dober gospodar. Revežu se je zmešalo. To je v kratkem že drugi samomor.
(Naglo umrl) je Jakob Štefančič, posestnik z BoŽičevega vrha fare Sulior pri Metliki. Gnal je živino ob 6. uri z';utraj, padel je in umrl. Bil je marljiv in skrben gospodar.
(Prepoved za izvažanje krme) v inozemstvo, katero je ministerstvo z naredbo z dne 10. avgusta 1904 Izdalo, se je razveljavijo z zopetnira ministerskim ukazom z dne 22. maja t. 1.
(Družba sv. Cirila in M «toda v Ljubljani) "îSfem	ipftiraTOWam "to	Toîw\i\i\iom. YTV^.Í
dva/set leti so praznovali Slovenci tisočJetnico smi-íi «v. Metoda ter ustanovili kot vidno znamenje temu veličastnemu spominu „Družbo sv. Cirila ia Metodu v Ljubljani", Ministerstro zh notranje xadeve ^e izza 9. apiila 1885. leta s It. 5179 odobril« družliina pravila, ki jih je izdelala v to pooblaščena petorica naših moi. V tej dosti dojgi dobi 20 iet so nabrali naši rojaki marsikak tl80i:'.ak za našo družbo in marsikaj koristnega se je napravilo ž njim. Danes pa, ko gledamo nazaj na to
SO letno težavno delovanje, navdaja drnZbino vodstvo na.s]ednja prošnja in ielja, ki jo sporoča tem načinom vsem svojim podi užo cam vsem častitim rodoljubkinjam, \sem cenjenim domoljubom Ker „Družba av. Cirila in Metoda v Ljubljani" gotovo nt ustanovljena le za nekaj malo let, marveč kakor se kaže za prncej nedogledno dobo — saj se bije narodnostni boj danes liujSe nego prej — ker se slavi na njeno vodstvo \edno več z»htev, opozarja podpisano njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve it v bližnji prihodnosti. S šolskim letom 1905/6 se otvori novo eolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v kojem je nastanjen ondotni otroški vrtec. Ob istem Času hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec. Potrebno je, đa se v Mariboru vstanovi družbina ljudska šola. Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika. V Gradcu bi bil potreben Tsaj otročki vrtec. V St. Jakobu v Kožu na Koroškem bi radi z lettim 1907 svojo lastno slovensko trorazrednico, ki naj se s časom, ko postane deželna ljudska šola zopet slovenska, preustroji v kmetijsko šolo. Očividno je torej, da se bodo v najbliinji prihodnosti podvojili troski naše druibe. Res je, da imenuje družba štiri šolska poslopja svojo posest, res je pa tudi, da ima družba še nepokritega dolga v znesku 34.000 K, ki se tekom tega leta nsrase najbrže na 40 000 K. Ako pa hi če vodstvo zagotoviti družbi obstanek in ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam, potrebno je vsekak», da pokrije prej ta nepokriti primanjkuj. Radi tega se pczivlje podpisano vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh častitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov; prušnjo, da vsakdo izmed njih pri[k)more po svoje do tega, da se zboljša družbtno flnancijelno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obulus, odplačal bi se lahko precejšnji del družbenega dolga, če ne morebiti celo — kar je iskreno želeti — ves dolg. — Kjer pa ni mogoča piireditev veselice iz katerega koli vzroka, tam naj bi podružnična načelnistva skuhala pridobiti slehernega iz Rjihovega okraja vsaj kot družbinega podpornika od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrbo. Ako se odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je „Družba sv. Cirila in Metoda" sveta stvar, ki vedo ceniti njen obstoj, potem je podpisano vodstvo preverjeno, da bode v prihodnje lahko iu veliko lože vstrezalo potrebam in željam slovenskega uaroda. Ako bode vse slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, bode „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" ob svoji dvajsetletnici brezdvomno zrla v jasnejo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid.
