DOLENJSP ij Izhajajo 1. in 15. Tsacega meS€Ca. Cena jim je s poûtnino vred za celo leto naprej 2 K, /a pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroénino in uzntinila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO- s čim se na Dolenjskem najslabše gospodari? Kaj kratki, pa žal, preresnîènî odgovor na to vprašanju se glasi: z gnojem. Gnoj, dasi je z ozirom na c^lo kmetijsko gospodarstvo le gospodarski odpadek, je odločno najvažnejši, najdragocenejši pripomoček iispes-nemii gospodarstvu. Kar kmetovalec s pridelki iz zemlje vzame, to ima z gnojem zopet nadomestiti. Urez gnoja ni pridelka ! Gnoj pa seveda tem bolj izda, tem bolj rodovitost nase zemlje povišuje, čim boljši je, cini već ima redilnih snovi v sebi. NoÈemo Šele razlagati, katere redihie snovi se v gnoju naliajajo, kako da se ime-oujejo ; zadostuje naj v tem oziru tole : Gnoj, kakoršnega na kmetiji dobivamo, obstoji iz treh glavnih delov, namreč : 1. iz živinskega blata, 2. iz seavnice, in 3. iz nastilja. Gnojilne snovi naliajajo se pa v veřji meri le v prvili dveli obstojnih delili — toraj v blatu in scavnici, ne pa tudi v nastilji. liedilne snovi, katere se nahajajo v v nastilji, so proti onim, katere imata blato in seav-niea, v tako majhni meri zastopane, da jih skoro vredno ni upoštevati, Nastilja ima v gnoju pač le to nalogo, da se ona z blatom in scavnieo pomeša, da gcaviiico popije ter vse skupaj v tako stanje spravi, v kakoršnem se dado redilae snovi najbolj ohraniti in na najpriklad-nejši način na njive itd. prepeljevati. Veliko večjega pomena je nastilja v tem oziru. Ona stori, da postane naSa zemlja rahlejša, temnejša in vsled teh lastnosti tudi za rastline gorkejsa in za obdelovanje priklad-nejsa. Te lantnosti našega gnoja so zelo važne ali vendar ne tako, kakor je važna njegova gnojilna vrednost. Gnojilna moč, gnojilna sila, ta nam je poglavitna, to si moramo toraj v gnoju v kar le mogoče v polni meri ohraniti! Gnojilno moč pa obdržimo najbolj v gnoju na ta način, da obdržimo njegove tri obstojne dele, namreč blato, ecavnieo in na-atiljo v kar le mogoče tesni zvezi. To dosežemo s tem, da imamo gnojnisče tako urejeno, da ne more tekoča voda blata in sravniee od nastilja spirati ter iz gnojnisča odpeljavati. Gnojnisče biti mora toraj na takem prostoru umeščeno, da se ne steka nanj voda iz sosednih streh, najmanj pa še iz sosednih potov, zemljišč ali pa niorda eelo iz sosednega potoka Î Gnojnisče mora imeti pa tudi neprodirno gnojniČno jamo, da se zamore Vsa tista seavniea, tista gnojnica nabirati, katere nastilja v hlevu popiti ne more, in da se nabira v njej tudi vsa tista gnojnica, katero deževnica in snežniea na gnojišču samem iz gnoja izpirata. V ta namen mora biti »eveda tudi vsa seavniea, katere nastilja v hlevu po- piti ne more, po podzemeljskih vodnikih v gnojnično jamo napeljana. Gnojnisča brez gnojnične jame si umni kmetovalec misliti ne more in ne sme; kajti gnojnice se ne sme v gospodarstvu Čisto nič izgubiti, aaj je gnojnica tekoče zlato za vsakega kmetovalca. Da pa gnoj svojih redilnih snovi tudi na gnojišču vsled izhlapevanja v zrak, solnč-nega pripeka, ne zgubi, naj je gnojišče kolikor mogoče obsenČeno. Njegova gnojiiična jama mora imeti pa tudi pripravo, s katero se dá gnoj ob suliem vremenu polivati, in s katero se zamore gnojnico v gnojnične lajte polniti, če jo je treba po travnikih, njivab razpeljavati. Gnojnična jama mora biti opravljena toraj ali s posebnim skaťcem ali korcem, s katerim se gnojnica zajema, ali pa, kar je najboljše, s posebno gnojniČno Črepalnico