Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
ifhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — 'Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaS« mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Jtev. 61
Sobota, 4. avgusta 1934
Leto IX
Nadaljevanje mezdnega gibanja rudarjev pri TPD.
Kaj je patriotizem?
Latinski pregovor pravi »Ubi bene, ibi patria« (kjer je dobro, tam je domovina). Ta pregovor je nastal v dobi, ko nekateri Rimljani niso živeli v sijajnih socialnih razmerah. V naši kulturni dobi pa delavski razred razglaša, da je tam dom, kjer je kruh. To pomeni, da delavcu geografična domovina ne nudi več eksistence in delavstvo začenja polagati večjo važnost na kruh, kakor na geografično domovino, k;. nima kruha. Z drugimi besedami bi to označili, da je domovina nehala biti preskrbljevalka vseh slojev v državi, to je, za ene se je brigala zadosti, za ene pa ne. Zato so si ti morali pomagati sami »s trebuhom za kruhom«.
Ce bi domovino merili po tem kopitu, bi morali priznati, da postaja domovina bolj in bolj abstrakten pojem, ki ne more vršiti svojih nalog nap ram državljanom, dasi bi jih morala kakor skrben oče v rodbini.
V današnjem družabnem razvoju je država ali domovina konkreten pojem. Predstavlja namreč geografično organizirano gospodarsko korporacijo, ki se po vojni preveč avtarkira ali individualizira v svojih »vrhovih«, to je v kapitalizmu, da
popolnoma pozablja na interese splošnosti.
Pozabljena in osirotela splošnost zaradi tega ne uživa dobrin »domovine«. Zaradi tega splahneva pri njej pojem domovine.
V organizirani družbi domovina ni abstrakten pojem. Še preozek je. Zakaj prava domovina je ves svet in nalogo »skrbnega očeta« za družbo bi moral prevzeti ta ob demokratičnem sodelovanju vsega sveta. In to bi se tudi lahko zgodilo, če bi odločal demokratičen sporazum, ne pa diktatura sebičnega kapitalizma.
Kakšen pomen ima domovina za kapitaliste in razne demagoge, nam dokazujejo dogodki zadnjih let. Po vseh državah, tudi pri nas, so kapitalisti tihotapili svoje imetje v inozemstvo takrat, ko je domovina najbolj potrebovala materijalno pomoč. Mnogo zasledovanj in kaznovanj je bilo; mnogo se je pa iztihotapilo povsod, ne da bi bil kdo to »žrtvovanje za domovino« izdal. Kancler Hitler, ki je nedvomno največji patriot dobe in zgled najmodernejšim kričačem o nacionalizmu in patriotizmu, je poslal v Švico en milijon dolarjev svoje stranke, dasi se nemška »domovina nahaja pred denarnim polomom.
Tak patriotizem ne more biti pravi, ker skušajo rešiti kričači samo sebe, ne pa celote. Prava more biti le ona dcmovina, k stremi za tem, da so
vsi »doinovinaši« socialno enako preskrbljeni in kulturno enako svobodni.
V domovini, ki bi služila temu cilju, bi bila doma tudi »domovinska zvestoba«, ker bi bila kot gospodarska organizacija povezana v socialno pravično družbo.
Vsa mož v rokah Hitlerja
S posebnim zakonom, ki ga je izdala nemška vlada takoj po smrti Hindenburga, je bila vsa oblast prenesena na Hitlerja, ki je sedaj državni predsednik in kancler.
Hitlerja toraj ne bo nihče več oviral in bo lahko izpolnil obljube, ki jih je svoječasno dal, ko še ni imel oblasti v rokah.
Po poročilih, ki smo jih prejeli smo zvedeli, da so bili člani akcijskega od- j bora, ki zastopajo rudarje pri sedanjem ' mezdnem gibanju, na zahtevo ministra j za rude in šume za dne 30. julija brzo- , javno klicani na razpravo.
Ministrstvu za rude in šume se je posrečilo, da je dobilo za Trboveljsko i premogokopno družbo za 6000 ton J premoga več naročil. Iz tega razloga ! želi da se na podlagi sklepa zadnje razprave pogajanja obnove in sporne |
V	Neudecku v Nemčiji je v četrtek, dne 2. t. m. preminul maršal von Hindenburg, star 86 let. Hindenburg je bil prvič izvoljen za predsednika Nemčije po smrti s. Eberta proti takratnemu kandidatu Marxu in Thalmannu. V vojnem času je bil vrhovni poveljnik nemške armade, ki pa se je ob preobratu kljub temu, da je bil prepričan monarhist, vsaj navidezno podredil odredbam republikanske vlade.
