-----    30    ------
Odgovor na  dopis glede osuševanja ljub-ljanskega močvirja.
Predstoječi dopis kaže Dam dobrohotno mnenje mirno in trezno mislečega meščana, kateri se živo zanima za vprašanje osuševanja ljubljanskega močvirja, zato zaslužijo opazke (ako ravno niso povsod zadostno vtemeljene) resno in strokovnjaško razpravo.
Strinjamo se takoj z uvodom dopisnikovem, da stojimo pred rešitvijo vprašanja, katero ne sega samo eno stoletje, temveč dva tisoč let nazaj. Pri tem podjetji so že naši svetovno-sloveči predniki, stari rimljani že pred dva tisoč leti izvršili večji del osuševanja s temf da niso samo poglobili vodotoč pri stari Emoni zastajoče reke, temveč so tudi^ izpustili v rednih dobah nastajoče emonsko jezero ter so reko po stoterih ovinkih se zvi-jajočo uravnali v ravni tek z poglobljenjem za brodar-jenje pripravnim. — Jezero je zginilo, na njegovem blatnastem dnu začel je s pomočjo obilne mokrote rasti mah, s katerega se je delala šota, katera je pokrila, ostanke rimljanske pridnosti in umetnosti toliko časa, da je dosegla sedanjo višino tako, da je staro rimsko cesto postavljeno na glin presegla v višini za en meter. Tako ostala je za nas samo naloga, nižje spraviti močvirsko podzemeljsko mokroto in glina napraviti rodovitno.
Da bode mogoče na močvirji nižje dejati podzemeljsko mokroto, mora se priskrbeti odtok in to le tako mogoče, da se izstreli skalovje, katero ovira odtok med Pruljami in vasjo Moste, potem še le je mogoče zvrši krajno zboljšanje, med katero spadajo tudi oni odločni grabni, katere priporoča Vicentini. Da bi taki grabni sedaj, ko še ni zadosti odtoka nič ne koristili,-kaže najbolje Cornovec, kateri je bil svoj čas prav v ta namen napravljen.
Glede posameznih pomislikov gospoda dopisnika omenjam sledeče:
K 1   zadevajoči mesto ljubljansko:
Zdravstvene razmere Ljubljanskega mesta se bodo vsiedpoglobljenja in vredjenja vodotoča Ljubljanice izdatno zboljšale, — najnižja njena voda v poletnem času bo vedno še globokeja kakor sedanja in iztoki kanalov se bodo (za slučaj, ako se do onega ne časa uvede vredjena kanalizacija, pri kateri se uvajanje kanalov v mestu ljubljanskim sploh neha) — speljali se bodo skoz obrežno zidovje v strmih iztokih pod najnižjo vodo globoko notri v reko tako da bode zginil sedanji negnjusni pogled in pa zdravju škodljivo izpuhtenje.
Glede stalnosti hiš ob bregovih Ljubljanice naj bode omenjeno, da so vodostranski temelji starih hiš zidani na ležečih branah, ki so bili položeni v glo-bočini malih voda  ob   času   pred prekopam cesarskega
grabna tako da so sedaj vse visoko na površji male vode ter so že zdavnej zgnjile, zato bi se sedaj mogel vodotoč še toliko poglobiti pa se vsled tega temelji hiš ne bodo spremenili in hiše ne škode trpele, ako se ona tla na miru puste, ki hišo nosijo, in to bode tudi tako, ker se bode zidalo stalno nabrežno zidovje in ne da bi se samo vodnemu nabrežju temeljne podlage odkopale, kakor se je to godilo pri znižalnih delih krog tridesetega in šestdesetega leta tega stoletja. Pisatelj teh vrst imel je priliko kot sodnijski strokovnjak ogledati si stavbeno stanje hiš pod Trančo pred in po stavbi novega na-brežoega oozidja in pokazalo se je, da se stari precejšnji poči posedanje ni prav nič premenilo in tako se bode pokazalo gotovo tudi v vsih slučajih, o katerih je tukaj govor.
(Dalje prihodnjič.)
—   31   —
-----    38    -----
Odgovor na  dopis glede  osuševanja ljub-ljanskega močvirja.
K 2.) Obstanek jezu v Udmatu, ki se trpi samo z milosti in pa onega v Hrušici samovoljno dozidanega, ne more biti resna zapreka podjetja. Na jezove v Fužinah in v Vevč, h pa vredjenje vodotoča Ljubljanice nima nikakoršnega vpliva, res je sicer da naprava na Fužinah pri povodnih vsled zastajanja spodnje vode moči zgublja, tega pa je krivo napačno, pregloboko stavljenje vodnih gonjačev in pa zanemarjeni spodnji vodoteč reke. O pomnoženji dotoka vode vsled vredjenja Ljubljanice se ne more resno lahko govoriti, ker bode potem dohajajoča voda hitreje odtekala in sedanjega najvišjega stanja celo dosegla ne bode, prav tako pa se bode tudi izdatno pomnožila pri močvirskem površji vsled znižanja podzemeljske vode moč sprejemati večje množine dežnice, kakoi pa je to sedaj pri popolno na-pojenih tleh.
K 3.) Od tega, da se bode površje močvirja s šoto posedlo, se posestnikom ni bati nič hulega, ker bodo prihodnje povodnji v večjem delu močvirskega ozemlja ostale pod glino, katera se ne bo posedala, celo nasprotno se bode še po odpadkih šote in vsled gnojenja povikšaia in prav tako se da radostno površje povekšati z uravnavanjem in dovajanjem goste tekočine.
K 4) Predlogi gospoda dopisnikao so nekoliko nejasni in se morajo umeti dvojnata, on namreč ali misli okrožni graben na desnem bregu Ljubljanice, glede katerega smo odgovorili v uvodu, ali pa priporoča pod Rudnikom doli predor skozi Golovec in s tem bi nas peljal v kraljestvo iluzej, kamor ga nočemo spremiti, temveč le zarad posebnosti hočemo opomniti, da bi tak 10 kilometrov dolg 5 do 20 metrov globok odprt vodotoč krog 2 miliona goldinarjev, dalje pa še 1500 metrov dolg predor krog poldrugi milijon goldinarjev stroškov prizadel, brez osira na odkup za tako delo potrebnih zemljišč, vodnih naprav in pa zdravstvenega oprašanja pri mestu Ljubljanskem itd, — tu se neha vsa resnost!