ali pumpo. Vidite, dolenjski gospodarji, tako gospodarijo z gnojem in gnojnico uzorni gospodarji drugih deželii, tako gospodarijo z gnojem in gnojnico pred vsem naj-uzornejši kmetijski gospodarji — vrli Švicarji. In kako je pa s tem gospodarstvom pri nas? — Žalostno, kar se se je striiJo na raiijoD«. Čuditi sa mora debel ar-široko vnjak samo, da n\ zginilo telega sveta najimBuitnejse pleme popolnoma s površja zenalje, ako vidi, kako se muči ta uboga živalca za-Tidv ^«ved^ioaU U ^wfei^tó^ 'sisti^ft^., V^Vm v«^, ker Dima naseljuiistvo priložnosti učiti se najpotrebnejših stvari, namenjen sem ustanoviti v Krški okolice „uzoren čebelarski zavod", kjer se bo učil lahko vsakdo racijonelno-uspesno Čehehrit in sieer teoretično, kakor tudi praktično, Kfet la poiieljft çftsamftiûVt çTea\a\>, ofetnem sa z udano proiajo na v^e rodoljube, posebno preč. đabovećino, me v težavnem začetku blagohotno podpírat in mi pomagat ustanoviti nameujeni temelj naši Čebeloreji. Zakaj bi nazadovali, ko nadkriljujemo lahko vse narode! Obračun prispevkov, kateri se bode svoječasno v „Dol. Novicah" priobčil, pregledal bo gospod župan v Krškem. Fr. Hrastovčan. Ne v Ameriko! 29. Marz 1906. „Ob, gorie mu, kdor od (loma mora, Kdur v doinn nima tcě prostora." Pismo sn pisali fantje: 22 let stari posestnikov sin Anton Hočevar iz Velikih Lašč št. 36, 20 let stari posestnikov sin Janez Hočevar iz Opalkovo št. 1, občina Lužarje in 19 let stari Jožef Drobnic iz Dulšake (Kurja vas) št. 8, občina Turjak, ki so se po prigovarjanju nekega, leta 1867 rojenega, doma iz FinkoV", občina St. Gregor poleg Vel. Lašč Janeza Jelner, po domače „Žani" in tudi „Lasar", nabiralca laa, ki je ob jednem tudi agent pii agenturi v Vidmu-Italija, brez dovoljenj» izselili v Ameriko. „Žan" hodi največ po Kočevskem, Litijskem, Ljubljanskem in Logaškem okraju, Predno so odpotovali, so prejeli še od Jelnerja sledeče pismo: Dragi Anton! Ne smete iti na zug, ampak h nogam v soboto zvečer na Škofelca. — Ob 7. zjutraj bo čakov fijakar. _______ Podpis odtrgan. Dragi stariii ! Stokrat bi bilo bolše iti 10 let h vojakom, kotbrez^posa iti po agentih čez Udino v Ameriko. Ko smo prišli na Ško-felco, čakal nas je fijaker, peljali smo se približno 10 minut, kjer nas je čakal „Žani". Popřeje doitia je rekel, da bodemo dali fíjakarju 6 gld. 4 fantje, ali morali smo dati 12 gld. do Rudnika vsak po 3 gld. î v Rudniku smo vzeli karte do Občin, od Občin srao šli v Trst k nogam, v Trstu smo čakali ene 4 ure. Ob 8, uri zvečer smo vzeli s Trata karte do Sagrade, v Sagradi nismo za noben denar mogli dobiti prenočišča, tudi bi nas bili kmalu aretirali policaji, Toraj smo spet dobili fijakarja, ki nas je peljal dobro uro hoda v Molf^lkoni, tam smo bili čez noč. Ob 7. uri zjutraj smo se peljali spet s fijakerjem do Gradiške. In od Gradiške z drugim vozom čez grenco, čez grenci smo šli ob 9. uri zjutraj, brez vsake zapreke. Od grenca na prvem kolodvoru smd vzeii karte en štacijon pred UJino, in od tam smo šli 3 ure hoda v TJ lino. V Udini smo šli v agencijo v pisarno. Ko smo kupili karte do Klevelanda vsaka karta po 136 gld. povedali so nam agentje, da boJemo morali čakati 7 dni. Kaj smo toraj hoteli, dobili smo sicer najslabši stanovanje in hrano po 3 krone na dan. Z [jdine ko smo odšli v nedeljo zjutraj ob 4, rekel nam je agent, da smo sedaj vsega fraj. Hrano in stanovanje da dobimo zastonj, sicer pa, da se sedaj ne bodemo vstavili nikjer več, da gremo s potoma do Havre. Ali ta vrag nam je dal karte le do Kijase, v Kijaši smo šli v agencijo ter povedali, da smo