Umrli predsednik je postal osovražen med demokratskim meščanstvom in delavstvom v Nemčiji še le leta 193", ko je pripomogel Hitlerju do oblasti.
točke rešijo kompromisno. Povečana naročila bi dala dva dneva več zaposlite v mesecu.
Ker pa delavski zastopniki niso imeli pooblaščenja od rudarjev za pogajanje, so si izposlovali 8-dnevni rok, v katerem se bodo z rudarji glede nadaljnjih pooblastil dogovorili. Tozadevni shodi se bodo vršili v soboto m nedeljo v revirjih. Ce bodo dobili do-voljna pooblastila, potem se bodo pogajanja v torek nadaljevala.
Z ozirom na položaj, ki vlada v Nemčiji je smrt državnega predsednika vznemirjenje v vrstah režima še povečala.
Takoj po smrti se je sestala vlada, ki je izdala zakon, s katerim se združi predsedniško mesto z mestom državnega kanclerja. S tem zakonom je avtomatično postal naslednik Hindenburga kancler Adolf Hitler. Ta način nasledstva je seveda zelo enostaven, vprašanje je le za koliko časa bo s takšnim nasledstvom zadovoljen tudi nemški narod.
Internacionala in komunisti
Emile Vandervelde, predsednik Socialistične delavske internacionale
Sprejetje ponudbe Komunistične stranke za sklenitev enotne fronte proti fašizmu in vojni s strani francoskih socialistov je vsekakor dogodek, ki sega daleč preko okvira francoske Socialistične stranke.
Takoj v početku naj povdarim, da se popolnoma strinjam z mnenjem Leona Bluma, Pavla Faureja in Lebasa, da bi bilo že z moralnega stališča popolnoma nemogoče stavljeno ponudbo kratkomalo odkloniti. Res pa je tudi, da ta presenetljiva sprememba komunistične taktike vzbuja upravičeno nezaupanje. Treba se je samo spomniti najbližje preteklosti in dogodkov. Dor-riot je bil izključen (iz Komunistične stranke), ker je vzpostavil enotno fronto, dan kasneje pa sledi ponudba za sklenitev enotne fronte. Dnevno govore komunisti o socialistih kot socializ-dajalcih in socialfašistih, sedaj pa jih naenkrat vabijo za boj proti fašizmu. Komunisti sami priznavajo, da jim je enotna fronta le plašč za prikrivanje njihovega cilja, manever, s katerim poizkušajo stvoriti celice v socialističnem gibanju in ga razkrojiti, nenadno pa pozivajo socialiste na skupne manifestacije, pri katerih naj bo vsak prepir o osnovnih in taktičnih vprašanjih prav tako izključen, kakor tudi vsakršno nasilje in ki naj nimajo nobenega drugega cilja, kakor boj proti vojni nevarnosti in — kar v govorici boljševikov posebno čudno zveni — »boj za ohranitev demokratičnih svoboščin«.
To je v resnici prelepo. Zato lahko razumemo, da so po prečitanju teh ponudb mnogi pomislili: »Timeo Dana-os . . .« (»Bojim se Grkov, četudi prinašajo daril.«)
Pri vsem tem pa seveda nikakor ne smemo pozabiti, da inicijativa za skupne akcije, ki se je porodila v Parizu v burnih februarskih dneh, očividno najbolj prija globokemu občutku delavskih mas, vsaj v glavnem mestu Francije. Prezreti pa tudi ne smemo razlike, ki leži v tem, da socialistične stranke njihova internacionalna povezanost prav nič ne ovira, da zelo ljubosumno čuvajo vsaka svojo avtonomijo, dočim komunistične stranke in francoska komunistična stranka še bolj kot katerakoli druga, določajo svojo taktiko po navodilih, ki jih dobe od tretje internacionale iz Moskve.
Do včeraj so še vztrajali francoski komunisti proti volji velikega števila svojih članov pri svoji nerazumljivi taktiki vzdrževanja lastnih kandidatur pri ponovnih volitvah, kar je reakciji prineslo velike koristi — na povelje iz Sovjetske Rusije. Jutri že bodo brez dvoma prav tako slepo sledili nasprotnim navodilom, iz enostavnega razloga, ker je Moskva najbrže spoznala ogromno notranje nasprotje, ki leži med njenim vstopom v Društvo narodov in pri zanašanjem vsem strankam v Francij' iz razlogov mednarodne politike z ene edino izjemo, eni sami stranki, ki je kliub vsemu vedno odkrito in iskreno branila rusko revolucijo.