Vodstvo družbo sv, Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Klic na pomoči) Družba sv. Cirila in Metoda je ravno letos, ob svoji 30 letnici, v posebno hudih stiskah: Že zdaj ima okoli 36 000 K dolga (koncem leta morda že 40.000 K), ali vrhu tega mora jeseni otvoriti otroški vrtec na Savi pri Jesenicah ter na Jesenicah samih, nujna potreba so nadalje ljudska šola v Mariboru in Studencih pri Mariboru in v St. Jakobu v liožu na Koroškem in v Gradcu vsaj otroški vrtec. — Rojaki ! Na tisoče slovenskih otrok se potopi leto za letom v globokih valovih širnega nemškega in laškega moiJa, obupno vas ^kličejo na pumoč pogrezajoči se rojaki na Koroškem in Stajarskem. Komur tli le iskrica domoljubja v srcu, kdor-Ieseše naziva Slovenca, vsak naj v teh hudih časih stiske položi svoj oboi na oltar domovine. Te dni bn krožila nabiralna pola za 1. 1905 od hiše do hiše. Pristopajte družbi kot ustanovniki (z 20 K) ali pa vsaj kot podporniki z 2 K na leto. Z veseljem pa sprejmemo tudi najmanjši dar in z veseljem pozdravljamo tudi najubožnejšega trpina v naŠih slovenskih vrstah. Ne bo naj letos, ob 20 letnici družbini, v okrožju Novega inesta in Kandije Slovenca, ki bi ne pristopil v goste vrste narodne armade slovenske. Bojnjmo se z uma svitlim mečem in imejmo odprto srce in odprte roke za trpečega brata! — Rudolfovo, v maju 1905.
Odbor moške podružnice.
(Ustanovi za slepe v podelitev razpisani.) Znano je, da je vid od vseh čutov največja dobrota, ki jo je modri Stvai nik podaril človeku, zato se vsakemu smili ubožec, ki je slep rojen ali pa pozneje oslepi. Poleg tega si
pa tak revež najtežavnejše pomaga do kruha; ne le, da ga. pogostoma stariši v izgoji zanemarjajo in ga smatrajo za naloženo jim pokoro, ampak revež ni sposoben za izvrševanje vsakega opravka in še tistega, ki se ga nauči, ga težavneje opravlja. V namen, da se taki ubožci morejo izgojiti in si pomagati do kruha, t, j. da se naučé kakega rokodulatva, ustanovljena je šola za slepe v Lincu na Gor. Avstrijskem, kjer se dečki in deklice vseh slojev sprejemajo, ako so sicer telesno usposobljeni. Da morejo revni stariši na Kranjskem, ki sami ne zmorejo vsí-h stroškov za vzdrževanje iz lastnega pokriti, v ta zavod poslati svoje slepe otroke, razpisuje ravno sedaj C. kr. deželna vlada v Ljubljani d ve taki ustanovi, nakutei ft take stariše opozarjamo. Razpis se dobi pri občinskem uradu.
(Sprejem gluhonemih otrok v gluhoneiri-nico v Ljubljani.) Poleg drugih človekoljubnih dobrotnikov se imamo največ zahvaliti rajnkemu dekanu Ignaciju Holzapfel-nu, ki je vse svoje življenje zelo skromno živel, da je v teku 50 let prihranil nad 80.000 gld, katera svota se je potem obrestovaJno nad 20 let naložila in koji je kapital zapustil v namen, da se na Kranjskem ustanovi zavod za, gluhoneme, katera blaga namera se je pred nekaterimi leti v korist teh revčkov uresničila. V Ljubljani obstoji tak zavod, ki nudi glunonemini otrokom, ki so sicer telesno razviti in sposobni v izobraževanje, vse potrebne pogoje, da morejo v njem dobiti Ijndsko-šolsko izumiko in izgojo in da se u^posobé za kako rokodelstvo in za kak drug stan. Ta zavod je za. one stariše, ki im^jo take še nedoletne otroke, največje važnosti, in ker mnogi ne ved6 pogoje, pod katerimi se sprejemajo gojenci v ta zavod, s tem opozarjamo nit razglas c, kr. deželoe vlade v Ljubljani z dne 13. maja t, ]., s katt^rim se sprejemajo » pričetkom šolskega leta 1905/6 šolo obvezni otroci-gluhonemi v ta zavod.
(Radi spoliranja [tatvine] ameriških listov) aretirani poâtni ekspedient Nemec je svoje dejanje prizniil, sedaj bode morda mogoče, da se bodo vsaj nekoliko ukradene denarne svote povrnile adresatom.
(Poneverjenja na železniški progi Dunaj-Trst.) Mesica velikega, sosebao pa v prvi polovici malega travna t. 1, so je na železniški progi pri Zidanem mostu, Št. Peter na Krasu in v Trstu opetovano dogodilo, da so se iz Amerike došla pi.siiia našla odprta. Pisma je odpiral neki poštni uslužbenec in pobiral morebiti v njih se nahajajoči denar. Največ takih pisei» se je poizgubilo. Ker ima sedaj celo preiskavo v rokali c. kr. okrožno sodišče v Celju in je vsa poneverjenja in vso škodo težavno tudi vsaj približno označiti, naj se oni sorodniki in znanci, kateri imajn svoje ljudi v Ameriki ter so ptejeli pisma od njih, iz katerih vsebine je razvidno, da je bil v njih poslan tudi denar, katerega pa niso prejeli, in se čutijo oškod<ivane, zgladijo z dotičnimi pismi pri najbliinji sođuiji ali orožniški postaji.
