Gospodarsko stvari. Čuvaj gorice. Menda nobena stvar nima toliko sovražnikov ali prijateljev, kakor jih ima gorica: v vinograd vse sili. Vzami le poškodnice, opisane od Fr. Erjavca, ali škodIjive rastline, opisane od g. prof. Cilenšeka; vsaka bi rada v gorici živela, rastla, cvetla. Res, od najmanjše živalice do mogočnega človeka, vse hlepi po grozdju ter želi vinogradničaiju škodo delati. Zato so že stari narodi pazili na svoje gorice, so jih zavarovali in čuvali. Sredi vinograda so postavili visok stolp za čuvaja, ki je ondi prebival in zverino odganjal; okoli pa so obdali zid. To je povzel prerok Izaija v svoji pridigi, ko pravi: »Vinograd je imel moj ljubi vrhu tolstega griča. Ogradil ga je in kamenje po njem pobral, zasadil ga je žlahtno, na sredi njega je zazidal stolp«. (Iz. 5, 1—2). To sicer ima duhovni pomen, kako bi naj človek svoj vinograd, neumrjočo dušo, varoval pred lisicami zvitih zapeljivcev, odstranil kamenje greha, postavil stolp kršeanske čuječnosti; vendar nas pa tudi v besednem pomenu uči: na gorice lepo paziti, oskrbeti jim čuvaja g o r i c e. 1. Ograja je prvi čuvaj gorice. Že za oko je lepo, ako imaš svoj vinograd ograjen; sleherni popotnik te bo pohvalil, da si skrben gospodar. Ograjo si pa navadno napravimo iz soh in lat, kar je posebno za tiste kraje lahko, kjer je še les doma. Pozimi posekamo kostanj ali hrast, ki se je zrodil; ga prerežemo na primerno debele kose za 6—7 črevljev dolge; ga stešemo, spodaj opalimo, v teru namočimo, in v zemljo za dva sežnja narozno utrdimo. Potem te sohe preprežemo ali zvežemo z rantami ali pa drotom, žicami; pribijemo, oziroma privežemo za pedenj narazno kole, in napeljamo rozge, pa ne preblizu drota. Taka ograja ni predraga, je trpežna, in ti gorico dobro varuje pred živino in tudi pred nemarnimi ljudmi, ki v mokrem vremenu in v blatu radi stopijo raz navadni pot v vinograd ter vse pomandrajo, trs in grozd. Je trpežna, ker traja 15—20 let in še več. Tudi na lake brajde ali ograjo napeljani trseki so rodovitni. Torej, ako le spremoreš, oskrbi si tega čuvaja, napelji si ograjo okoli gorice. 2. V i n i č a r je drugi varuh gorice; on stanuje blizu nje; jo vsak dan vidi in hodi po njej. Zato mora vse odpoditi in zabraniti, kar bi utegnilo v vinogradu škodo delati. Viničar mora na gorico paziti, kakti na svojo lastnino. To je dolžen pri svoji vesti, in ludi poslava ga na to veže, ko pravi § 12: »Viničar je dolžen gospodarja v vseh ukazih, ki se te službe tičejo, ubogati; proti njemu in njegovim ljudem se spoštvovalno obnašati, in spodobno zadržati; nadalje je dolžen vsako škodo na polju in pohištvu naznaniti gospodarju in mora sploh vse svoje moči napenjati, da vsako škodo, posebno tisto po požaru, tatvini grozdja, sadja, krme, drv, stelje, orodja in drugih reči odvrača«. § 13: »Viničar je dolžen storjeno škodo, katero je on sam ali njegovi domačini ali posli zakrivili, ali katero je njegova živina na vinogradskem posestvu storila, povrniti po določbah državljanskega zakona«. § 15. »Zmikanje, latvina grozdja, sadja, lesa, mladik ali živic, krme, stelje, gnoja vsake vrsle ima za krivega viniearja razun nasledkov, ki ga po splošnem kazenskem zakonu zadevajo, še tudi odstranitev iz službe takoj za seboj«. (Vin. buk.) Tako je tedaj višja oblast viničarja postavila za čuvaja gorice. Zalo mora biti prav vesten, posebno ondi, kjer posestnik daleč proč prebiva, da morda leto in leto ne more dojti gledat. Viničarji! Nikdar ne mislite: Da le jaz svoje plačilo dobim, drugo mene nič ne briga. Po- stava in vaša vest vas vežeta, da na gospodarjeve gorice lepo pazite; vi ste čuvaji vinograda. 3. Cuvaj gorice pa je tretjič gospodar sam, ki mora svoje oči povsodi imeti; posebno na gorice lepo paziti, ker so drage in ker rodijo dobro kapljico. Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce, misli in oči. Dober gospodar mora pri vsakera goričkem delu biti navzoč, in še poleg delati, posebno pri rezi in kopi. Ne stoj oddaleč, ne nosi rok križem ali v žepu, ne puši smodke v senci, v pivnici ali skozi okno, bodi le v gorici pri težakih, zberi si primerno delo, samo da boš za čuvaja na delu. V gorici je vsako delo imenitno, ne sramuj se ga! Vzami škarnje, vinjek, žago, motiko, snaži, trgaj, če tudi gosposko suknjo nosiš. Težaki bodo imeli večje veselje in zvestobo pri delu. Pazi tudi na ljudi, da bodo lepo v redu delali; kdor dobro ne dela, mu daj prijazen poduk, opominj ali pa tudi odpust. Tudi na njihove pogovore pazi, da ne bodo grdo govorili ali pa kleli, kar vse nesrečo privleče črez gorice. Pazi na viničarijo, da ne bo jama gnjusobe in spotike za druge ali za-te. Ne zlorabi svojih stanovnikov, bodi jim čuvaj njihove nedolžnosti in svojega poštenja, ki je najdražji zaklad, in sreča za te in tvojo hišo! Gospodar, bodi pameten čuvaj svojegorice; obišči jo vsakih 14 dnij! Poglej po hramu, v gorici in okoli vinograda, bodi pošteno prijazen, pocedi kupico vina, in idi zopet pobožno domov, da boš pri molitvi in večerji zopet med svojo rodbino — brez sumičenja — ker je sv. nedelje večer! (Konec prih.) Žitne cene v Mariboru od 14. do 21. septembra Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 85 kr., rž 5 fl. 10 kr., ječmen 4 fl. 75 kr., oves 3 fl. 40 kr., turšica ali koruza 5 fl. 5 kr., proso 5 fl. 20 kr. in ajda 4 fl. 70 kr. Sejmovi. Dne 28. septembra v Poličanah (za svinje). Dne 30. sept. na Vranskem,v pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, na Pilštanju, v Šoštanju in Marenbergu, Dne 30. sept. pri Sv. Jakobu v Dolu in Arvežu. Dne 1. oktobra v Radgoni. Dne 2. okt. na Ptuju in v Imenem (za svinje). Dne 3. okt. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 4. okt. v Jurkloštru. Žalcu, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Artičah in na Spod. Polskavi (za svinje.)