mi plačali v Udini vse, da nimamo nič več denarja, ali še poslušati nas niso hoteli. Toraj smo morali v gostilni plačati prenočišče, večerjo in zjutraj. Zjutraj smo Sli ob 9. uri na vlak, dali so nam karte, mi smo mislili, da gremo sedaj do Havre, ali motili smo se, na Švicarskem smo morali doli, na štacijonu Pjodijo Čakal nas je agent, in nas je gnal agent v pisarno, lu so nam spet povedali, da moramo čakati 6 dni in sicer na naše stroške. Tu smo se dolgo prepirali da nimamo denarja, ali nas niso hoteJi nič siišati. Toraj smo telegrafirali v Udino, kako in kaj, ali še odgovora nismo dobili. Iskali smo staoo-vanfa povsod ali vse /e bilo polao — vendar smo hvata B igu TA N XWÍTOO lia postil ali plačati moramo eno krono vsak večer. Tn ta kra/ kjer stojmo je tak, da ne vidimo drugara, kot v nebesa k Bogu. Z nami tu čaka enih 150 tnox, — Italijanor, ali vsak dan jih pride od 10 do 20 mož, večina iiU kuri zatia) ogeui, kjer ni veČ prostora v liiiaal», kjer tn je le enih 7 hi». Šli bodemo od ta menda šele v soboto 1. aprila. Jemo le vsak dan, enkrat gorko prvič ker je Arago, iruglč ker ne moremo do'oiti, ker je toliko ljudi. Dragi starimi, povedit« fantom, da Bog obvaraj Še kateri iti v Ameriko z „/ïanetom," ta hudič je Tzel od vsacega 20 gld., od Banuerga Janeza pa 16 gld. In tiste tri krone Di nič dal nazaj. Zaknj smo vzeli karte do Klevelnnda je ker SÛ agentje tako hoteli, s cer pa če bi hoteli iti t Porlelo, morali bi imeti vaak po 350 gld. Ker tu so stroški polovica več kot bi šli B posom. Zdaj ko bomo šli «d tu Bog ve kod kje se bodeino še vstavil', ako bodemo v veliki noči v Kle-velandn, bodemo dobri. Taki amo že, da ne vemo kje atno, največjemu eovratniku bi ne privoSčil tega. Ako bi prišel „Žan" na Bančevo, Bpi^dite ga, ter î^.andarmerij naznanite. Će bomo prišli srečno v Kleveînnd, dobite pismo od tam. Sedaj Vas najsrečnejši pozdravimo vsi skupaj, Anton, Janez in Jože. Ko bodete pismo prebrali, nesite ga najprej k Stuparju, potem ga pa pošljite v Kurjo vas, ker amo samo to pismo pisali, ker če bi vsi hoteli pisati, bi preveč koštalo, pa neaite precej v Lašče in kje da ne bodo skrbeli. Molite za nas. Z Bugom z Bogom, ■— DomaČe vosti. (Okrajna učiteljska konferenca) zanoyoraeiki okraj se bode vrlila dne 1. julija ob 9. uri dopoldne v dekliški Buli v Rudolfovem; okrajna učiteljska konferenca za krški okraj pa 8 julija v Kadečah pri Zidanem mostu. (Dijaška božja služba) c. kr. viaje gimnazije v Novem mestu ob nedeljah in praznikih morala se je radi raznih nerednostij preložiti od 8. na 9. uro. To naznanja sledeče po odredbi preč. cerkvenega predstojništva in slavnega vodstva gimnazije na cerkvenih vratih obešeno naznanilo: Ob 9. uri je maša s pridigo dijakom namenjena in dijakom so prihranjene vse klopi po cerkvi. Vljudno se tedaj prosi, da se pusti dijakom prostor, — Ker je ta služba božja oziroma pridiga po svoji tvarini namenjena samo dijakom, zato se prosi, dijakov pri službi boitji ne motiti, kakor se je to dogajalo od izvestne strani. Cerkev namreč nikakor ni prostor za kak „rendezvous". (Poroka.) Gjspod L Vrančič, c. kr. sodni pristav v Kostanjevici, se je poročil dne 23. maja t. I. z gospico Milko Klemenč-evo iz Ljubljane. (Potres) so čutili v liudolfovem, Mokronogu, Št.