'merisk/i Domovima B^r slLane /% Mk m Rt I € /% Sli— H O IM C AMCIUCAN IN SPIMT fORdON IN IANOUAO« GNIT NO. 117 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 15, 1967 SL0V€NIAN MORNING NCWSRAPift STEV. LXV — VOL. LXV 'Svefi oče vse cerkve' Škof Episkopalne cerkve v Kaliforniji Myers je pozval ves krščanski svet, naj bi priznal papeža za “svetega očeta vse cerkve”. CLEVELAND, O. — Škof Episkopalne cerkve v Kaliforniji Myers je pozval v javnem govoru krščanski svet, naj prizna papeža kot “svetega očeta v Bogu za vesoljno cerkev”. Dejal je, da je ta misel zorela v njem skozi leta, pa je prišel sedaj do prepričanja, da jo mora javno izreči. “Kjerkoli papež potuje, naj bi obiskal vso krščansko skupnost, dalje naj bi stegnil svoje roke v kretnji ljubezni do vseh ljudi, kristjanov ali ne. Mislim, da naj bi prihodnjič obiskal Severni in Južni Vietnam... Če bo papež postopal v tem novem smislu..., naj bi mi, jaz kot e-den, mislim, ga priznali kot glavnega pastirja krščanske družine ... Mi potrebujemo Očeta, ki more govoriti in pričati vsemu človeštvu v besedah, kot so papeža Janeza XXIII. v “Pacem in terris in papeža Pavla VI. v “Progressio populorum”. Govor škofa Myersa je sprožil takoj obsežno in skoraj ostro razpravo. Njegovi kritiki so pokazali na katoliško dogmo o papeški nezmotljivosti v pogledu nauka Cerkve, ki deli krščanski svet že 450 let. Neki prezbiteri-janski duhovnik je označil Myersov poziv za časovno “neprimeren”, ker utegne znova vzbuditi med protestanti strah pred močjo katoliške cerkve. Myersov poziv je dobil seveda tudi več podpornikov med ljudmi, ki se v duhu ekumenizma trudijo za zbližanje med krščanskimi skupinami. Ta duh je segel v času vesoljnega cerkvenega zbora v Vatikanu precej na široko v skoraj vse krščanske verske skupnosti. Med katoliško, pravoslavno in episkopalno cerkvijo so razlike sorazmerno majhne in pomiritev in povezava med njimi je zato najlažja in verjetno najbližja. Katoliški krogi so poziv episkopalnega škofa sprejeli z zadovoljstvom, pa tudi s precejšnjo zadržanostjo. Ponekod obstoja bojazen, da bi utegnila biti prevelika hitrica v tem pogledu lahko na dolgo dobo nova ovira združitvi vseh krščanskih cerkva. Novi grobovi Joseph Adamič Po trimesečni bolezni je umrl včeraj v Richmond Heights General bolnišnici 76 let stari Joseph Adamič. Družina je pred leti živela v st. clairski naselbini, nato pa se preselila na farmo v Burton, Ohio. Zadnje čase je stanoval na 1434 E. 51 St. Rojen je bil v Spdražici, odkoder je prišel pred mnogimi leti. Soproga Catherine (rojena Grebenc) je umrla avgusta 1966; pred njim pa so umrli tudi bratje Karl, Gregor, Jože, Lojze in Ivan ter sestra Marija Kovačevič. Tu zapušča osem otrok: Mrs. Emily Miklausich, Ernesta, Roberta, Josepha, Mrs. Lillian Stiftar, Raymonda, Alfreda, Freda in Franka, brata Antona, vnuke in pravnuke. Sin Ernest je lastnik podjetja Safeway Tire Co. na E. 47 St. in Superior Ave. Pogreb se bo vršil v soboto ob desetih dopoldne iz Golubovega pogrebnega zavoda na E. 47 St. in Superior Ave. v cerkev sv. Helene v Newbury, Ohio, nato pa na pokopališče v Chardonu, Ohio. Rdeča Kitajska izgnala dva indijska diplomata TOKIO, Jap. — Rdeča Kitajska je postavila dva indijska diplomata pred javno sodišče v Peipingu, češ da sta fotografirala vojaške naprave v zahodnih predmestjih glavnega mesta, kar je prepovedano. Indijca sta zavrnila pozive na sodišče in sta bila nato izgnana iz dežele. Indijski zunanji minister M. C. Chagla je v parlamentu izjavil, da je kitajska obdolžitev indijskih diplomatov vohunstva gola laž. Zato jima je tudi indijska vlada naročila, naj poziv pred javno sodišče zavrneta. HEATWAVE Jasno, vroče in soparno. Naj-tdšja temperatura okoli 90. Yceraj popoldne je bilo v Clevelandu 92 F. Kartum začasno središče arabske politike? KAIRO, Egipt. — Kakšna zmešnjava mora vladati v arabskem političnem svetu, priča novica iz Kartuma, da sta se Naser in sudanski predsednik El-Azhari dogovorila, da bi bilo dobro, da se vodilni arabski politiki sestanejo čim preje v Kartumu na posvet o političnem položaju. El Azhar je že stopil v stik z arabskimi državnimi poglavarji, da zve njihovo mnenje. Značilno je, da je bil Naser prvi, ki je rekel, da bo prišel na sestanek. Do sedaj ni hotel niti slišati, da se bodo vršili arabski sestanki na vrhovih nekje zunaj egiptovske prestolice. Da bo ironija v arabski politiki očitna: prav isti dan je pa ameriški poslanik zapustil Kartum v posebnem letalu, z njim je odšlo iz Sudana tudi 200 Ame-rikancev. Sudan je namreč tudi pretrgal diplomatske stike z Wa-shingtonom. Kambodža vzpostavila redne vezi s Hanoiem Ko sta Severni Vietnam in Osvobodilna fronta Južnega Vietnama priznala obstoječe meje Kambodže, je ta vzpostavila s Hanoiem redne diplomatske zveze. SAIGON, J. Viet. — Kambod-žanski predsednik princ Norodom Sihanuk je že več let trden podpornik rdečih v Južnem Vietnamu in podpornik komunistične politike v jugovzhodni Aziji na splošno. Vse do letošnjega maja je vzdrževal dobre odnose z rdečimi v sosedstvu in doma, zato pa je vedno ostro napadal Ameriko in njeno politiko v tem delu sveta. Za 1. maj letos so komunisti v Kambodži priredili demonstracije in se pri tem javno poganjali za komunizem in njegovo državno in družabno ureditev. To je Sihanuka razdražilo v taki meri, da jih je javno pozval, naj gredo s svojim predlogom pred narod, ki naj v splošnem glasovanju izreče svojo sodbo o njem. Seveda komunisti tega poziva niso sprejeli. Sihanuk je ponovno obsodil njihovo delovanje in jih obdolžil, da pripravljajo u-por proti njegovi vladi. Obregnil se je precej ostro tudi ob Hanoi in celo ob Peiping, ki da komunistično delovanje proti vladi in obstoječemu redu v Kambodži podpirata. Sedaj je princ Norodom Sihanuk objavil v Phnom Penhu, da sta Osvobodilna fronta Južnega Vietnama in Severni Vietnam priznala obstoječe meje Kambodže in da je zato on poslal rednega poslanika v Hanoi. To vest je prinesla tudi sovjetska poročevalska služba Tass iz Ha-noia. Če so rdeči priznali meje Kambodže, potem ne bodo več uporabljali njenega ozemlja za svoja oporišča in zatočišča, kadar pridejo v stisko pred ameriškimi in j u ž n o v ietnamskimi vladnimi četami. Tako upanje goje v Saigonu, vendar utegne biti prazno. Le čemu naj bi se rdeči odpovedali tej možnosti rešitve iz stiske? Sinoči zopet črnski izgredi v Cincinnatiju CINCINNATI, O. — Sinoči je prišlo tretji dan zapored do črnskih izgredov v Cincinnatiju kljub naporom policije in Narodne garde za ohranitev reda in miru. Skupina črncev je streljala na 15 let starega Jamesa Shirka, ki je v resnem stanju v. bolnici. Na večih krajih je prišlo do požiganja in padli so celo streli na patruljo Narodne garde. Oblasti so prijele 28 oseb, ki se niso pokorile prepovedi zbiranja, ki ga je izdal v smislu zakona mestni župan. Policija in Narodna garda sta z njegovo razglasitvijo dobili pravico streljanja na vsakega, ki bi ga zasledile pri plenjenju in požiganju. Predstavnik Londona in predstavniki sovjetskega bloka zapustili sprejem • PEIPING, Kit. ~ Ko je kitaj- Zavrnitev sovjetske resolucije, ki so jo napovedovali že v na-i prej politični opazovalci v Zdru-ki zunanji minister v ponedeljek jenjh narodih, je pripravila VARNOSTNI SVET ZN JE ZAVRNIL OBSODBO IZRAELA Resolucija Sovjetske zveze z obsodbo Izraela in zahtevo umika izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja v Varnostnem svetu ZN ni dobila večine. Sovjetska zveza je nato zahtevala sklicanje glavne skupščine ZN na izredno, nujno zasedanje. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet je včeraj zavrnil poskus Sovjetske zveze naprtiti Izraelu odgovornost za vojno z Arabci in ga nato prisiliti, da bi izpraznil zasedena arabska področja v Egiptu, Jordaniji in Siriji. Za del resolucije, ki označuje Izrael za napadalca, so glasovali le Sovjetska zveza. Bolgarija, Indija in Mali, ostalih 9 članov sveta se je glasovanja vzdržalo, med njimi tri velike zahodne sile. Za del sovjetske resolucije, ki zahteva umik Izraela z zasedenih arabskih ozemlj, sta poleg omenjenih štirih članov Varnostnega sveta glasovali še Nigerija in Abesinija. Ameriški zastopnik A. Goldberg je izjavil, da Združenim državam ne gre za nobene politične poteze v diplomatskem boju, ampak za trajno ureditev ind pomiritev Srednjega vzhoda. na sprejemu v nepalskem poslaništvu v čast rojstnega dne kralja Mahendre napadel Veljko Britanijo v zvezi z vojno na Srednjem vzhodu, je odpravnik poslov Hopson s svojima tajnikoma zapustil proslavo. Ko je nato Chen Yi napadel v zvezi z arabsko-izraelsko vojno še Sovjetsko zvezo, je odšel s sprejema tudi sovjetski predstavnik. Njemu so sledili d-momati vseh držav, sovjetskega bloka, med njimi tudi Titovi. Moskvo do tega, da je uporabila člen dopolnila pravil ZN, ki ga je doslej redno zavračala, ker ga je sprejela večina članic ZN na ameriško prizadevanje v času korejske vojne leta 1950. Na temelju tega člena pravil je Sovjetska zveza včeraj zahtevala sklicanje glavne skupščine ZN na izredno nujno zasedanje. Glavni tajnik je sovjetsko zahtevo razposlal vsem 122 članicam ZN in bo izredno zasedanje sklical, kakor hitro bo sovjetsko zahtevo podprlo 62 članic ZN. V krogih Združenih narodov so prepričani, da bo sovjetski predlog dobil potrebno podporo PORT SAID, ZAR. — Stro- članov ZN še danes ali jutri in kovnjaki, ki so pregledali polo- da bo U Tant nato sklical izred- Suez zaprt od dveh mesecev do enega leta? žaj v sueškem prekopu, trdijo, da bo vzelo najmanj dva meseca, predno ga bo mogoče očistiti in urediti za promet. Drugi opazovalci položaja, ki vedo, da je vprašanje obnove prometa skozi Suez delno tudi politično, namigujejo, da se utegne obnova rednega prometa zavleči tudi do e-nega celega leta. Najbolj bo pri tem seveda prizadet Egipt, ki mu je Sueški prekop skoraj edini vir deviz. no zasedanje glavne skupščine. Večina članov se je že začela pripravljati na to zasedanje, ki bo predvidoma v soboto. Ali bo Sovjetski zvezi uspelo tam dobiti večino za njen predlog obsodbe Izraela in zahtevo po umiku izraelskih čet z zasedenega ozemlja arabskih držav, je precej negotova zadeva. Sbvjet-ska zveza računa na podporo afriških in azijskih članic ZN, ki imajo praktično v ZN večino. Odmevi na potek arabsko-izraelske vojne CLEVELAND, O. — Dogodki v arabsko-izraelski vojni, pa tudi njen konec, so potekali tako hitro, da jim je mednarodna politika mogla slediti le z večdnevno zamudo. Zato so dogodki preteklega tedna prišli v mednarodnih političnih krogih do polne veljave šele te dni in še zmeraj niso vsi prišli na vrsto. Omenili bi radi samo nekatere, ki se nam zdijo važni: Egipt je začasno zgubil čast, da je središče arabskega sveta. Sam Naser je moral pristati, da se novi splošno-arab-ski politični sestanek vrši v sudanski prestolici Kartum, kar je zanj gotovo največje politično ponižanje. Sledeče arabske države so “kaznovale napadalce arabskih držav” s prekinitvijo dobav nafte: Alžir, Kuvajt, Libanon, Irak, Sirija, Bahrein, Quatar in celo Abu Dhabi. Bojkot je naperjen predvsem proti Ameriki in Angliji. Sedem arabskih držav je pa pretrgalo diplomatske zveze z Washingtonom. Nekatere se radi tega že danes češejo za ušesi. Med vsemi arabskimi državami je ohranila hladno kri Tunizija. Njen predsednik Burgiba je vzel pod svoje varstvo judovsko manjšino, ki šteje kakih 15,000 duš, in pet dni zaporedoma prirejal shode med domačini ter jim dopovedoval, da tunizijski Judje nimajo prav nobenega o-pravka in stika z Izraelom. Njegovo posredovanje je bilo uspešno. Zato se pa v Alžirju niso mogli spoznati. Ministrski predsednik Boumedienne ni mogel verjeti uradnim moskovskim razlogom, zakaj se je politika v Kremlju tako temeljito mogla spremeniti tekom ene same noči. Hotel je zvedeti resnico osebno. Jo je zvedel in se je krila s tisto, ki jo je Moskva sama objavila tretji dan vojne. Mrs. Indira Gandi se je pa zapletla v neroden položaj. Naj prej e je odločno zagovarjala Naserjevo politiko in v zvezi s tem napadala Ameriko. Obljubila je vso podporo Naserju, nato pa dolžila Ameriko radi njene politike “hrana za mir”. Pa se bo morala ugrizniti v svoj lasten jezik. Naser je namreč zaprl prevoz po sueškem kanalu in s tem zavrl pravočasno dobavo ameriške pšenice Indiji ravno v trenutku, ko nekaterim indijskim krajem grozi lakota. Da bo Indija morala radi Naserjeve politike plačevati večje prevozne stroške za ameriško pšenico, na to je njena vlada pozabila. Verjetno pa tega ne bo pozabila vladna opozicija, ko bo v parlamentu govor o indijski prehrani. ; Da nesreča druži ljudi brez razlike polti, vere, ideologije in porekla, smo videli v jorda-nijski prestolici Aman. Od tam je namreč na hitro roko prepeljalo 12 ameriških letal pod vodstvom Rdečega križa okoli 1,000 tujcev. Med potniki so se nahajali: Amerikanci, Rusi, Arabci, Italijani, Španci, Nemci itd. Prepeljani so bili v Teheran. V hudo stisko je arabsko-izraelska vojna spravila tudi Tita. Že to mu ni bilo všeč, da je moral na hitro roko iti v Moskvo, in da so ga tam razmere prisilile, da je postavil svoj podpis pod isti dokument, ki so ga podpisali tudi veljaki v Kremlju. Ko se je vrnil domov, je poslal kar bivšega zunanjega ministra in sedanjega podpre dsednika Kočo Popoviča v Kairo, da tam potolaži Naserja in njegov okolico. Svoje najožje sodelavce, kar jih je v predsedstvu in izvršilnem odboru Zveze komunistov Jugoslavije, je pa sklical na posebno sejo, da pregledajo mednaroden položaj in napravijo primerne sklepe. Sklepov niso takoj objavili. Razpoloženje na sestanku je bilo morda precej podobno žalni seji. Saj je Tito lahko našteval, koliko prijateljev je zgubil po znanem sestanku “tretje sile” v Beogradu, ki se je vršil s takim pompom pred leti v Beogradu. Od takrat je politična usoda pokopala take njegove prijatelje, kot so bili Ben Bella iz Alžirije, Nkru-mah iz Gane, Sukamo iz Indonezije. Le Nehru je umrl prirodne smrti. Sedaj je pa u-soda zadela Naserja; je še na oblasti, toda zgubil je svoj mednaroden ugled. Prazno je torej postalo okoli Tita in njegove zunanje politike. Kandidaije za župana Clevelanda se javHajo CLEVELAND, O. — Zaenkrat je le par kandidatov napovedalo svojo kandidaturo. Zadnji med njimi je bil sedanji župan Lo-cher, ki pravi, da bo kandidiral kot uradni kandidat demokratske stranke. Pa se ni točno izrazil, zato ga je takoj popravil demokrat Porter, ki vodi okrajno demokratsko stranko. Porter je rekel, da bo stranka šele potem sklepala o tem, koga bo uradno podprla, ko bodo znana imena vseh demokratskih kandidatov. Čakati bomo torej morali na čas po 5. juliju, da zvemo, kdo bo kandidiral v imenu stranke. Locherjeva k a n d i datura je spravila v resno premišljevanje druge kandidate, kot sta McEl-roy in Stanton, še celo črnski kandidat Stokes pravi, da še premišljuje, kaj naj napravi. Verjetno se bo pa pojavil še tak ali tak politični “črni konj”, ki bo zadnji trenutek vložil svojo prijavo. Pridnejši so pa županski kan-didatje za druge občine v našem Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Podr. št. 5 SMZ ima v nedeljo ob 9.30 dopoldne važno sejo v navadnih prostorih. Članstvo je prošeno, da se seje udeleži. Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih na Holmes Avenue. Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v nedeljo ob dveh popoldne redno sejo v navadnih prostorih. Zadušnica— V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Murgcla ml. ob 13. obletnici smrti. Jutri, v petek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vne-bovzete sv. maša za pok. Franka Planinca ob 3. obletnici smrti. V soboto ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Leskovec ob 3. obletnici njene smrti. Krofi naprodaj— Oltarno društvo fare sv. Vida bo prodajalo v soboto v dvorani sv. Vida domače krofe. Moskva dobavila Hanci« rakete srednje daljave? WASHINGTON, D. C. — O tem se v političnih krogih že dalj časa govori. Pravijo, da je naša obveščevalna služba dognala, da so nekatere ruske ladje, ki so bile namenjene v Hajfong, imele na krovu rakete na srednje daljave (okoli 400 milj). Ako je to res, potem bodo rakete kmalu padale na mesta in prometna križišča v Južnem Vietnamu. Bodo torej odgovor na a-meriška bombardiranja Severnega Vietnama. Seveda ima pa tudi ta palica dva konca. Tudi Amerika lahko j en j a bombardi- okraiu Se kar nridno oa]axaio j ™nje Severnega Vietnama in ga ... . , ° J i nadomesti z raketami na sred- in prodajajo svoje kandidature. ■----o------ Komunističen vpliv na zaposlene v Hong Kongu pojema HONG KONG. — Nihče več ne dvomi, da želijo kitajski komunisti v Peipingu držati javnost v Hong Kongu v stalni na-oetosti. Zato dnevno in tedensko vprizarjajo nemire, izgrede, demonstracije itd. Kot povod si najrajše izberejo štrajke. Zadnjič so hoteli na primer spraviti mestne delavce in uslužbence v štrajk, pa se jim je načrt ponesrečil. Domačini, zaposleni v poštni službi, pri mestni plinarni, v mestnih transportnih podjetjih, so se skoraj vsi javili na delo ali pa se nanj vrnili že naslednji dan. Ta dogodek je močno odjeknil v mestnih političnih krogih, ker vidijo v njem začetek propadanja rdečega vpliva za revne sloje v Hong Kongu. nje daljave, ki gotovo ne bodo manj precizne kot ruske. Pri tej priliki naj še omenimo, da so izraelske čete baje zajele v gorovju na Sinajskem polotoku egiptovska oporišča za ruske rakete na srednje daljave. To je gotovo najbolj interesanten plen, ki so ga napravile izraelske divizije, če je namreč vse to res. Ker je Izrael že objavil slike oporišč, je težko dvomiti v resničnost teh novic. Seveda bodo pa rakete tudi dragocen plen. Amerika bo pripravljena, da da vse, da dobi vpogled v konstrukcijo ruskih raket. Na to nevarnost najbrže niso mislili v Kremlju, ko so Naserju zaupali to dragoceno sodobno orožje. Sedaj jih pa glava boli. Mariner 5 na poti proti Veneri CAPE KENNEDY, Fla. — Združene države so včeraj zgo-Idaj zjutraj poslale od tu na pot 'proti Veneri vesoljsko vozilo Mariner 5. Dva dni preje so poslali podobno vesoljsko vozilo proti Veneri Rusi. Mariner 5 bo dosegel Venero predvidoma 19. oktobra letos. Približal se ji bo do 2,000 milj in sporočil nazaj na Zemljo, kar bodo njegovi a-parati tam odkrili. Izgredi v Seoulu SEOUL, Kor. — Okoli 2000 študentov je včeraj ponovno demonstriralo v glavnem mestu Južne Koreje zaradi “goljufij” pri volitvah državnega parlamenta pretekli četrtek. Vladna demokratska stranka je povečala svojo dosedanjo večino. Sukarno pred sodišče? TOKIO, Jap. — Trije člani indonezijskega vrhovnega sodišča, ki so tu na obisku, so izjavili, da bo moral bivši predsednik Sukamo le odgovarjati pred sodiščem za svoj delež pri komunističnem poskusu prevrata septembra 1965. /iMEKišifti Domovina AMSajana 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation f-uhlished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: t® Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za 8 fe s Kanado in dežele izven Združenih držav: $13,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova Izdaja $5.00 na leto .... SirBSCaiJ^ION RATES: Drdted State#-, $15.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for J months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for on« year |i.»xxxxxxZ*.**xxxixxzixxxxXrr*X*f KXYgxxtZZTXTTTTTzmfYTl Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. ccxrxxzzxxxxxzzzzxxzycxxzzxxxxxxxxxizixxxxxxxxixzxixxi Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 117 Thurs., June 15, 1967 Junijski spomini - in dialog Leta so tekla in oblastniki v domovini so se očividno v tem času marsikaj naučili. Dobro organizirana in primerno vodena propaganda po zahodnem tisku spremlja jugoslovanske napore, da bi zboljšali sliko, ki jo ima Zahod o njihovem komunističnem poizkusu. Prav kakor bi bilo naivno verjeti in soditi stvarnost po lepo prikrojenih časopisnih člankih, je tudi nespametno zanikati kakršenkoli razvoj v ustanovah in v manjši meri tudi v miselnosti domačih oblastnikov. Resnica je tako zanje kakor za nas, da nihče ne pije dvakrat iz iste reke; čas orje brazde z nami, mimo nas ali proti nam, pa naj si bomo že tu ali tam. In kdor se ob tem zamisli v narodov položaj, kritično in odgovorno hkrati, se gotovo znajde pred vprašanjem, kako naj bi na nastopajoče spremembe v komunističnem režimu doma reagirala naša ideološko-politična emigracija. V sedanjem položaju ima emigracija trojno nalogo; gojiti živ ideal osebne svobode in družbe, grajene na podlagi krščanskega idealizma, v nasprotju s totalitarno miselnostjo in materialistično prakso trenutnih oblastnikov v domovini; ohranjati objektiven pogled na obdobje naše revolucije kot protiutež sliki, ki jo domač upravni aparat še vedno širi z vsemi sredstvi in jo hoče vsiliti narodni zgodovini kot resnico; ustvarjati in upravljati slovenske duhovne, kulturne in materialne dobrine izven slovenskega narodnega ozemlja, z drugimi bsedami; ustvarjati SLOVENIJO V SVETU v dobi, ko domač državni organizem nima za to delo ne razumevanja, ne sposobnosti, niti moralne legitimacije in avtoritete, da bi ga mogel izpeljati, tudi če bi hotel. Res pa je tudi, da emigracija za izvedbo teh nalog nima neomejenega časa. Čeprav je emigracija stalna postavka v naši narodni demografiji, je življenska in še veliko bolj delovna doba politične — kulturno razvite — emigracije nujno omejena; sadovi njenega dela pa bodo v veliki meri odvisni od tega ali bo slej ko prej mogla najti svojo življensko povezavo z narodnim telesom in se tako spremeniti v njegov polnovredni ud. Teža stvarnosti, ki jo vidimo, in misel na poslanstvo, v katerega si ne upamo prav verjeti, čeprav je njegova nujnost očividna, nas silita, da kot skupnost stalno kolebamo med željo, da bi se čimprej povezali z narodno glavnino doma, da omogočimo tako polnejše življenje Sloveniji doma in v svetu, pa med zvestobo, ki jo čutimo in hočemo ohraniti do zgodovinske stvarnosti in do lastnega prepričanja. Ne smemo pustiti zapeljati, da bi padli v past navidezne izbire: ali narod in njegovi inlteresi ali načela. Ne stojimo pred to izbiro, čeprav nam jo hoče včasih ta ali oni kot tako prikazati. Slabo uslugo bomo namreč storili narodu, če bomo pristali na to, da bi začeli svoje novo življenjsko obdobje na podlagi zamolčane resnice, ali pa, z našim molkom, prikritega zločina. Jasno je, da je v korist naroda kot celote, da zaživi emigracija čimprej kot živ narodov ud. Tega se zavedamo vsi v emigraciji in upajmo, da vidijo to tudi doma, vsaj tisti, ki jim ideologija in oblast nista zvodenila čuta za slovenstvo. Vendar mora biti pred vključitvijo — razgovor, dialog; a tudi v dialog ne smemo stopati za vsako ceno. Celo za razgovor je potreba ustvariti neke osnovne pogoje. Glede teh pogojev je mnogo različnih mnenj, ki nihajo od zahteve po političnem priznanju raznih osnutkov pa do preprostega zaupanja, da bo že dialog sam na sebi vse poravnal. Vendar se zdi, da je prav, da najdemo v tej točki politični emigrantje skupno izhodišče, ki mora biti določeno v luči trojne emigracijske naloge. Če pride do trenutka, ko bi bil razgovor mogoč, mora biti naš "pogoj, da domači oblastniki nehajo s širjenjem zgodovinske laži ter obsodijo masovni zločin, ki so ga o-četje komunističnega režima v Sloveniji izvršili po končani vojni in revoluciji nad svojimi nasprotniki, to je nad našimi soborci in somišljeniki. Zgodovinska laž je prikazovanje komunistične revolucije med okupacijo kot borbe med narodom in njegovimi izdajalci. Ne le, da je tako tolmačenje revolucije naivno, temveč predstavlja laž, ki bi neodkrita glodala naše narodno telo kakor rak. Le če priznajo dejstvo, da je bila revolucija pod okupacijo borba dveh konceptov, spopad dveh ideologij, ki sta vsaka zase bili prepričani, da prinašata rešitev, čeprav ena pod nacionalnim in druga pod internacionalnim vidikom, bomo mogli kdaj pričeti z razgovorom. Jasno, da mi slej ko prej ne odobravamo njihovega koncepta in še manj metod, s katerimi so ga hoteli narodu vsiliti, in prav tako je jasno, da je naše gledanje njim lahko tuje in nesprejemljivo — a pojasnjevanja so že dialog. To, kar mora biti pred dialogom, je priznanje rejnice.S. Slov. Duluth, Minn. — Odkar sem se zadnjič oglasil, se je zopet dogodilo marsikaj v naši hladni Minnesoti. Nekaj važnih dogodkov med Slovenci po naših naselbinah je bilo že objavljenih, zato ne bom o tem ponavljal. Zimo smo imeli zelo dolgo in z nami se je občutljivo poigravala, kakor se zna le ona v naših severnih krajih. Po pristaniščih ob obalah Superior jezera so že odprli zamrznjena pristanišča, skozi katera izvažajo po jezerih rudarske družbe rude v topilnice, kjer jih