(Današnji list) obsega deset stranij.
*
« «
(Smarnice,) Glasi moje mladosti. V proslavo Marije zlošil Radoslav Silvester v Vipavi, Tisk R Šeber nasL v Postojni, Str. 108, V knjigi je 50 prav prijetnih in ljubeznivih Marijinih pesmij. 1 kom, broširan, stane K — 60, 1 kom. eleg. vezan stane K 1'30, Dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani,
Gospodarske stvari.
— (Kebrovft nadloga) nns obišče drugo leto. Letos imajo po diugih krajih vse polno kebrov, drugo leto pridemo pa mi na vrsto. Naša Dolenjska je kakor stvarjena za kebrc. Zato smo pa tudi tako bogati na tem škodljivem mrčesu. Obilna hrnstina v manjših in večjih gozdnih parcelah, ki se nahaja po Dolenjskem tudi sred polja, vse to daje tem kebnmt izvrstno pašo. Po dtugih krajih je drugače. Kjer ima smrečje namesto hrastine in gabrine, tam ni kebrov. Ker je zatiranje kebrov ob kraju gozda skoro nemogoče z ozirom na to, da bo tla pod drevjem zaraščena z grmovjem, tako da še blizo ni mogoče, nastane vprašanje, ali ne bi bilo prav, da bi se kraj gozdov nasaj«le smreke in da bi se na ta način odganjali kebri? Vzemimo jim pašo, pa jih bo kmalo manj! Dokler pa skrbimo sami za izvrstno pašo, jih bo zmeraj več. Dosedanje
izkuSnje nas tudi nié, da je ves lov na kebre, ki ae vprizarja ID postavnim potom zahteva, skoro brezvspesen, kajti liroSčev je prej vež ko manj.
—	(Proti gosenicam na zelju) se priporoča po-trošanje perja z apnenim prahom ali pa s slano vodo. V tem slučaju se vzame na 60 litrov vode 1 kg. soli,
—	(Najboljše sredstvo proti krticam) je to-le: Vzemi korenje, razreži et'^ podolgič v dve polovici in namaži jih znotraj z arzeniko. Zveži potem zopet obe polovici z nitjo skupaj in vtakni tako pripravljeno korenje v krtično luknjo. Napravi vse to v jeseni in nastavi d^oti tako znstrup-Ijenega korenja po krticjih luknjah, da bo več vspeha.
—	(Dobro sredstvo proti strunam.) Crv malega irnega hro»čs, katerega „pokelca" imenujemo, in to zato, ker se z glasnim pokom v zrak zažene, ako se ga na hrbet položi, je tako zvana „stinná". Tako imenuje ee ta Črv zato, ker je v primeri s svojo debelostjo jiiko tenak, rumene barve in kaj trd, tako da je res zelo podoben koščkom rumene strune. Ta škodljivec nahaja s« v zemlji marsikaterega vrta,
celo pa na njivah v veliki meri in provzrofnje velikansko škodo s tem, da se zajé v korenine rastlin, katere se potem posnié. D.Ï ga uničujemo, imamo dvojno sredstvo. Prvo je to, tla se vsako rastlino, katera prične veneti, izrije in črve iz korenin ven pobere ter zmastl. Drugo, veliko buljše, je pa to-le: Vzame se krompir, tudi glažast je dober, katerega se na dva, tri kose razreže ter med rastline plitvo zakoplje. Cez 8 dni vzame se krompir zopet iz zemlje in v vsakem kosu nahaja se gotovo po več strun, katere se najhitrejše na ta način pomori, da ae kmmpir v vrelo vodo zmeče ter ptttem za krmljenje prešičev porabi, druge nove kose se pa zopet v zemljo zakoplje.
—	(Prodaja modre galice, žvepla in umetnih gnojil.) Odbor kmetijske podružnice v Novem mestu je sklenil, da ostane prodaja kmetijskih protrebščin, ki jih oddaja kmetij'^ka družba v Ljubljani, še nadalje v rokah g. trgovca J, Per ko-ta. Oni čUni kmetijske podružnice pa, ki bi radi naročili kaj več skupaj, recimo 50 ali 100 kg. ali več, naj se, ako jim je ves na tem leiefie, oglase pravočasno pri knjelijski podružnici, ki jim bode rada naročila vse te potrebščine — seveda proti predplačilu — naravnost iz Ljubljane. G. Fr, Perko v Novem mestu prodaja gori navedene potrebščine po sledečih cenah : modro galico Da drobno po 6i h kilo, na debelo po 62 1) kilo; žveplo po 24 h, na debelo 20 h; umetna gnojila: iu sicer Tomášovo žlindro po 7 K 30 h, kaj ni t po 7 K, kalijevo sol 14 K, čilski solitér po 32 K 100 kil.