-Jerneju, Krškem in drugod po Dolenjskeui dne 23. maja t 1, med 2. in 3. uro popoldne in po nekod še pozneje po noči, iskode ni napravil nobene, (Mestna liranilnica novomeška) razposlala je svoj računski zaključek ob koncu leta 1904. Ta denarni zavod uživa vseh jednajst let svojega obstanka popolno zaupanje občinstva, kajti iz podanih izkazov vidimo, da se leto za letom množijo naloženi denarji. Od leta 1903 na leto 1904 so se vJožki pomnožili za 175.663 kron. Na posojilo se je daJo 222.S18 kron. Občinstvo je za 46.655 kron več dolga naredilo kakor pa prihranilo. Hranilnično ravnateljstvo pripisuje ta dolg slabi letini in pa vremenski nezgodi v našem okraju. — Knjižic je lilo konec leta 1904 v veljavi 5094. Poprek so vsake knjižice vredne 619 kron 80 h. Dolžnikov, ki so posojilo proti intabulflciji vzeli, je bilo 13413 ter ima poprek vsak 1323 kj'on dolga. Poleg tega, da je mestna občina z vđim svojim premoženjem porok za varnost denarjev, ki jih občinstvo ▼ hranilnici nalaga, jezaše večjo varnost pri hranilnici naloženih doaedaj 107,815 kron. Hranilnici je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlnde, katera to nadzorstvo istinito izvršuje, kajti v poročilu beremo, da se je na ukaz visoke c. kr. deželne vlade pregledovanje hramlničnega poslovanja vršilo po veščaku v hranilni .stroki, in fo vpričo c. kr. vladnega komisarja, velebí, gosp. barona Rechbacha, in da se je vse v popolnem redu Haslo, in to je najboljše priporočilo za hranilnico. (NateČa\ za zgradbo) novegatnrazrednega šolskega poa\opia v li\\Tn\ pn »ft LIct^TI« ;e vlotiti ťlo 6. junija í. J. Stroški stavbenih dei so proratu-njent na 32.000 K. (Rfizpis&ntt) je sMba. organiatu in cerkvenika r B.\lm\c,v na Dolenieketn, Nastop a 1. julijem 1.1, (Podučen dijaški izlet) so napravili učiteljtščniki 4. leta učiteljišča v Kopru pod vodstvom svojega profesorja g. F. Spintreja in sicer iz Kopra v Trat, kjer so si mesto in njega znamenitosti ogledalr. Od tu so se podali z železnico na Kranjsko v Krško. Tu so si ogledali meščansko šolo in potem Trškogoro. Iz Krškega so se z vozovi podali v Kostanjevico, v Št. Jernej in potem v Novo mesto. Tu so si ogledali uredbo kmetijske šole na Grmu, potem mesto in okolico. Iz Novega mesta so se z železnico podali v Ljubljano, kjer so si ogledali nje znamenitosti in so bili zvečer v deželni vinski kleti. Iz Ljubljane so se povrnili nazaj v Koper. Na tem svojem potovanju, ki je trajalo 4 dnij, od 15. do 18. maja so bili na Kranjskem prijazno sprejeti in pogoščeni v Krškem, Novem mestu in t Ljubljani. Videli so na tem dijaškem izletu pa tudi toliko podučnega, koristnega in zanimivega, da jim bode to potovanje ostalo v najpri-jetnejšem spominu. Opomniti je, da so bili ačiteljiščniki, katerih je bilo 26, treh narodnostij: Slovenci, Hrvati in Lah>. K-^d med njimi je bil vzoren. (Nenavadno prirodno prikazen) je bilo videli dne 13. maja t. I. v gozdu „Rog" pri Toplicah na Dolenjskem, ižupnik iz Poljanice je šel tisti dan dve uri daleč bolnika za smrt pripravljat. Ko se je vračal domov, vidi gozd kake pol ure na okoln pokrit z rumenim dežjem. Vse je bilo rumeno: drevje, trava in cesf.a; luže so imele okrog in okrog rumen rob. Ko je nekoliko te tvarine v roke vzel in se je voda po sušila, je ostala na prstih rumena moka, žveplenemu cvetu podobna. (Razstavljena je slika,) ki predstavlja Novo mesto v omračju, v prodajaloici g. J. Krajec nasi, v Novem mestu Umetniško dovršena slika je delo domačina gosp. J. Vavpotiča, ki je s tem zopet pokazal, kako ljubi domač kraj. Slika je tudi na prodaj. (Vrsta porotnih obravnav v Novem mestu.) Dne 5 junija Ana Kuhar radi hudodelstva detomora; Mar-tinčič Urban radi nenravnosti. Oiiravnava je popoldne oziroma drugi dan. 6. junija: Puagerčar Francd radi poskušenega ropa. 7. junija: Kočevar Ivan radi goljufije. (Mil ij ari j a) pojema, L>ti se še