Pod temi okoliščinami nikakor ni mogoče dvomiti,
da je treba iskati vzrokov za nenadno spremembo komunistične taktike v vplivih in razlomili mednarodnega značaja.
Naši francoski sodrugi imajo zato tudi popolnoma prav, ako izjavljajo, da je treba njihov sklep ali priporočilo njihovega strankinega glavnega odbora v prilog enotni fronti — ki se na-
V klerofaSistiini državi se teror nadaljuje
Vislice postavljajo — rabelj ima polne roke dela
Očitno je bilo za vsakogar, ki je zadnjem času sledil dogodkom v Avstriji, da se je Dollfussova vlada izogibala trdim obsodbam narodnih socialistov, medtem ko je proti socialnim demokratom nastopila v februarskih dneh z najhujšim morilnim orožjem in pustila obesiti v kratkem razdobju 10 delavcev-socialistov. še-le sedaj, ko je avstrijski kancler Dollfuss padel, zadet od krogle narodnega socialista, je nova vlada obsodila na smrt tri hitlerjeve pristaše.
Razumljivo je, da so te smrtne obsodbe izzvale nov val ogorčenja med rjavimi fašisti, ki so že pričeli z demonstracijami in novimi nasilji.
Pripravlja pa se tudi delavstvo, ki se pridno organizira za bodoče boje. 2e danes je jasno, da avstrijsko ljudstvo ne bo trpelo samozvancev, ki po nalogu Italije vršijo nad ljudstvom strahovit teror in ga s tem hočejo prisiliti, da bi klonilo.
Vrnitev zaplenjenega premoženja Habs-burgovcem
Avstrijski režim ima hude skrbi, kako se bo oddolžil Habsurgovcem. Povrniti jim hoče zapljen. premoženje in ukiniti svoječasno naredbo republikanske vlade, s katero je bil članom Habsburgov onemogočen povratek v Avstrijo.
Justifikacije na Dunaju in v Inomostu
Dne 31. julija sta bila na Dunaju obešena atentatorja Planetto in Holz-weber, ki sta ustrelila kanclerja Doll-fussa. Dne 1. avgusta pa je v Inomostu vojaško sodišče obsodilo na smrt narodnega socialista Friderika Wumi-ga, ker je ustrelil policijskega ravnatelja dr. Hickla. Smrtna obsodba se je izvršila par ur po izreku obsodbe. Istočasno je bil obsojen inž. Meyer na 20 let težke ječe na podlagi obtožbe, da je sodeloval z Wumigom.
Nove aretacije
V	Celovcu je bil te dni aretiran bivši deželni glavar Kemmajer, dalje dr. Guntram Wenger, predsednik deželnega sodišča na Dunaju in še nekateri odlični predstavniki iz vrst fašističnih meščanov, ki bodo vsi obtoženi veleizdaje.
Okoli 1500 beguncev iz Avstrije
Iz Avstrije je doslej pobegnilo v Jugoslavijo okoli 1500 hitlerjevih pristašev, ki so se udeležili zadnjih bojev. Ce z mejo pa prihajajo še vedno novi begunci, katere oblasti sproti odpravljajo v Varaždin in Požego, kjer se nahajajo taborišča. Begunci se nadajo, da bo v kratkem zopet izbruhnila revolucija v Avstriji, kar jim bo omogočilo povratek v domovino.
Vstašem je zaplenjeno imetje
Vlada je nadalje sklenila zaplembo imetja vseh, ki so sodelovali pri uporu ter izvedbo očiščenja med državnim u-radništvom. Na Štajerskem in Koroškem niso prvega niti enemu učitelju izplačali plače.
Dr. Rintelen v zaporu
Dr. Rintelen, ki se je doslej nahajal v nekem sanatoriju na Dunaju, je bil po neuspelem poskusu hitlerjevcev, ki ?o ga hoteli osvoboditi, oddan v inkvizicijsko bolnico. V Avstriji zatrjujejo, da ima dr. Rintelen dva strela v hrbet in torej ni poizkusil samomora, da pa rane niso težkega značaja. Po okrevanju se bo moral zagovarjati radi veleizdaje.
Dr. Renner na svobodi
Kakor smo poročait, je avstrijski režim ob priliki zadnje revolte Hitlerjevcev dal brez vsakega povoda ponovno zapreti s. dr. Rennerja. Ker je bilo pričakovati, da bo na Dunaju rad> tega prišlo do ponovnih demonstracij, so te dni s. Rennerja izpustili na svobodo.