—	(Poskusnje z umetnimi gnojili.) V okolici Novega mesta se je napravilo letos dvanajst poskušenj z umetnimi gnojili, in sicíír s Tomášovo žlindro in kajnitom. Za te po.'^kušnje so sa odmerili poïsod po tnje prostori, veliki po 500 štirjaških metrov. Eden prostor se je pognojil s 50 kg. Tiiiiiasove žlindre, drugi s 50 kg. Tomasove žlindre in 25 kg. kajnita, tretji z'i kontrolo pa nič. Vspehe teh poskusov priobčiti hočemo jeseni, ko bo otava spravljena. Dodati hočemo takrat ob enem račun, kako se izplačajo v prvem letu umetna gnojila.
—	(Pospeševanje mlekarstva v novomeški okolici.) Kmetijska podružnica je v zadnji odborovi seji sklenila, da se priredi v Šmiheluin Bršljinu poduk o mlekarstvu in da se povabijo k temu ponku gospodinje iz novomeške okolice. Spričo razširjajoče se bolezni „miliarije" se mora pa la pouk za sedaj odložiti.
—	(Krasna dvojica še prav mladjh volov.) Gosp. Anton Bojane, Župan in posestnik v Št. Petru pri Novem mestu, ima v svojem hlevn dvojico volov, katera je je šele v Četrtem letu, in katera 1836 kilogramov tehta. Vola sta simendolske pasme in nista Se kdo ve kaj opitana, pač pa jako velika, prava orjaka, in kaj lepo ustvarjena. Ko bodeta popolnoma opitana, dosegla bodeta gotovo težo 3.000 kilogramov. Pač krasen dokaz velike vrednosti simendolske pasme.
—	(Viničarski in kletarski tečaji za odrasle mladeniče kranjskih vinogradnikov.) — Kakor prejšnja leta, bo imel deželni vinarski potovalni učitelj Fr, Gnmbač tudi v letošnjem letu dvodnevne viničarske in kle-tarske tečaje v raznih vinorodnih krajih na Kranjskem. Prca dvodnevna viničarska tečaja bodeta dne 19. in 20. junija v
Sv. Križu pri Litiji ter 26. in 27. junija v Žužemberku. — Revnejši udeleženci dobé denarne podpore po 1 K do 1 K 40 vin. na dan ter primerno odškodnino za pot, ako so Čez 1 in pol ure od učnega kraja oddaljeni, V vsakem kraju bo te nagrade le 15 mladeničev deležnih. Tečaja se sme vsakdo udeležiti; prednost gledé odškodnine imajo pa le revni udeleženci, spadajoči pod litijski, odnosno žužemberški okraj. Pouk bo trajal vsak dan od 8, ure zjntiaj do B. ure zvečer ter bo obsegal naslednje točke: 1.) Zakaj ge obnavljajo stari ali po trtnl uši opustošeni vinogradi in kaj je pri obnovitvi teh najbolj vpo-števati? — 2,) Kako in zakaj vegajamo ameriSke podlage in cepljene trte'? — 3.) Kako se novi vinogradi pravilno zasa-jajo, gnojijo in pozneje obdelujejo? — 4.) S kakšnim uspehom se vporabijajo umetna gnojila v vinogradu in katera umetna gnojila so najpriporočljivejša? — 5.) Katero cepljenje trt je bolj priporočljivo, snho ali zeleno? — 6) Kako je s trtami ravnati in katere vrste je pomnoževati, da se doseže vsako leto povoljna letina? — 7.) Katere trtne bolezni so najnevarnejše in kako se pokonču.jejo? — 8.) Katere olajšave nam nudijo dižavni zakoni pri obnovitvi vinogradov';' — 9.) Koliko časa bodo trajale te ugodnosti in kdo je ]»hko tth deležen ^ 10.) Katera poraba grozdja je za naše razmere najpriporoč-Ijivejša? — Prosilci, ki želé dobiti podporo in tudi dmgi, ki nameravajo udeležiti se tega tečaja, naj se zglasé pismeno pri kmetijski podružnici v sv. Križu oziroma v Žužemberku najkasneje do 10. junija t. 1.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 22. inaja 1905.