tam pa tam kake Ženske, a ne nastopa več s tako silo pri posameznih bolnikih. Zihvaliti se je zato ne malo — odločnim odredbam raznih gosposk in pa prebivalstvu, ki jih še dokaj natanko spolnuje. Prav ostro pa je treba pograjati gotove — denarja za tiskane vrstice lakomne — ljudi, ki so prav po nepotrebnem razburjali že itak preplašeno ljudstvo s pretiranimi poročili, mesto da bi je pomirjevali. Zabičajte raji ljudem, naj se vestno drže oblastvenih naredb in nikar jih ne plašite! (Naznanilo.) O binkoštih bodo v ri.saínici c. kr gimnazije v Rudolfovem razstavljeni izdelki učencev obrtne nadaljevalne šale. Vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnega šolstva, se vljudno vabijo, da si jib ogledajo. — C, kr. giiim. ravnateljstvo kot vodstvo obrtne nadaljevalne Šole. (Tesarski mojstej,) kateri je vešč mostove delati, naj se zglasi pri podpisanem, če je pri volji voditi ali prevzeti tesarska dela pri zidanju novega mostu Čez Krko pri Dol. Polju llizo Toplic. Anton Kline, Gorenjepulje, pošta Straža. (Samomor.) Obesil se je dne 15. m. m. posestnik J. PečariČ iz Smednika, občine Rake. V življenju je bil priljubljen v okolici in dober gospodar. Revežu se je zmešalo. To je v kratkem že drugi samomor. (Naglo umrl) je Jakob Štefančič, posestnik z BoŽičevega vrha fare Sulior pri Metliki. Gnal je živino ob 6. uri z';utraj, padel je in umrl. Bil je marljiv in skrben gospodar. (Prepoved za izvažanje krme) v inozemstvo, katero je ministerstvo z naredbo z dne 10. avgusta 1904 Izdalo, se je razveljavijo z zopetnira ministerskim ukazom z dne 22. maja t. 1. (Družba sv. Cirila in M «toda v Ljubljani) "îSfem ipftiraTOWam "to Toîw\i\i\iom. YTV^.Í dva/set leti so praznovali Slovenci tisočJetnico smi-íi «v. Metoda ter ustanovili kot vidno znamenje temu veličastnemu spominu „Družbo sv. Cirila ia Metodu v Ljubljani", Ministerstro zh notranje xadeve ^e izza 9. apiila 1885. leta s It. 5179 odobril« družliina pravila, ki jih je izdelala v to pooblaščena petorica naših moi. V tej dosti dojgi dobi 20 iet so nabrali naši rojaki marsikak tl80i:'.ak za našo družbo in marsikaj koristnega se je napravilo ž njim. Danes pa, ko gledamo nazaj na to SO letno težavno delovanje, navdaja drnZbino vodstvo na.s]ednja prošnja in ielja, ki jo sporoča tem načinom vsem svojim podi užo cam vsem častitim rodoljubkinjam, \sem cenjenim domoljubom Ker „Družba av. Cirila in Metoda v Ljubljani" gotovo nt ustanovljena le za nekaj malo let, marveč kakor se kaže za prncej nedogledno dobo — saj se bije narodnostni boj danes liujSe nego prej — ker se slavi na njeno vodstvo \edno več z»htev, opozarja podpisano njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve it v bližnji prihodnosti. S šolskim letom 1905/6 se otvori novo eolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v kojem je nastanjen ondotni otroški vrtec. Ob istem Času hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec. Potrebno je, đa se v Mariboru vstanovi družbina ljudska šola. Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika. V Gradcu bi bil potreben Tsaj otročki vrtec. V St. Jakobu v Kožu na Koroškem bi radi z lettim 1907 svojo lastno slovensko trorazrednico, ki naj se s časom, ko postane deželna ljudska šola zopet slovenska, preustroji v kmetijsko šolo. Očividno je torej, da se bodo v najbliinji prihodnosti podvojili troski naše druibe. Res je, da imenuje družba štiri šolska poslopja svojo posest, res je pa tudi, da ima družba še nepokritega dolga v znesku 34.000 K, ki se tekom tega leta nsrase najbrže na 40 000 K. Ako pa hi če