čistijo in predelujejo v trda jekla in v vse razne vrste železnin. Raznih političnih problemov imamo tudi tukaj pri nas vse razne sorte polno. Vse od St. Paula-Minneapolisa, kjer je državno središče naše Minnesote, prihajajo različne vesti in s temi tudi mnogo jamranj, da manjka denarja za to in ono. Tisti, ki obratujejo razne industrijske tvrdke in ustanove, tožijo, da jim davki, zatem visoke plače delavcev vse požro in če bi kdo te pritožbe za resno vzel, bi mislil, saj še ipredno si bomo dobro jutro in dober dan voščili, bo šlo že vse “fuč”! Prihodnji dnevi pa zopet pokažejo, da ni bilo res tako “žaltavo”, kakor so grozili, da bo, ampak da so razne korporacije zopet nekoliko o-bogatele. Kako soditi potem? Poročila izkazujejo, da so njihove delnice več vredne — investor ji bodo dobili večje dividende. Kak naš ribenški rojak bi k temu pripomnil: Jamrati je treba, pa zraven stokati, da ljudje verjamejo in da kaj pomaga! Brez jamranja pa ni nič'— to ve in zna vsaka teta! Pustimo za enkrat ta jamranja, ki jih je vedno dosti, več, kakor kaj drugega. Preidimo k drugim zadevam, ki so tudi važne. • ZVEZNI SENAT je pred nedolgim glasoval za predlog, ki določa, da se starost za prijave za upokojitve upravičenih delavcev zniža na 60 let starosti. To za delavce, ki želijo upokojitev pred 65. letom, seveda s pogojem, da bodo deležni le 70% pokojnine, namesto polne pokojnine, določene po določilih socialne zavarovalnine, za one, ki se prijavijo za sprejemanje pokojnine s 65 leti starosti. Zagovorniki predloga poudarjajo, da je ta zakon predvsem važen za vdove, ki ob in po 60. letu težko pridejo do zaposlitve. Poslužili se ga bodo seveda pa lahko tudi moški, kdor bo zadovoljen z nižjo pokojnino, to je 70% tistega, kar bi prejemal po 65. letu starosti. Drugi predlogi in priporočila, ki jih je v novoletni poslanici predlagal predsednik L. B. Johnson, pridejo še na dnevni red. Kako bo z njimi, bo pokazal čas, v katerem jih bodo reševali. • BOLJŠE, ŽIVAHNEJŠE ČASE napovedujejo stavbinstvu po vsej deželi, posebno okrog večjih industrijskih mest. Leon N. Weiner, predsednik od National Association of Home Builders, je v svojem poročilu na zborovanju predstavnikov in zastopnikov raznih stavbinskih tvrdk in podjetij, omenjal, da bo stav-binstvo, posebno grajenje stanovanjskih hiš vseh raznih vrst močno poživelo in porastlo letošnje poletje. Pobudo temu dajejo bolj ugodna posojila z nižjimi obrestmi, ki jih nudijo zdaj razni denarni zavodi. Dalje napovedujejo tudi boljši in večji zaslužek od zdaj naprej in to daje upanje, da bo v prometu več denarja in več businessa. Predsednik Weiner je omenil, da pričakujejo v stavbinstvu, da bo letos zgrajenih nad 1,300,000 stanovanjskih bivališč. Pri tem bo zaposlenih na milijone in milijone ljudi vseh raznih poklicev. ' • VOJNA V VIETNAMU se vleče naprej in povzroča nam in vsemu svetu kisle obraze. Kar na obrazu se bere ljudem, da se vprašujejo: kaj je nam vsega tega treba? Kakor poročila omenjajo, smo do srede aprila zgubili že okrog 550 bojnih letal. Tudi življenjske žrtve so visoke. Zgleda, da smo zašli v vietnamska močvirja, iz njih pa ne znamo najti pota. Če bo to res zajezilo prodiranje komunizma, potem se te sitnosti že nekako sprejme. A zgleda, da ga zelo počasi zajezuje, na drugih straneh v drugih delih sveta pa gledajo na nas kot vsiljivce in to komunistični podpihovalci naprej in naprej naglašajo. Dokazi za to so ob vsakem slučaju, ko predstavniki naših vladnih uradov doživljajo protidemon-stracije proti nam, kamorkoli se podajo na kake uradne obiske. Kdo vpliva na Francoze, potem na južno-ameriške države, da gledajo na nas kakor na nekake “imperialiste”. Zgleda celo, da že vse okrog kujejo nova osišča proti nam. To je zelo značilno! Preje smo jih reševali bred raznimi vplivi in nasilnim osvajanjem komunizma, zdaj pa hodijo na obiske v Moskvo. Kakšno prijateljstvo je to? Taka obnašanja so podobna bivšim balkanskim metodam, ko je še Pa-šič s svojo sivo brado politikoval v Beogradu. O njem so pravili, da ko je nekoč šel pomirjevat v Bosno Bošnjake, so mu popoldne ovacije prirejali in vzklikali: “Bog živi Nikolo!” — Zvečer, ko se je odpeljal nazaj proti Beogradu, so pa vpili za njim: “Vrag odnesi Nikolo in njegovo brado!” . Tak je političen svet! Danes na eni strani boža in gladi — jutri maže in brca .. . • ENO ZA KRATEK ČAS: — Pri brivcu. — Patrick je prišel s farme v mesto in vstopil v brivnico, da bi mu brivec o-strigel lase. Preje je pa večkrat čital v listih in čul na radio, kako so brivci zadnje čase podražili postrežbo za britje in striženje las. Pa vpraša brivca: “Ej, ti, mister Barber, kaj pa računaš zdaj za striženje las?” “$2.25, mister!” “Kaj pa za britje?” “Pa $1, mister!” “Dobro, potem mi pa obrij glavo, mister Barber,” je naročil farmar Patrick. — Vsem Slovencem iskren pozdrav! Andrejček ------o—■—— Psiiiniss s® h! i CLEVELAND, O. — Devetega junija se je končno zaključilo šolsko leto in vsi dijaki smo se oddahnili. To pomeni tri-meseč-ni odmor pred latinščino, matematiko in drugimi težkimi predmeti, ki se jih učimo v višji gimnaziji. Sedaj imam dovolj časa za sprehode po naravi, katerih se zelo veselim. Rad hodim po zelenem, hladnem gozdu, po ne-pokošenih travnikih in rad se ustavim ob prijazno žuboreči vodi. Kako lepo je poleti v gozdu, kjer visoka drevesa nudijo prijetno zavetje pred pekočimi sončnimi žarki. Ptički, ki v njem prebivajo, nas z veselim žvrgo-lenjem prijazno pozdravljajo. Ko iz gozda stopim v visoko travo in zapiha veter pred mano, za valovi trava kot zeleno morje. Kakšna lepota! Tako sem hodil po Slovenski pristavi preteklo nedeljo. Sonce je pripekalo, a pod košatimi drevesi je bilo prijetno hladno. Še bolj hladno pa je bilo v bazenu, ki so ga ravno odprli za novo sezono. Otroci in odrasli so ve- selo skakali in plavali po vodi. Bila je prav prijetna nedelja v veseli družbi in to je bila moja prva v počitnicah. Pridite v nedeljo, 18. junija, k otvoritvi Pristave! Milan Gorenšek, sophomore at St. Joseph H. S. Zšaia maša m ireifafs CLEVELAND, O. — P. Jernej Seljak, Don Kosta Seljak, Brezje 72, Slovenija, doma iz Sovre pri Žireh, obhaja 50-let-nico mašništva. Spomnjam se ga, ko je bil študent in sem bila še doma. Ko sva z možem obiskala naš rojstni kraj Žiri, smo se podali tudi na znano božjo pot Brezje no Gorenjskem. Moja sestra me je opomnila, da mašuje naš rojak p. Seljak. Nato smo se osebno pozdravili. Pater je bil tega vesel, saj pozna osebno vse naše sorodnike in mojega moža. V zadnjem svojem pismu mi je pater omenil, da bo obhajal 50-let-nico mašništva, če bo to seveda dočakal, ker ni posebno zdrav. Piše, da je zelo vesel, da se ga od časa do časa spomnimo. Ker vem, da se naši rojaki, ki odhajajo na obisk v Slovenijo, ustavijo radi na Brezjah, imajo priložnost patru čestitati osebno k njegovemu zlatemu jubileju, posebno njegovi ožji rojaki iz ži rovske okolice. Zlatomašniku naše iskrene čestitke! Anna Jesenko z družino Žarki razkužil jejo žilo V turškem mestu Iskenderun blizu obal Egejskega morja so letošnjo pomlad izročili namenu prvo napravo za neprekinjeno obsevanje žita. Naprava, ki je zanjo pripravila načrte britan ska “Nuclear Chemical Plant Company”, je opremljena z virom radioaktivnih žarkov (kobalt 60), njena naj večja obsevalna zmogljivost pa znaša 50 ton pšenice, ječmena, rži ali koruze na uro. Žarki gama iz kobaltovega vira bodo sterilizirali žužke in razne druge insekte v žitu. Mrčes sicer utegne živeti še nekaj tednov, vendar je tako obsevano žito zanesljivo zaščiteno pred morebitnim ponovnim napadom insektov iste vrste. Osnutek in načrti za napravo, ki bo v žitu zamorila vse škodljivce, so sad sedemletnih raziskav in poskusov, ki so jih v o-kviru programa ZN za razvoj izvedli strokovnjaki Mednarodne organizacije za atomsko energijo. Iz dveh silosov, ki lahko sprejmeta po 125 ton, bo žito drselo v razkuževalno napravo, kjer bo po zavitih okroglih kanalih padalo mimo vira radioaktivnih žarkov. Hitrost padanja bodo u-ravnavale vrtljive lopate in sicer tako, da bodo zrna padala tem počasneje, čim bolj bodo oddaljena od vira žarkov, s čimer je zagotovljeno, da bo vse žito dobilo enako radioaktivno dozo. Zmogljivost naprave je mogoče prilagoditi trenutni potrebi, giblje pa se med šestimi in petdesetimi tonami žita na uro. Prve načrte so pripravili novembra 1959. Skupina strokovnjakov, ki jih je Mednarodna organizacija za atomsko energijo poslala v Iskenderun, je 1. 