— (II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev.) Z ozirom na razglas podpisanega glavnega odb(»ra z dne 10 maja t. 1. javljamo, da je poučno potovanje na Štajersko, oziroma Koroško zagotovljeno ter da se bo vršilo po niže označenemu sporedn od 13, oziroma 14. do 17. junija t. 1. Prijave za udeležbo sprejt-ma itodpisani odbor še do 8 junija t. 1. Vožnja v tretjem razredu bo stala 25 K, v drugem razredu pa 50 K. — Vsak udeleženec naj posije najkesneje do 8. junija 1.1. podpisaiiemn odboru 25, oziroma 50 K, da se mu bo mogel pravočasno priskrbeti sešitek voznih listkov. Vse potne stroške nosi vsak udeleženec sam. Voditelj izleta, gosp, mlekarski nadzornik Leg var t, preskrbi vse potrebno glede vozov, prehranitve in prenočišč. Udeležniki se zbero v torek, dne 13, junija zvečer med 9. in 10. uro v hotelu Lloyd v Ljubljani, oziroma pridejo pravočasno na južni kolodvor, da se odpeljejo s poštnim vlakom ob 12. uri 15 min. ponoči iz torka 13. na sredo 14. jniiija. Udeleženci na tej progi, ki ne pridejo v Ljubljano, naj vstopijo v ia vlak. V sredo, 14. junija po dohodu vlaka v Wildon ob šestih zjutraj bo zajntrek ter takoj potem odhod z vozom v Waldegg na posestvo viteza Plessinga, kjer bo ogledovanje velikanske reje prašičev (400 prašičev), izdelovanje sadnega šampanjca ter sirarne, iz Waldegga se udeleženci vrnejo preko ' graščine Herbersdorf — kjer si ogledajo velikanske sadovnjake — nazaj v Wildon, kjer ho kosilo. Po kosilu odhod v Gradec. Tam si ae isto popoludne ogledajo vzorno pernt-ninarstvo deželnega zavoda v Feldhofu ter deželne kmetijske šole v Grottenhofu. Ogled mesta Gradca in prenočevanje.
V	četrtek, 15. jnnija odliod iz Gradca zjutraj ob šestih v Welslerg, kjer ho ogledovanje vzornega gospodarstva in reje pincgavske govedi pl. Dehneja, Ob pol 12. uri odpot<»vanie v Bruck, kjer bo kosilo, iu popoldne ob treh odh<»d v Admont. Tamkaj izletniki obiščejo samostanske kleti. V Adinontu bo večerja in prenočevanje. V petek, 16. junija zjutraj ob petih odhod na štajersko deželno šolo za živinorejo in planinarstvo v Grabnerhofu ter ogledovanje vzornega planinarstva v lîuchau. To ogledovanje se bo vrnilo pod vodstvom tamošnjega vodja, znamenitega živinorejca dr. Scliupplija. Kosilo v Admontu, potem odhod v Kaisersberg, kjer si izletniki ogledajo vzorno sirarno in živino nekterih posestnikov. Po večerji odpotovanje v .Tudenburg, kjer bo prenočevanje. V soboto, 17. jnnija zjutraj z vozom odhod na plaiiine živinorejske zadruge v .Tudenburgu, potem v Talheim in v Št. Lampreht, kjer bo kosilo.
V	iSt. Lamprehtu ogledovanje vzorne živinoreje tamošnjega benediktinskega samostana in posestnika Z e d 1 a cli e r j i*. Iz ât. Lamprehta odpotovanje zvečer ob sedmih Čez Ti b ž v Ljubljano.
Glavni odbor c. kr. kmetijske diužbe za Kranjsko.
— (Uvoz laskih prašičev na Dunaj.) Glasom vesti iz Dunaja, se uvaža na Dunajski trg zmeraj već prašičev iz Italije. Italija je zadnji čas razvila živahno trgovino s prašiči, za katere se mnogo povprašuje zaradi mesa, ker Dima špeha. Minulih dni je bila prodana na Dunaju večja partija in aicer kilo po 1 krono 16 vin. za živo blago.
Razne stvari.
na
• (Velikanska smreka.) V hosti barona "VVambolda Hmelniku pri Novem mestu posekal je pred kratkim
g. Joitf Košíček, lésni trgovec in posestnik žage na bencin, smreko, katera je dala celih 17 kubičnih metrov lesa. Deblo je popolnoma zdravo. Takih dreves se na Kranjskem gotovo veliko ne nahaja.