vodstvo zagotoviti družbi obstanek in ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam, potrebno je vsekak», da pokrije prej ta nepokriti primanjkuj. Radi tega se pczivlje podpisano vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh častitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov; prušnjo, da vsakdo izmed njih pri[k)more po svoje do tega, da se zboljša družbtno flnancijelno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obulus, odplačal bi se lahko precejšnji del družbenega dolga, če ne morebiti celo — kar je iskreno želeti — ves dolg. — Kjer pa ni mogoča piireditev veselice iz katerega koli vzroka, tam naj bi podružnična načelnistva skuhala pridobiti slehernega iz Rjihovega okraja vsaj kot družbinega podpornika od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrbo. Ako se odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je „Družba sv. Cirila in Metoda" sveta stvar, ki vedo ceniti njen obstoj, potem je podpisano vodstvo preverjeno, da bode v prihodnje lahko iu veliko lože vstrezalo potrebam in željam slovenskega uaroda. Ako bode vse slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, bode „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" ob svoji dvajsetletnici brezdvomno zrla v jasnejo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid. Vodstvo družbo sv, Cirila in Metoda v Ljubljani. (Klic na pomoči) Družba sv. Cirila in Metoda je ravno letos, ob svoji 30 letnici, v posebno hudih stiskah: Že zdaj ima okoli 36 000 K dolga (koncem leta morda že 40.000 K), ali vrhu tega mora jeseni otvoriti otroški vrtec na Savi pri Jesenicah ter na Jesenicah samih, nujna potreba so nadalje ljudska šola v Mariboru in Studencih pri Mariboru in v St. Jakobu v liožu na Koroškem in v Gradcu vsaj otroški vrtec. — Rojaki ! Na tisoče slovenskih otrok se potopi leto za letom v globokih valovih širnega nemškega in laškega moiJa, obupno vas ^kličejo na pumoč pogrezajoči se rojaki na Koroškem in Stajarskem. Komur tli le iskrica domoljubja v srcu, kdor-Ieseše naziva Slovenca, vsak naj v teh hudih časih stiske položi svoj oboi na oltar domovine. Te dni bn krožila nabiralna pola za 1. 1905 od hiše do hiše. Pristopajte družbi kot ustanovniki (z 20 K) ali pa vsaj kot podporniki z 2 K na leto. Z veseljem pa sprejmemo tudi najmanjši dar in z veseljem pozdravljamo tudi najubožnejšega trpina v naŠih slovenskih vrstah. Ne bo naj letos, ob 20 letnici družbini, v okrožju Novega inesta in Kandije Slovenca, ki bi ne pristopil v goste vrste narodne armade slovenske. Bojnjmo se z uma svitlim mečem in imejmo odprto srce in odprte roke za trpečega brata! — Rudolfovo, v maju 1905. Odbor moške podružnice. (Ustanovi za slepe v podelitev razpisani.) Znano je, da je vid od vseh čutov največja dobrota, ki jo je modri Stvai nik podaril človeku, zato se vsakemu smili ubožec, ki je slep rojen ali pa pozneje oslepi. Poleg tega si pa tak revež najtežavnejše pomaga do kruha; ne le, da ga. pogostoma stariši v izgoji zanemarjajo in ga smatrajo za naloženo jim pokoro, ampak revež ni sposoben za izvrševanje vsakega opravka in še tistega, ki se ga nauči, ga težavneje opravlja. V namen, da se taki ubožci morejo izgojiti in si pomagati do kruha, t, j. da se naučé kakega rokodulatva, ustanovljena je šola za slepe v Lincu na Gor. Avstrijskem, kjer se dečki in deklice vseh slojev sprejemajo, ako so sicer telesno usposobljeni. Da morejo revni stariši na Kranjskem, ki sami ne zmorejo vsí-h stroškov za vzdrževanje iz lastnega pokriti, v ta zavod poslati svoje slepe otroke, razpisuje ravno