1964 pripravila izčrpno poročilo, junija 1965 pa je izvršni odbor programa ZN za razvoj odobril izvedbo zamisli. Pretežni del stroškov v znesku 1.9 milijona dolarjev (graditev, oprema) je prevzela turška vlada. Če se bo naprava v Iskende- čui in razumevanje za narodove potrebe MILWAUKEE, Wis. — Ko jejpak prav tako goriško, obenem pa koroške, tržaške in goriške časopise, kot Naš Tednik (kul-turno-politično glasilo koroških Slovencev), mesečnik Družina in Dom, goriški Katoliški Glas in še kaj. Večji dar za njihov tiskovni sklad bi morala biti častna zadeva nas vseh. In po njih bi morali slediti kulturne mu in narodno-političnemu življenju slovenske narodne manjšine, ki živi na lastni zemlji, a ne pod komunistično diktaturo, in kateri je dano delati po tistih krščanskih principih, po katerih smo mi sami delali pred vojsko, med vojsko pa se borili zanje. Prav tako bi morala biti častna zadeva vseh Slovencev po svetu, da bi z razumevanjem segali po tistih knjigah in revijah, ki nudijo pregled javnega življenja koroških, tržaških in go-riških Slovencev. Tako na pr. prinaša vsako leto solidne preglede tega življenja Zbornik Svobodne Slovenije. V letošnjem Zborniku, (ki se je žal zakasnil tri do štiri mesece), je takoj v začetku priobčena izredno važna razprava, na katero je treba posebej opozoriti. Pisec razprave dr. Podstenar obravnava na 76 straneh “Boj slovenske narodne manjšine v krški škofiji na Koroškem — Avstrija — za verski pouk otrok v slovenščini”. Ko sem pred e-nim mesecem prejel Zbornik in na hitro pregledal to razpravo, sem dejal doma: če bi ta razprava izšla v posebni knjižici in bi za kritje stroškov zahtevali za njo 10 dolarjev, bi jo moral kupiti vsak zaveden Slovenec po svetu, zlasti pa vsak Slovenec v Ameriki in Kanadi. Tako pomembna jel Ob judovskem zgledu,. kot smo ga videli prejšnji teden, pa sedaj rečem to z dvakrat večjim poudarkom. ‘ ■Se pa ob tej pomembni razpravi kar sam od sebe vsiljuje še nek drug vidik. Kot vse kaže, bi ne bilo preveč modro, če bi pisec skušal priobčiti to razpravo na Koroškem. Zdi se, da je imel pred sabo tile dve možnosti: ali ponuditi razpravo Ljubljani ali pa svobodnim Slovencem po svetu. Če bi jo ponudil na pr. dobro organiziranemu Institutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, (ki ima svoj delovni, znanstveni štab in ki izdaja resne znanstvene publikacije), ki ta Institut skušal razpravi dodati svoje gradivo, ki pa bi bilo s koroškega stališča manj na mestu. Predvsem pa bi komunistični režim v Ljubljani v ponedeljek, 5, junija, zjutraj radio prvič poročal o vojaškem spopadu med Izraelom in Arabci, so se proti večeru istega dne zbrali Judje v vseh večjih ameriških in kanadskih mestih na zborovanja, na katerih so jim govorniki razložili novi položaj in zbrane pozivali za denarno in moralno pomoč Izraelu. Po časopisnih vesteh se je v našem mestu zbralo 2500 Judov. V enako velikem številu so se zbrali Judje v Chicagu, New Yorku in drugod. V Chicagu so na pr. trije Judje darovali 1 milijon dolarjev za socialne potrebe v Izraelu. In ko je bilo pretekli petek (9. junija) sporočeno premirje med Egiptom in Izraelom, se je za proslavitev tega dogodka — seveda tudi za proslavitev zmagovitega Izraelovega orožja ■— zbralo 7,000 Judov v Wa-shingtonu, D.C., ki so javno pred samo Belo hišo pokazali svoje navdušenje in čutenje z Izraelom. Želel bi, da bi kdo analiziral to zavednost ameriških in kanadskih Judov, nam pri tem izprašal slovensko vest, obenem pa napravil neke realistične zaključke ... Približno tri dejstva so pri judovskem zgledu jasna in otipljiva. Prvo: spopad med Arabci in Izraelom je pokazal, kako zelo so Judje v Ameriki in Kanadi povezani med seboj, kako veliko razumevanje in kako močan čut imajo za državo Izrael, čeprav so ameriški in kanadski državljani. (Prav za prav je njihova povezanost in zavest — pa seveda tudi denarna moč — tolikšna, da se zdi skoro naivno govorjenje, kako zelo nam je potrebno njih razumevanje, itd. Bi dejal, da je precej bolj Judom potrebno razumevanje nas!) Drugo: ameriški in kanadski Judje niso stali ob strani prekrižanih rok, ampak so šli prej ko v dvanajstih urah na delo za pomoč rojakom v Izraelu, s katerimi se čutijo povezane versko in etnično. Tretje: zborovanja in nastopi ameriških in kanadskih Judov v preteklem tednu dokazujejo, da so nam kot ameriškim ali kanadskim državljanom dane znatne možnosti za pomoč narodu doma. Dajmo, razmislimo judovski zgled, ki se je zgodil pred našimi očmi. In ne ostanimo le pri razmišljanju, ampak skušajmo v večji meri kot doslej posnemati ta zgled v svojem razmerju do slovenskega naroda doma in njegovih potreb. Sicer vsi vemo, da spričo komunistične dik-. skušal tako pomembno, obenem tature v Sloveniji nobena orga- pa delikatno razpravo dejati v nizacija zamejskih Slovencev, ki se čuti ideološko in politično nasprotno komunistični diktaturi, kot taka ne more podpreti nobene še tako nepolitične zadeve v materni Sloveniji. Komunistični režim bi tako pomoč lahko preprečil. Samo posameznik more pomagati raznim posameznikom doma. A tudi ta omejena pomoč posameznikom more veliko nuditi, zlasti moralno. Vsi Slovenci po svetu, bodisi kot posamezniki ali kot organizirane skupnosti, pa imamo veliko možnost, da pomagamo tistemu delu slovenskega naroda, ki živi v zahodni politični svobodi. Že dalj časa se čudim, kako je mogoče, da se tega dejstva tako malo zavedamo. Jn ob zgledu ameriških in kanadskih Ju- svoj komunistični okvir. Jasno je, da, bi nas, svobodne Slovence po svetu nemalo zabolelo, če bi prišlo do tega. Zato se zavedajmo še toliko bolj, kaj pomeni, da je pisec izročil razpravo v objavo svobodnim Slovencem po svetu. j Naj bi zato vsak Slovenec v Ameriki in Kanadi smatral za svojo narodno dolžnost in osebno čast, da si Zbornik s to razpravo, (ki je prav za prav nadaljevanje razprave iz lanskega in predlanskega Zbornika), za gotovo kupi, pa četudi mu kak človek ali kaka zadeva v Zborniku ni po volji. Istočasno pa naj v Zborniku prebere pregled dela koroških Slovencev v preteklem letu, ki ga podaja Ivan Vodovnik, in dov se te dni čudim še toliko prav tako pregled tržaškega in bolj. V mislih imam Slovence na Koroškem, Tržaškem in Goriškem, ki se kljub zahodni svobodi morajo boriti za svoj narodni obstanek. A ker so deležni neke runu obnesla, bo mogoče učin-politične svobode, je nam vsem kovito zatirati žitne škodljivce,; dana znatna možnost za pomoč ki zdaj v svetovnem merilu uni- njihovim potrebam, čijo približno dvajsetino pridel-j Ob zgledu ameriških in kaka žita, v posameznih deželah pa' nadskih Judov postane še bolj znatno več. Po strokovnih oce- jasno, da bi vsak zaveden Slove-nah bi žito, ki ga vsako leto po nec po svetu, zlasti pa v Ameri-svetu uničijo razni insekti, zado- ki in Kanadi (če le ni v večji ščalo za prehrano kakih sto mili- stiski) moral imeti naročeno ne jonov ljudi. ;amo celovško Mohorjevo, am- goriškega življenja, ki ga podaja rev. Jože Jurak. Ne ostanimo pa samo pri branju, ampak naj to branje vsakogar izmed nas nagne k večjemu razumevanju in k večjemu čutenju za narodne potrebe Slovencev ob mejah; še bolj pa naj nas to branje spodbudi k večjim konkretnim dejanjem. Janez Grum Zelo slano morje Mrtvo morje v Palestini petkrat bolj slano kot oceani. emieiska DOMcnmra Deklica z odprtimi očmi PIERRE L’ERMITE Bila je lepa, vsa bela v mo-;rini noči... vsa trepetajoča oč ^peče vere pred majhnim me- S ir j ‘inskim dvomljivcem In njena kretnja je izražala ''leno misel: “Vidim Te v Tvojih delih ... '[ žuželkah ... v zvezdah, s svo-feii bornimi telesnimi očmi; to ^ še vse razločneje Te vidim s Mojimi duhovnimi očmi, raz-'vetlj enimi po sveti veri.. In čutim Te!... In tipam Te s svojimi prsti '’živi nevidnosti, ki nas obdaja. In Te ljubim iz vsega svojega Sfca... v edinstvu vekov, v E(Iinstvu z vsem človeštvom in Ještetimi dušami, ki Te priča-^jejo ... ki hrepenijo po Tebi ^ ki vedo, da se ne varajo ...” Bolanda se je ozrla v mladega in vzkliknila: “Kako Vas pomilujem, da ne kujete!... In kako Vas še bolj ^Wilujem, da radi tega ne trpite!” Navzlic vsemu je bil Roger ^eden in v rahli ginjenosti — P1... saj vemo natančno, odkod k izvirala — je menil: “Pridite mi torej na pomoč! Pomozite mi spet do vere!” “Vam naj pomagam? ...” , “Če ste prava kristjanka, je l3ša dolžnost, da mi daste roko 1,1 me peljete, ko sem vendar hlepel. Ali ni nemara Vaša dolžit, da me popeljete k Njemu, , Ga vidite in ki Ga jaz — od-dto povem — ne vidim več.” “Moja dolžnost? ...” “Če je kdo na svetu, da me ^avi na pravo pot, potem ste vi... Nikogar drugega ne ^°2nam, ki bi to zmogel...” “Jaz...?” “Da, Rolanda, vi... In samo •.. ki držite mojo dušo v °jih rokah. Ukazujte, in ubo-M bom ... Recite eno samo be-... Vi dobro veste, katero besedo, za katero sem proučil pred mesecem dni na J°irmoutierskem pomolu... In aša vera bo moja vera ... vaša !erkev bo moja cerkev... vaš e0; !g bo moj Bog!...” Bolanda si je zakrila z roko “Gospod Maude, tega načina ^ Se ne bili smeli poslužiti! ...” Zakaj ne ... ali nimam prav?” 