{Zbirka otročje modrosti), kakorňna bi tudi pri nas na Slovenskem delala obilo zabave odraslim, je izšla v Londonu pod naslovom „Childrena Answers", Nekaj listov iz te zbirke utegne znnimati tudi nase Čitatelje, ki se iz njih lahko prepričajo, da je vsak otrok, odnosno vsak človek — rojen šaljivec. — Neka mati vpraša svojega sinčka, zakaj je malega Mojzesa (v zgodbah s?, pisma) njegova mati skrila v ločje? „Zato, ker ni hotela, da bi mu koze stavili," je odgovor, — „Kaj je cudei?" vpraša neki učitelj v šoli. „Ti», kar se v Ameriki zgodi." — Neki škotski učitelj vpraša v šoli nčence, katerim je razlagal iz zgodovine slučaj z Ananijem in Satiro: „Zakaj Bog ne kaznuje vsakega lažnjivca s smrtjo?" Olgovtir: „Zato, ker bi pottm kmalu nobenega Človeka na svetu ne bilo." — Neka mati je karala svojo hčerko, ker ji je pojedla jabolka, iz katerih je hotela narediti jabolčno jed. Naslednjega due je vprašal učitelj v šoli to deklico, zakaj je Bog Adamu iu Evi prepovedal jesti jabolka ? Odgovor; „Zato, ker je hotel iz jabolk delati jabolčne jfdi."
Loterijske številke,
GRADEC, 20 maja	80 21 64 52 11
TRST, 27. maja	59 22 7l 85 87
Izjava.
flSOO-l)
ïi
n (
J!
(las)
Čevljarski poštenega vedenja, 14-16 letstar, __ X ^ « ^ se takoj sprejme pri Franc Požui-u, lltj *j 11\J čevljarskem mojstru v Trebnjem.
dobi ga še 12 hektolitrov po 22 kr. liter s posodo vred. Posoda je z ielezom okovana in prav pripravna.
Prijazne ponudbe sprejema: Ivan Turk, poáta Skocijan (Dolenjsko).	(igag-i)
E U4/5 U
Dražbeni oklic.
Jaz Terezija Amt obžalujem, kar sem govorila zoper Ivana Hro va ta in Matevža Gruden ter smatram vse za neresnično ter se jima zahvaljujem za prijazno odpuičenje.
Dol. Kronovo, dné 18. maja 1905.	(1S2
Tyntí se odda J f U v najem.
Po zahtevanju mestne hranilnice v Rudolfovem, zastopane po dr. J. Scheguli, odvetniku v Rudolfovem, bo dne
27. junija 1905 dopoldne ob 10. uri
pri spodaj oznamenjenem sodišču v izbi št. 6 drařba zemljišči vi. št, 207 k, o. liudolfovo, to je enonadstropne hi§e v Rudolfovem hiš, št. 83 z malim vrtom.
Nepremičnini, katero je prodati na dražbi, je določena Viednost na 7082 K. Pritikline ni.
Najmanjši ponudek znaša 3541 K; pod tem zneskom se ne prodaje.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo odd, II.,
dne 27. aprila 1905,	(l2ti)
Na prodaj ste ^
h graščini Raka na Dolenjskem spadajoči ==
pristavi
na Hrvaškem brodu in na Hudinjah, h kojima se lahko dokupi tudi nekaj travnikov oziroma njiv in hoste.
Pojasnila daje oskrbnistvo graščine Uaka na Dolenjskem,
Vino i
lastnega pridelka je na prodaj v vsaki množini in po ugodni ceni v graščini Bajnol pri Rudolfovem.
Zdravje je največje bogastvo!--Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
(26<J-EO-14)
Te glagijTite in neiiofleKljive KAPLJICE »v. MARKA «e nporabljftjo 7« zunanjo in nutrani« vporabo. Osobito urtstTanjnjejo trganje in kolj«n|fl po kosteh, nogati in rokah, ter izleiVjo vsaki glavolio). One deliijejii nedosei^ljivo in spasonosno pri boleinili na želodcu, iiblaiiyejo katar, urcjnjejo izmečke, odpravijo nadiilái. boiećine n krSe, pospešujejo in zboljSnjejo prebavo, eistijo kri in ireva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolezoi, i/.virajoče oU glist- Delujejo izborno proti jiripavosti in [irelilajenjii. Lefiijo vse liolezni tia jetrih in sleïih ter koliko in iEipanje v žeiodcn. Odpravijo vsako mrzlitio in vee bolezni, izvirajoče ud mrzlice. Te kapljice so najboljSe areilatvo proti bolpznim na maternici in jnaiîronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meíjanski in kmetski hiSi.
Dobiva se samo: „MESTNA LEKARNA, ZAGREB. — Raditega naj ee naroća naravnoBt pod naslovom: „Mestna lekarna, Zajfreb, MarkoT trg Siev. 60, poleg cerkve sv. Marka."