sedaj C. kr. deželna vlada v Ljubljani d ve taki ustanovi, nakutei ft take stariše opozarjamo. Razpis se dobi pri občinskem uradu. (Sprejem gluhonemih otrok v gluhoneiri-nico v Ljubljani.) Poleg drugih človekoljubnih dobrotnikov se imamo največ zahvaliti rajnkemu dekanu Ignaciju Holzapfel-nu, ki je vse svoje življenje zelo skromno živel, da je v teku 50 let prihranil nad 80.000 gld, katera svota se je potem obrestovaJno nad 20 let naložila in koji je kapital zapustil v namen, da se na Kranjskem ustanovi zavod za, gluhoneme, katera blaga namera se je pred nekaterimi leti v korist teh revčkov uresničila. V Ljubljani obstoji tak zavod, ki nudi glunonemini otrokom, ki so sicer telesno razviti in sposobni v izobraževanje, vse potrebne pogoje, da morejo v njem dobiti Ijndsko-šolsko izumiko in izgojo in da se u^posobé za kako rokodelstvo in za kak drug stan. Ta zavod je za. one stariše, ki im^jo take še nedoletne otroke, največje važnosti, in ker mnogi ne ved6 pogoje, pod katerimi se sprejemajo gojenci v ta zavod, s tem opozarjamo nit razglas c, kr. deželoe vlade v Ljubljani z dne 13. maja t, ]., s katt^rim se sprejemajo » pričetkom šolskega leta 1905/6 šolo obvezni otroci-gluhonemi v ta zavod. (Radi spoliranja [tatvine] ameriških listov) aretirani poâtni ekspedient Nemec je svoje dejanje prizniil, sedaj bode morda mogoče, da se bodo vsaj nekoliko ukradene denarne svote povrnile adresatom. (Poneverjenja na železniški progi Dunaj-Trst.) Mesica velikega, sosebao pa v prvi polovici malega travna t. 1, so je na železniški progi pri Zidanem mostu, Št. Peter na Krasu in v Trstu opetovano dogodilo, da so se iz Amerike došla pi.siiia našla odprta. Pisma je odpiral neki poštni uslužbenec in pobiral morebiti v njih se nahajajoči denar. Največ takih pisei» se je poizgubilo. Ker ima sedaj celo preiskavo v rokali c. kr. okrožno sodišče v Celju in je vsa poneverjenja in vso škodo težavno tudi vsaj približno označiti, naj se oni sorodniki in znanci, kateri imajn svoje ljudi v Ameriki ter so ptejeli pisma od njih, iz katerih vsebine je razvidno, da je bil v njih poslan tudi denar, katerega pa niso prejeli, in se čutijo oškod t/l rt f-i 3 O M V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke na prodaj vellko posestvo obatoječe iz dveli iiiš, Iileva, svinjaka in kozoka. Pri Iiišali se iialiaja lep vrt, njive in travnik. Več pov(j lastnica (94-0-3) Zofija Kasteiic v Kandiji. na Glavnem trgu v Novem mestu ste za oddati. Ena takoj, druga s 1. julijem 1905, Ravno tam so dobiti lepa namizna jabolka In izvrstno dolenjsko vino lastnega pridelka v majiini in večji množini. Natančneje pri g. Ant. pl. Fichtenau v Novem mestu. 2 2 Ijopo potlslrešiio (107-2-2) aiovBnlinh I« lOOS slaiiovanje ubstuječu iz dveli sob, in kuhinje je talEoj za oddati v K. I>o1oiic-oyí hiši na Irgu sï. Katarine v Novem mestu. Pogoji se zvťdw v isti iiisi v 1. nadstropju na ievo. Na prodaj so : ^ "^''»" j' - - X za ceno 900 K. 200 K, (101-0-3 40 K v deški šoli v Šmihelu pri Novem mestu. vTîliiianiâ kaže Eeljunum uioú „i'tkrajiiiti kapljic in SlaVi.iiske biljevine," Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Pakraške kapljico iii Slavonska blljevina »ta ilaDea dva najtiulj priljubljena Ijiidaka leka, ker delujejo gotovo z najboljšim nsijeliom, ter ai tako pridoliivajo glojes po vseli delih svela. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. P'ilrvwliO li'inlilPP* P'"'' buleinim žehidca in Crev, odstranjujejo krfe, ttHLdnlLLf Hcl^JlJItjl^ • "boleCine v želodcu, preganjajo vetrove in 6i»tijo kri, pospeSnjejo prebavo, ndganj^o male in velike gliste, odiiravljajo mrzlic) in vse od te iíliajnjoĚe bolezni, Lofiijo dalje vse bolezni na jetrib in slezab. NajuoljSe sredstvo proti bolezni maternice in niadrciim, vsled ćetiir ne atnejo manjkati v nobeni meň^anski in kmeûki biSi. — Xaroúi naj jib vsakdo pod naíluvom: P«ter Jurliif, lekarnar. Pakrac ZOS, Slavonija. Denar naj se poštje naprej ali s povzetjem. Cena je sledefa in sicer franko na vsako poAto ; tZ stekl. [1 lucal) S' - K, 24 stekl. (2 tucala) 8 60 K, 36 stoki. (3 tucati) 12-40 K, « stekl. (4 tucati) 16-— K, 60 stoki. (5 tucatov) 18-— K m*! vniluL*! hi I vi tlil * * ui>rav sijajnim in najboljiiiin uspelioin proti zastarelemu i3iilV UllSIltl UllJC V I llili • kašlju, bolesti v prsib, preblajenju, hripavosti v grlu, težkemu diliaiiju, astmi, zbadaiijn, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseli tudi itajiitaTejSib bolezuib v prsib in na pljučih. Cena je naslednja franko na vsako poStu : Z izvozni st«kl. 3-40 K, 4 izvozne $tekl. 5 80 K, 6 izvornih stekl, 8-20 K. llaqj kut dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se puš^a naprej ali se pa povzame, Prosim, da se naročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom: Peter Jurlšic, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija. (281-20-13) ne'pnznini v dosego nežnega, <':istega I c^'in odstranitev peg, boljiîega in VBpešneje delu-juúega zdravilnega mila kot je zitanu Bergmann-ovo litijino milo ^znamka; 2 rudarju} Ividke Bergmann & Co., Tečen ob Elbi. == Dobi se komad po 80 ii pri: lekarn. S, pl. Sladovič in v trgovini A. Oblak v Novem mestu. Jaz HasaggggsgsgsHsasss^šEsasasHSHsasEgHSES la v OrešjI pri ŠmarjetI je na prodaj iz proste roke z vsem drugim - gospodarskim poslopjem s zraven spadajočlml štirimi njivami in hosto; vinogradom In lepim prostorom za rigolanje. — Naslovi na Janez-a Zdišar, Orešje, pošta Šmarjeta (Dolenjsko). (Hi-2-2) 1 Sprejme se takoj krepek ^n pošten mladenič v VelkI Bučni vasi, fare Prečina, t bližini Novfga mesta ID postaje, je na prodaj za 3000 kron (111-3-3) prav UMMMA J«MM4«n konca, hlevi, epo PSPOnarSlïO, ^Uc (aopler) vrt '^ve, ^^ * ' tlva dela liOBte in sploh vse, kar spada k dobremu gospodarstTU. — Natančno ae izve pri Antonu Žura v Mackovcu št. 5, posta St. Peter, kateri Ima veselje do mesarske obrti, pri gosp. Josipu Hrovat-u, v mesarju v Žužemberku, pri katerem se jih je že v tej obrti veliko x /'^ITI Qlly/^ dobro Izvežbalo. Zi t^lI^Jilt? POSESTVO s hišo v lepi ravnini, 5 minut od velike ceste, je Iz proste roke rta prodaj. - Zraven spada hltsv, ' kozuitc, pùd, prav itpi in veliki sadni vrt, njive,".travniki in hosta, vae leŽPĚe okolu doma — v Gorenji Brezovici át, 9, župnije Št. Jernej. Nntančneje se izve ravno tam. (U7-2-2) zmešane in rezane kupujem na inalo in veliko. Vsaki nabiralec laa, naj ae prepriča, da plačujem od zdaj najvišjo ceno. — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne stike iz laa po najnovejšem izdelku. — V xaldgi imam najfinejša mila, dišave 7>a obleko, glavnike za dame itd. Spoštovanjem se pripuroôiijem (27e-a4-i3) Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavni ti'g (nasproti mestne hiše). Zahtevajte pri nakupu m Schicht'ovo štedilno milo 1S&-2B-27; ^ : iS jss^amko : : Ono je /ilj îi IliČOllO čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". GEORa SCHICHT, Aussig, - Dobiva se povsod! ~ iiii ovropojskcui o/.enilju. Viijvcčjii toviinui to vrsto — Dobiva se povsod! : I Odgovorni urednik Fr. Sal. W&tzi. UđajftteU in lajožmk Urban Horvat. Tisk J. Krkl«c. n»l.