'Ni dobro ...” Ni dobro vpraševati po čisti ^Menčici...? po solnčni luči? Vi ste zame vse to... Zdaj, 0 ste izvedeli, odločite o življe-iu in smrti moje duše. ..” ^'To ni dobro...” je ponovila ^°landa ter zaječala kakor člo-ek, ki trpi na natezalnici. Toda teta in Gignoux sta se .^bližala ... Strašni razgovor ^ bil končan. , ‘Kaj ti je?” je vprašala teta, 0 je zapazila prepadeni izraz licu svoje nečakinje. Nič...” “Kako? Nič ti ni?” Ne ... nič mi ni.” eta Cecilija je premotrila Te ... premotrila je Rogerja 'Udea, in: Kaj se je neki zgodilo? ...” XXXIII. poglavje. j, loger Maude je odkril edino j^Ijivo mesto oklepa, s katerim ^ bila Rolanda obranila mirno j^estobo svojega srca. Naletel ^ edini razlog, ki je mogel ^bemiriti človeško zvesto, a Šloh oko verno dušo Rolandino k dahoma ugenil vso njegovo j T’se dotlej ge nni Za hip Ro-i ^da ni priznala možnosti ka-j;. she si bodi združitve svojega ^V1ienja z življenjem do včeraj ' Neznanega ji Parižana. je bil sen njene tete; toda k, anda je smatrala ta sen za a2en, krivičen in izdajalski. ŽŽA glej, nenadoma, pred sveti-eih Njega, ki nalaga svojim vernikom najtežja bremena požrtvovalnosti, je zadobilo vprašanje novo lice. Rolanda še ni vstopila v hram, a Krist ji že na pragu trga srce? O, kateri iz kušnji jo izpostavlja? Vsa trepetajoča zraven molčečega Rogerja, si je Rolanda v hipu predočila ves zapletljaj, ki je strašen v svoji tragični enostavnosti. Roger Maude je izgubil svojo vero. Morda bo to vero spet našel, če bo dobil za ženo tisto, ki jo ljubi in je sama dovolj verna, da utegne v njem obuditi vero njegovega detinstva. Ta žena — joj, ta žena ni nobena druga, nego ona sama! Torej naj se odzove klicu požrtvovalnosti? Ali naj doprinese svojo žrtev? Naj torej žrtvuje svoj mali lepi rojstni kraj ... naj žrtvuje vse, kar ji je najbolj všeč... naj žrtvuje nesrečnega Filberta, ki tam doli čaka nanjo... njega, ki čaka na kolenih kleče pred Razpelom? Ali naj se žrtvuje življenju v Parizu, poleg tašče in dveh svakinj, s katerimi je bilo že prvo srečanje nepopisno trpljenje in grozen udarec za njen najbolj upravičeni ponos? Rolanda se je z grozo potapljala v vseh teh vprašanjih ... Skušnjava sledi skušnjavi... Razlog razlogu ... Sleherna misel je bilka, katere se obupanec oklepa. Razsodnost pobožnega dekleta se duši pod neizpodbitno doslednostjo Rogerjevega dokazovanja. svoje znance prijatelje in Slovenci so MILWAUKEE, Wis. — Milwaukee ima vsako leto za 4. julija veliko cirkuško parado. Take parade ne vidite nikjer drugod. Ta parada je postala tako slavna, da privablja ljudi iz vseh krajev Združenih držav. Kraj Baraboo je dom, kjer preživlja cirkus svoje življenje. To je pravi cirkuški muzej. Čez 50 različnih voz je tam spravljenih, dokler ne pride čas za potovanje v Milwaukee. Baraboo je odda*-Ijen približno 120 milj severozahodno od Milwaukeeja. Prevoz teh voz je nekaj posebnega. Na celi poti, kjer gre mimo vlak, ki pelje te cirkuške vozove, vidiš ljudi, posebno otroke, ki si s posebnim zanimanjem ogledujejo cirkuško dediščino. Posebno tam, kjer se železnica približa cesti in gre sporedno z njo, lahko vidiš dosti ljudi. Cirkus se pripravlja za parado na obali Michiganskega jezera, v bližini North Western postaje. Ko se parada začne 4. julija ob dveh popoldne, je vse pripravljeno. Za uspešen nastop cirkusa največ pripomore pivovarna Schlitz. * Letos je zopet nekaj naših študentov graduiralo. Med drugimi seveda Cynthia Gallun iz Mercy High School in David Shapi- jim pretijo, če se igrajo na’ ce-ro iz Blessed Sacrament Grammar School. V obeh slučajih so člane in za vsepovsod, vabljeni na ta1 piknik, ki se bo vršil v nedeljo, 25. junija, v društvenem parku. Park se nahaja približno 20 milj južno-zapadno od mesta Milwaukee. Če vzamete Hwy. 36 in se peljete skozi Wind Lake do Heg Memorial Park-a. Prva pot, ki zavije na desno, ko ste dosegli Heg Memorial Park, vodi v Park Triglav. Je približno pol milje severno od Hwy. 36. Ne zamudite lepe priložnosti poveseliti se s svojimi prijatelji in znanci po slovenski navadi na ta dan, ko društvo Triglav proslavlja svoj piknik. * Te dni naši otroci končujejo svoje šole. Kmalu bodo v popolni oskrbi svojih staršev. Videli bomo otroke vsepovsod. Igrali se bodo na travnikih, na cestah, na vsakem majhnem prostoru, če je le mogoče vreči žogo. Vedno bo tudi večja nevarnost za avtomobilske nesreče. Otroci ne gledajo, kje je kak avto. Vedno bo več tudi koles. Že sedaj se podijo gori in doli, da je človeka strah. Kaj šele bo. Previdnosti bo treba. Starši naj opozarjajo svoje otroke na nevarnosti, ki novi cerkvi. Prihodnjo nedeljo bodo razdelili posebne zemljevide, na katerih bo zarisana pot, kjer se bo avtobus ustavljal in pobiral farane sv. Janeza. Avtobus bo vozil za deveto sv. mašo, ki je namenjena slovensko govorečim faranom. S tem bo veliko pomagano. * Kdor cerkev zida, potrebuje veliko denarja, da lahko sproti plačuje račune za zidavo. Če ne more takoj plačati s svojim denarjem, si mora denar izposoditi, kar pomeni, če-je veliko posojilo, tudi velike obresti. Farani se zavedajo, da morajo svojo faro podpreti, če hočejo, da ne bo prevelikega dolga. Se razume, da vsakdo priskoči na pomoč po svojih močeh. V cerkvenem oznanilu sv. Janeza sem da je Društvo krščanskih bral, žena in mater darovalo kot prvi obrok svoji cerkvi čez 12,000 dolarjev. Da je taka vsota ob takem času nekaj najbolj dobrodošlega, se samo ob sebi razume. Župnik se je prisrčno zahvalil tem čudovitim in požrtvovalnim članicam za razumevanje, ki so ga pokazale. Župnikovi zahvali se pridružujemo tudi mi. m Za kratek čas nas je obiska' urednik ‘Ave Marija’ iz Lemon-ta p. Pelagij Majhenich. Prišel je pogledat svojega brata, ki je organist pri Sv. Janezu. Prišel mu je dajat koražjo, ko je bi sam. Njegova žena se je namreč nahajala na obisku v Evropi. Tudi jaz sem imel priložnost da sva malo poklepetala o starih dobrih časih. Človeku odleže in se takoj počuti za nekaj dni mlajšega. K. rati New York SU 7-1000, Extension 381. Ču-En-laj rešuje kitajske komuniste Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go. *784 E. 78 St 341-170« A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machine« HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES gapTurret LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-170* za čas sestanka An Equal Opportunity (117) imeli domače proslave, da tako počastijo ta veliki življenjski dogodek. » * Naši popotniki po Evropi in drugih znamenitih krajih se počasi vračajo. Pred kratkim sta se vrnila Mr. in Mrs. Edwin Kiel. Na svojem potovanju sta se u-stavila na več krajih v Sloveniji. Od tam sta prinesla veliko fotografskih posnetkov. Sta nadvse navdušena nad lepoto dežele in priljubljenostjo in gostoljubnostjo ljudi. To je bilo njihovo prvo potovanje v Evropo. Vrnila sta se tudi Mrs. Herta Majhenich in njen sin Martin. Herta je predvsem hotela videti svojo sestro, ki je bolna in ima raka. Zdravniki ne dajo nobenega upanja več. Vse je v božjih rokah. Njen sin, ki je prvikrat videl Evropo, pravi, da se je prav dobro imel. Le hud prehlad mu je kvaril veselje. Pohvalil je dobro vino, ki ga imajo tam. Vendar je hudomušno dostavil, da ga ni nič pil. Le kako ve, da imajo dobro vino! Na samo besedo tudi ne rr/)reš vedno iti. Zaradi prehlada si ni mogel ogledati ne Brezij ne Bleda. Pa drugič! Saj je še mlad in še ni vseh dni konec. * Že večkrat smo omenjali, da slovensko društvo Triglav gradi spominsko kapelo v svojem parku. Kapela bo posvečena padlim žrtvam komunistične revolucije. Ker imamo zadnje čase veliko dežja, in to ravno ob sobotah, ko fantje najlažje delajo, je delo na kapelici zelo zastalo. Prvotno so mislili, da bodo blagoslovili kapelico dne 26. junija, ko imajo svoj glavni letni piknik, pa to ne bo mogoče. Blagoslovitev kapelice so preložili na tretjo nedeljo v avgustu, ko imajo svoj drugi piknik. Do takrat, upajo, bo vse pripravljeno. Vendar bodo obiskovalci parka Triglav lahko videli že sedaj, kako delo napreduje. Zamisel kapelice in njeno pozidavo si je zamislil inž. Dušan Svetlič. Po njegovih načrtih bo kapelica zgrajena. Lahko rečemo, da je umetniško delo in bo delala čast parkh ne samo temu, ampak vsakemu. Strešno ogrodje je že gori. Kogar zanima, da si hoče kapelico ogledati, naj to stori čimprej. Če že ne prej, pa vsaj na dan piknika, dne 25. junija. .