Denar ee poSilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pofilje. Ona je naiiednjaiu sicer franko postavljeno na vsako poflto:
1	ducat (12 eUkl.) 4 K ~ v || 3 ducati [36 stekl.) 11 K — v
2	ducata (24 sicki.) 8 K — v || 4 ducati (46 stekl.) 14 K 60 v
S ducatov (60 stekl.) 17 K — v
Na razpolago imam na tisoEe iiriznalnih pisem, katerih mi ni mogoue laili pomanjkanja prostora navesti. Zato tiava am samo imena nekaterih gospoilov, ki 80 uporabljali „kapljice sv Marka" * najboljSiiii vspehom, ter popolnoma ozdravili: Ivan ISaretiiiĚié, učitelj; Stjepan Uarić, župnik; Ilija Uamií, opankar; Jauko KiSulj, kr. nadlogar; Stjepan Seljanić, seljak; Sofija Vukelić, Šivilja ttil, itd.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv, Marka. Ustanovljeno 1.1360.
Vodstvo ile/clnc kmetijsko šolo na (lirmii išče
(183-0-1)
(124-0-1
katera bi bila v bližini Novega mesia ležeča, ter za drva posekati. Kdor jo ima na prodaj, naj se zglasi na Grmu.
MÏ mAR
Kamustojen, duber, trezen, ^e sprejme takoj ali ćei! 14 dni. Plača, hrana prav dobra. — Pojasnila daje
[110-3-3J jr. Zurc, gostilna „Štembur" v Kandiji.
Mizarskega pomočnika
takoj sprejme "W
JvîUl KilNtoIic,
(118-ÍÍ-2J	mizar v liudolfovem.
Popolnoma noîo
■j
[na-0-3)
(Diana-Duikopp) ^ -I
ill Šivalni stroj
je na prodaj v Kandiji liiš. Št, 15.
je v (ieželni kmetijski šola na Grmu jako lep
15 mesecev star bik
= muropoljsltega plemena. :=:
Zfi <liime
HAMJJUIIG-AMEIIIKA
Iz Ljubljane v
NOV I YOHK samo
6 dni z dobro, prosto hrano,
Odhaja se iz ULIBLJANE vsak ponedeljeic, torek in četrteic v tednu.
izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki. (233-24-18) Pojasnila po vefkrat brezplačno.
«3 «
» A
s
O)
hc

i-
roD
- S
0
fis? ^
G© S
^ 'i
C
Cl
O -<->
t/l rt f-i
3
O
M
V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke
na prodaj vellko posestvo
obatoječe iz dveli iiiš, Iileva, svinjaka in kozoka. Pri Iiišali se iialiaja lep vrt, njive in travnik. Več pov(j lastnica (94-0-3)	Zofija Kasteiic v Kandiji.
na Glavnem trgu v Novem mestu ste za oddati. Ena takoj, druga s 1. julijem 1905, Ravno tam so dobiti
lepa namizna jabolka In izvrstno dolenjsko vino
lastnega pridelka v majiini in večji množini. Natančneje pri
g. Ant. pl. Fichtenau v Novem mestu.
2 2

Ijopo potlslrešiio
(107-2-2)
aiovBnlinh I« lOOS
slaiiovanje
ubstuječu iz dveli sob, in kuhinje
je talEoj za oddati v K. I>o1oiic-oyí
hiši na Irgu sï. Katarine v Novem mestu.
Pogoji se zvťdw v isti iiisi v 1. nadstropju na ievo.
Na prodaj so : ^ "^''»" j'
- - X	za ceno 900 K. 200 K,
(101-0-3 40 K v deški šoli v Šmihelu pri Novem mestu.
vTîliiianiâ kaže Eeljunum uioú „i'tkrajiiiti kapljic in SlaVi.iiske biljevine,"
Pozor! Bolnemu zdravje!	Pozor! Slabemu moč!
Pakraške kapljico iii Slavonska blljevina »ta ilaDea dva najtiulj priljubljena Ijiidaka leka, ker delujejo gotovo z najboljšim nsijeliom, ter ai tako pridoliivajo glojes po vseli delih svela. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja.