• Ljudje radi hodijo na piknike, bilo družinske ali društvene ali privatne. Slovensko društvo Triglav pripravlja tak piknik za sti ali celo v bližini ceste. Tudi v drugih slučajih je prav, da starši poskrbijo za varstvo svojih o-trok. Bolje opomin prej, kakor pa žalovati ob nesreči. m Iz cerkvenega oznanila pri Sv. Janezu za nedeljo, 11. junija, razberemo, da bodo že 25. junija odprli novo cerkev za službo božjo. Služba božja se bo vršila ob 6.30, 7.30, 9, 10.30 in 12. Sv. maša za slovensko govoreče farane bo ob devetih dopoldne. Spovedovanje bo od sobote, 24. junija, dalje do nadaljnjega od 3.30-5 popoldne in od 7-8 zvečer. Od tega dne dalje ne bo več nobene službe božje ne na Deveti cesti in ne pri Mellody Bar, Hwy. 100 in Layton Ave. Vsa služba božja se bo vršila le v novi cerkvi, ki se nahaja na 8500 W. Cold Spring Rd. Mi fari čestitamo na njenem porastku in ji želimo veliko uspeha pri delu za duše. * Ker veliko faranov sv. Janeza nima prevoznih sredstev, posebno starejši farani, bo poskrbljeno s posebnim avtobusom, da se lahko udeležujejo službe božje v HONG KONG. — Znani časnikar S. Karnow, ki ima par dobrih zvez z vodilnimi kitajskimi komunisti, se je dokopal do poročila o govoru, ki ga je imel kitajski ministrski predsednik Ču-En-laj na zaupnem sestanku odločilnih kitajskih tovarišev. Govor kar dobro naslika političen položaj v rdeči Kitajski, pa tudi skrbi tistih komunistov, ki se s Ču-En-lajem vred bojijo za bodočnost kitajskega komunizma. Ču-En-laj naj prvo prizna v svojem govoru, da se kitajska rdeča birokracija strnjeno in u-porno upira širjenju kulturne revolucije. Zato je umljiva njegova zahteva, da je treba iz javne uprave odstraniti vse tiste komuniste, ki niso za Maovo gibanje. Ču-En-laj je potem našli kal glavne težnje kulturne revolucije. Ker je kulturna revolucija kmalu uvidela, da sama ne bo mogla premagati odpora v javni upravi, se je oprla na rdečo gardo, vojaštvo in redke starejše tovariše, ki sledijo Mao-vim naukom. Pa tudi ta trojka se še ni mogla povsod uveljaviti. Samo tretjina od 26 pokrajin kolikor toliko uboga predsednika Mao. Ostale province so pa deloma le pod vojaško kontrolo ali pa se za centralno vlado ne menijo. Vojaški krogi pa ne drvijo za Maom, se mešajo v politiko le takrat, kadar sta v nevarnosti mir in red. Zato imajo vojaki velik ugled med ljudmi, ki vidijo v divizijah stebre miru in reda. Vojaški krogi skušajo biti kolikor mogoče nevtralni. Ne nasprotujejo Maovi struji, je pa tudi ne podpirajo, posebno pa kritizirajo počenjanje rdeče garde, kar pomeni obenem tudi kritiko Maovega režima. Zanimivo pa je, da se iz govora da sklepati, da tudi sam general Lin Piao ni več navdušen za rdeče garde in že večkrat dvomi, ali je sedanja kulturna revolucija zmeraj na pravi poti. Ču-En-laj tudi prizna, da je javna uprava na tleh. Pokoncu jo drži le še tradicija in dobra volja prebivalstva. Tudi centralna vlada ni v zavidnem položaju, kajti tudi njeni odloki se ne spoštujejo, kolikor sploh pridejo lokalnim oblastem v roke. Zato dobivajo vojaški krogi tudi zmeraj več vpliva na poslovanje javne uprave, ker so edini zadnje pribežališče za tiste civilne urade, ki skušajo delati red in mir. Kakšne so razmere celo v centralni vladi, priča njegova izjava, da mora osebno varovati posamezne ministre, kadar jih napadajo rdeči gardisti in drugi Maovi zanešenjaki. Značilen je tu konec Ču-En lajevega govora. Poziva k slogi, edinosti in solidarnosti. To se pravi kulturna revolucija ni do sedaj dosegla teh ciljev, zato pa tudi šepa vsepovsod. Mislite na božična darila za vojake, poziva Rdeči križ NEW YORK, N.Y. — Rdeči križ v New Yorku je naslovil na vse dobrodelne ustanove, društva in podobne organizacije poziv, naj pravočasno mislijo na božične pakete za naše vojake na tujem, posebno pa v Vietnamu. Opozarja v svojem pozivu na staro razvado, da na božične darove mislimo navadno šele zadnji trenutek ali pa celo prepozno. Ni ravno treba, da bi to napako ponovili tudi letos. Kot vsako leto, je tudi letos Rdeči križ sestavil spisek vsebine za standardne pakete, pripravljen je pa tudi ustreči vsaki posebni želji. Treba je le stopiti v stik s pisarno R.K. 150, Amsterdam Ave., New York, ali pa telefoni- Ženske dobijo delo VESOt/JE JO ZANIMA — Dekle si ogleduje miniaturni model amefiškp rakete Saturn V. z vesoljskim vozilom Surveyor 3 na vr)iu na 27. mednarodni letalski razstavi v Parizu. Delo za žensko Iščemo žensko, da bi pomagala gospodinji in stanovala v Shaker Heights domu. Mora govoriti in razumeti angleško. Pišite in navedite priporočila na: Box 134, c-o American Home Publishing Co. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, 44103. (118) Female help wanted Retail grocery or meat clerk, some experience helpful, age 21-50. Part time or full time. Apply in person. 4617 Turney Rd. -.(118) Johnson podpisal zakon o 7-odstotnem odpisu WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je v torek brez vsakega posebnega slavja podpisal zakonski predlog o 7-odstotnem odpisu investicij od davkov podjetij in tovarn, v kolikor služijo te povečanju in izboljšanju produkcije. Zakon je bil lani razveljavljen kot ukrep proti rastoči nevarnosti inflacije. MALI OGLASI Hiša naprodaj 9-sobna hiša, 2 kopalnici, polna klet, v Euclidu, vse na novo dekor irane znotraj, zunaj zidano pročelje. 19731 Tyronne Ave. 486-9129. —(118) TONY KRISTAVNIK PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun V najem Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc. (x) V fari sv. Roberta Zidana Colonial hiša naprodaj v Euclidu, severno od bulevar-da, 7 sob, IVz kopalnica, 3 spalnice, več posebnosti. Nič agentov. $25,900. Kličite 731-2824. (118) V najem Cisto 5-sobno neopremljeno stanovanje se po zmerni ceni odda na 906 E. 73 St. Vse ugodnosti, na željo tudi garaža. Vprašajte na 908 E. 73 St., ali kličite 431-9105. -(H9) V najem Oddam 4 opremljene sobe, kopalnica, vse udobnosti, $20 tedensko. Na 1142 E. 66 St. Kličite po 6. uri 531-6640. (15,16,20 jun) PRODAM Ugodno prodam malo rabljen avtomatični hladilnik NORGE. Zglasite se na 6607 Schaefer Ave. ali kličite 881-9250. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 lIaIžII Iščemo kuharico Slovenska gostilna pri E. 40 St. in St. Clair Ave. išče sposobno kuharico. Vsi pogoji po dogovoru. Kličite lastnika na domu: RE 2-8428 po 6. uri zvečer. —(118) mm blag spomin OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL , NAŠ LJUBLJENI SOPROG OČE, STARI OČE IN BRAT Anton Debelak Izdihnil je svojo plemenito d.xo Dne 15. junija 1965. Sprejmi od nas. Gospod, molitve in darila, r pokaži mil obraz, > pokojnem daj hladila. Gospod daruj mu mir, aaj večna luč mu sveti, ' ' saj si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: soproga AGNES, sin FRANK s svojo družino, brat ALOJZIJ, sestri MARY ERJAVEC in ANGELA DROBNIČ z družinami in ostali sorodniki. Cleveland, O. 15. junija 1967. V V. ■ FR. JAKI.IC: '^0gm | ^ Pekleaici sw^boda S Tako je prišla ižanska vojska pod Turjak. Grof Jožef Marija Auersperg se po tistem neprijetnem dogodku na Studencu Ižancem ni več prikazal, temveč je ponoči zajahal konja in se pod vodstvom velikega lovca, ki je poznal vsa pota in steze, podal domov na Turjak po stranskih potih in stezah preko hribov; Ižancev ni hotel srečavati. Pesem, ki mi jo je povedal mladi Zdražba, pravi: , Grof se v gozdu milo joča, pa se Bogu priporoča: i da bi toliko ga prikril, da b’ Ižanc ga ne dobil! Jokal turjaški grof najbrž ni, vsaj vpričo velikega lovca ne, toda poln srda je koval načrte, kako bi se osvetil Ižancem za sirovo ponižanje. Ali bi se ne spodobilo, da bi vse Ižance položil na cesti na trebuh in bi se cesarjev komornik in grof turjaški vozil po njih gor in dol? Spodobilo bi se in zaslužili so. Tako je mislil grof turjaški v svojem srdu; ko se je pa začela v njegovih žilah kri nekoliko mirneje pretakati in je začel premišljevati, odkod je prišel nemirni in uporni duh med ljudi, je moral priznati, da je prišlo vse to od zgoraj in da je pravzaprav cesar tisti, ki je vrgel turjaškega grofa in svojega komornika na Studencu iz kočije. “Kaj blebeta o odpravi tlake in desetine, zakaj obeta svobodo in konstitucijo!” se je v srcu hudoval grof turjaški. “Sedaj pa ima! Kanalja je komaj zavohala prostost, že se je začela CHICAGO, ILL. HELP WANTED Cook Full time and part time cook. Good starting salary. Excellent company benefits. Experienced preferred, but not necessary. Apply Mr. Tarter. The W. I- Orani Luncheonette 599 Roosevelt Rd. Glen Ellyn, 111. (113) zigravati. Že danes je nastavljala rožičke, kaj šele bo, ko ne bo več na verigah? Kdo bo varen pred njo? Ferdinand, slabe sve-tovavce imaš! Z bičem po ka-nalji in na kratko jo priveži! Potem boš vladal!” Takih nazorov je bil grof Jožef Marija, in če bi bil tedaj on cesarjev svetovavec, ne vemo, kako bi bilo kaj s tlako in desetino. Hud se je vrnil na Turjak, kjer so že vedeli za njegovo nezgodo, in je še manj govoril kakor sicer. Naslednji dan je pa vendar vzdignil ušesa, zakaj na Turjak so prihajale novice, čudne in neprijetne, ki so vznemirjale bolj in bolj vse, ki so prebivali pod graščinsko streho, in so končno osupnile tudi resnega gospoda grofa. Uradništvo okrajne komisije, ki je tedaj prebivalo v gradu, je pobegnilo že ob prvih grozečih novicah preko Šentjurja na Grosuplje in naprej po veliki cesti, kjer je bilo vedno dovolj vojakov in bolj varno. Tudi grofa so nagovarjali, da naj pobegne v Ljubljano in naj prepusti obrambo graščine uradnikom, lovcem in hlapcem; toda grof se ni vdal. Stoletja so že Turjačani na teh pečinah, nikdar se niso zbali, nikdar niso klonili. Ko so divjale vojske in upori v deželi, tedaj so se Turjačani utrdili v svojem gradu in kljubovali vsem viharjem, ali so pa kot vojskovodje drli sovražniku nasproti. Ali se ne pretaka po njegovih žilah kri Her-barta, kri Andreja in drugih slavnih prednikov, ki so se odlikovali na bojiščih? Jožef Marija naj pa pobegne? Nikdar! Ne, ne, te sramote pa ne napravi svojemu starodavnemu rodu. “Branil se bom!” se je odločil Jožef Marija. “Do zadnjega zdihljaja bom varoval dom svojega rodu. Naj pride kanalja! Tur bo pokazal, da je močnejši.” Zaničevalno je gledal plašno uradništvo, ki se je prehitevalo v begu, ko je komaj zaslutilo nevarnost; z velikim spoštovanjem je pa govoril o grajskem župniku — Jože Suhadolnik se je pisal —, ki je ostal v svojem stolpu, četudi so ga nagovarjali od vseh strani, naj beži. Grof in župnik sta ostala torej na svojem mestu in Jožef Marija se je kot previden mož tudi vsestranski p r i p r avljal na obrambo. Najprej je sporočil deželnemu poglavarju grofu Welsersheim-bu, kaj vse se pripravlja. Opisal mu je načrte upornikov, ki ne nameravajo razbiti samo turjaških graščin, temveč nameravajo udariti tudi na Ljubljano in Bog ve kam še, ker zgledu podložnikov ižanske graščine bi sledili tudi drugi in v kratkem bi bila vsa dežela v največjem uporu in bi tekla kri graščakov in gospode, kakor je bilo že nekdaj, kakor piše zgodovina. Prosil je, naj mu pošlje vojake, da bodo varovali imetje turjaških in upor v kali zadušili. Potem je pa grof tudi sam storil za obrambo, kar mu je velevala previdnost. Predvsem ^ je bil prijaznejši z lakaji, svo-1 jimi uradniki, hlapci in z vsemi ljudmi. Mahoma je spoznal, da so mu potrebni. Poklical je na ( Turjak vse logarje in lovce, ki, sami še niso bili pribežali, vpre-1 gel je “purgo”, da je robotala pri utrjevanju grada in marofa. V sobe, iz katerih so lahko me^ tali kamenje na naskakujoče, je velel nanositi kamenja, iz orožarne je dal na razpolago vse uporabljivo orožje, celo oba stara topova, plen iz turških vojn, je ukazal postaviti na baštonu, da sta grozila na ižansko stran. Postavili so na notranjem dvorišču kotle za vodo. Na pristavi so pa pripravili močna bruna, s katerimi bi bili zavarovali vrata. Pozabil pa ni poslati ogleduhov in poizvedovavcev v uporni tabor. Med tlačani so bili vedno ljudje, ki so slepo služiti graščini. Ti so poročali vse podrobnosti, ki so jih izvedeli ali opazili. In tako je grof Jožef Marija izvedel, da je vznemirjena vsa pokrajina, katere središče je Turjak, da se ljudje rotijo, da ne bodo dajali nobene desetine, da ne bodo hodili na tlako in da mora vse dol, grašči- ne in gospoda. To grofa sicer ni vznemirjalo, ker je že tako vedel, da pameten tlačen vedno kolne graščaka in se roti, da ne bo dajal ne desetine ne tlake; bolj so ga skrbele priprave Ižancev. Poizvedovavci so mu prinesli vse načrte Ižancev kakor tudi, da iščejo zaveznike na vseh straneh, da bi kakor val butnili od vseh strani na Turjak in ga potopili. “Glavo ali pa urbar!” Ali so uporni tlačani res željni krvi graščakov in gospode? Ali se bo res treba udariti z njimi na življenje in smrt? N.AAW.P. RALLY You are invited to a public rally by the North American Alliance of White People to be held this Sunday, June 18, at 7 p.rn. at the Slovenian Plome Hall at E. 158 and Holmes Ave., (Collinwbod area). Color movies of last year’s Hough riots will be shown and Robert Annable, Chairman of the National Christian Conservative Society will speak. For information call 885-4627. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP DICTAPHONE OPERATORS Experienced or inexperienced. Full or part time permanent positions. Excellent Company benefits. Congenial working conditions. Tel.: RA 6-9100. (119) FEMALE HELP Ln I A i A TYPIST MUST BE GOOD TELEPHONE WORK AND VARIETY OF DUTIES IN SALES DEPARTMENT OF HINCKLEY & SCHMITT THE WATER COMPANY SALARY OPEN PAID WEEKLY FREE COMPANY BENEFITS Convenient to Ravenwood “L” — Near Mart Please Call for Interview MISS PAUL SU 7-6540 , \ (118) SWITCHBOARD - RECEPTION TELEPHONE WORK FOR 8 HINCKLEY & SCHMITT THE WATER COMPANY Learn switchboard on the job. No typing required, but pleasant .voice, ability to deal pleasantly with people on the telephone, a necessity, SALARY $350 PER MONTH PAID WEEKLY FREE COMPANY BENEFITS Convenient to Ravenwood “L” — Near Mart Please Call For Interview — Miss Paul SU 7-6540 •p f f + *§■ + * 4“ 4* 4 4 4 4« ❖ 4' 4 4 •f 4 4 4 4 + 4 4 4* 4-4> 4 4“ 4- 4 4 4-4- 4 4 4 -i 4 4 4« 4“ 4 4* 4« 4 ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA 'KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 V V taki negotovosti je prešla noč, ki so si jo bili izbrali Ižanci za upor. Na Turjaku so bili pripravljeni ustaviti se navalu. Razen straž so smeli iti vsi počivat, samo pod kotli je moralo goreti, da bi bil pripravljen krop, s katerim bi bili ohladili glave upornikov. Toda kdo bi spal takrat, ko trka sovražnik na vrata, ko mu v pričakovanju slika domišljija dogodke, polne groze in trpljenja. Nihče ni spai> in tudi ko bi bila napadala koga dremavica, bi ga bila naglo pu' stila, ko je zadonel grozen khc: “Gori! Na Igu je ogenj!” (Dalje prihodnjič) ; Oglašajte v “Amer Domovini’ EUCLID POULTRY V lakigi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite lo si izberite! HOWARD BAKER £49 EAST 185 STREET, EUCLiD KE 1-81S7 DA NE BO OBTIČALO — Strelivo mora biti čisto in gladko, ker sicer posebno v strojnih puškah rado povzroči zastoj. Dekle na sliki pregleduje strelivo, ki ga je očistila v voščeni kopeli v tovarni v Lewistonu, Idaho. SlrofTs n