P'ilrvwliO li'inlilPP*	P'"''	buleinim žehidca in Crev, odstranjujejo krfe,
ttHLdnlLLf Hcl^JlJItjl^ • "boleCine v želodcu, preganjajo vetrove in 6i»tijo kri, pospeSnjejo prebavo, ndganj^o male in velike gliste, odiiravljajo mrzlic) in vse od te iíliajnjoĚe bolezni, Lofiijo dalje vse bolezni na jetrib in slezab. NajuoljSe sredstvo proti bolezni maternice in niadrciim, vsled ćetiir ne atnejo manjkati v nobeni meň^anski in kmeûki biSi. — Xaroúi naj jib vsakdo pod naíluvom: P«ter Jurliif, lekarnar. Pakrac ZOS, Slavonija. Denar naj se poštje naprej ali s povzetjem. Cena je sledefa in sicer franko na vsako poAto ;
tZ stekl. [1 lucal) S' - K, 24 stekl. (2 tucala) 8 60 K, 36 stoki. (3 tucati) 12-40 K, « stekl. (4 tucati) 16-— K, 60 stoki. (5 tucatov) 18-— K m*! vniluL*! hi I vi tlil *	* ui>rav sijajnim in najboljiiiin uspelioin proti zastarelemu
i3iilV UllSIltl UllJC V I llili • kašlju, bolesti v prsib, preblajenju, hripavosti v grlu, težkemu diliaiiju, astmi, zbadaiijn, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseli tudi itajiitaTejSib bolezuib v prsib in na pljučih.
Cena je naslednja franko na vsako poStu :
Z izvozni st«kl. 3-40 K, 4 izvozne $tekl. 5 80 K, 6 izvornih stekl, 8-20 K. llaqj kut dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se puš^a naprej ali se pa povzame, Prosim, da se naročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter Jurlšic, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija.	(281-20-13)

ne'pnznini v dosego nežnega, <':istega I c^'in odstranitev peg, boljiîega in VBpešneje delu-juúega zdravilnega mila kot je zitanu
Bergmann-ovo litijino milo
^znamka; 2 rudarju}
Ividke Bergmann & Co., Tečen ob Elbi.	==
Dobi se komad po 80 ii pri:
lekarn. S, pl. Sladovič in v trgovini A. Oblak v Novem mestu.
Jaz
HasaggggsgsgsHsasss^šEsasasHSHsasEgHSES
la
v OrešjI pri ŠmarjetI je na prodaj iz proste roke
z vsem drugim -
gospodarskim poslopjem s zraven spadajočlml štirimi njivami in hosto; vinogradom In lepim prostorom za rigolanje. — Naslovi na Janez-a Zdišar, Orešje, pošta Šmarjeta (Dolenjsko).	(Hi-2-2)
1
Sprejme se takoj
krepek ^n pošten mladenič

v VelkI Bučni vasi, fare Prečina, t bližini Novfga mesta ID postaje, je na prodaj za 3000 kron	(111-3-3)
prav UMMMA J«MM4«n	konca, hlevi,
epo PSPOnarSlïO, ^Uc (aopler) vrt '^ve, ^^ * '	tlva dela liOBte in sploh vse,
kar spada k dobremu gospodarstTU. — Natančno ae izve pri
Antonu Žura v Mackovcu št. 5, posta St. Peter,
kateri Ima veselje do mesarske obrti, pri gosp. Josipu Hrovat-u, v
mesarju v Žužemberku, pri katerem se jih je že v tej obrti veliko x /'^ITI Qlly/^
dobro Izvežbalo.	Zi t^lI^Jilt?
POSESTVO s hišo
v lepi ravnini, 5 minut od velike ceste, je Iz proste roke rta prodaj. - Zraven spada hltsv, ' kozuitc, pùd, prav itpi in veliki sadni vrt, njive,".travniki in hosta, vae leŽPĚe okolu doma — v Gorenji Brezovici át, 9, župnije Št. Jernej.
Nntančneje se izve ravno tam.	(U7-2-2)
zmešane in rezane kupujem na inalo in veliko. Vsaki nabiralec laa, naj ae prepriča, da plačujem od zdaj najvišjo ceno. — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne stike iz laa po najnovejšem izdelku. — V xaldgi imam najfinejša mila, dišave 7>a obleko, glavnike za dame itd.
Spoštovanjem se pripuroôiijem
(27e-a4-i3) Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavni ti'g (nasproti mestne hiše).

Zahtevajte pri nakupu
m
Schicht'ovo štedilno milo
1S&-2B-27; ^ :
iS jss^amko
: :
Ono je
/ilj îi IliČOllO čisto in brez vsake škodljive primesi.	Pere izvrstno.
Varstvena znamka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
GEORa SCHICHT, Aussig, -
Dobiva se povsod! ~ iiii ovropojskcui o/.enilju.
Viijvcčjii toviinui to vrsto
— Dobiva se povsod!
:
I
Odgovorni urednik Fr. Sal. W&tzi.
UđajftteU in lajožmk Urban Horvat.
Tisk J. Krkl«c. n»l.