Predsednik Nemčije
maršal Hindenburg umrl
haja »na robu internacionale« — ne samo takoj utemeljiti pred internacionalo, ampak da se mora Socialistična delavska internacionala pečati sploh s celotnim problemom. Pri vsem tem pa se nikakor ne smemo varati, da se o teh stvareh v okviru izvrševalnega odbora internacionale brez dvoma ne bo odločevalo tako gladko kot na seji izvrševalnega odbora Socialistične stranke Francije .
Francija je trenutno edina dežela v zapadni in srednji Evropi — ne iz-vzemši Čehoslovaške — kjer ni komunistična stranka samo neznatna skupina. V Belgiji in Švici, v severnih deželah, v Angliji socialisti nimajo mnogo povoda podvzemati skupne akcije z neznatnimi manjšinami, ki sistematično obožujejo nasilje in ki prej motijo, kot na da bi uspešno pomagale v boju proti fašizmu in vojni. Radi tega se postavlja vprašanje enotne fronte kot predstopnje organizatorične enotnosti samo v tej obliki, kakor jo je Socialistič-
na delavska internacionala že vedno postavljala:
razmotrivanje obeh internacional o celokupnem problemu.
Na našo v tem smislu dano iniciativo, v času, ko se je dopolnila tragedija proletarskih strank v Nemčiji ni dala Komunistična internacionala nobenega direktnega odgovora.
Ali se je naziranje Moskve med tem spremenilo? Ali so vojna nevarnost na Daljnem vzhodu in strašne posledice dogodkov v Nemčiji in Avstriji rodile sadove? Eksperimentu — pustolovščina nočemo reči, prav tako ne kot Pavel Faure — ki se dogaja v Franciji, bo sledila vsa internacionala z največjim zanimanjem. Ali bo ta dogodek prinesel preokret v zgodovini delavskega gibanja?
O teh vprašanjih, najresnejših v teh usodnih urah, bo Socialistična delavska internacionala v najkrajšem času razpravljala.
KdJ 1)0 V Nemem? Hindenburg umrl
Predsednik Nemčije feldmaršal Hindenburg je po daljšem bolehanju v četrtek, dne 2. t. m. ob 9. uri dopoldan umrl na svojem posestvu Neudeck. Hindenburg je bil vojaške rodbine in rojen v Poznanju 2. oktobra 1847. Služil je v vojski ter pozneje reaktiviran tudi v svetovni vojni. Po smrti prvega predsednika s. Eberta je bil leta 1925. izvoljen prvič predsednikom republike in ponovno leta 1932. Hindenburg je bil izvoljen za predsednika, ker je bil najpopularnejši general, za katerega so bile voljne glasovati meščanske stranke. Ob takratnih političnih razmerah bi bila vsaka druga kandidatura dvomljive vrednosti. Hindenburg je bil vojak in aristokrat, seveda vojak stare Nemčije. Obljubil je sicer, da mu bo ustava sveta, pravica in red ter da se ne bo vmešaval v politiko. Hindenburg je to obljubo hotel izpolniti, toda ko se je po-spel Hitleriev fašizem, je zmagal v njem aristokratski duh, da se je vdal Hitlerjevemu nasilstvu, odobril diktaturo in če že ne molče, pa vsaj brez javne opozicije vse politične zločine in rop ljudskih pravic. Socialnopolitične koncesije delavstvu in sodelovanje s socialnimi demokrati je imenoval nekoč boljševi-ško politiko ter s tem odslovil takratnega kanclerja in poveril mandat profu Papenu, ki je med vojno vohunil za Nemčijo. Papen je zaupnik aristokracije in veleposesti. Zato ie Hindenburg kot nepolitik pozneje tudi imenoval na njeirovo nriporočilo za kanclerja Adolfa Hitleria.
Hindenburg je bil torej vez med
staro Viljemovo in novo Hitlerjevo Nemčijo
in prav zdi se, da pomeni smrt starega vojaka mejnik, ob katerem se bo Nemčija zasukala na levo ali desno, mogoče jo zaloti v tem trenutku nova socialna ali pa le politična revolucija.
2e dne 1. avgusta zvečer je imela nemška vlada sejo, na kateri je razpravljala v položaju. Treba je bilo rešiti vprašanje, kaj če predsednik umrje. Hitlerjeva vlada je to vprašanje enostavno
rešila. Sklenila je zakon, da v tem primeru prevzame vse funkcije predsednika republike kancler Hitler ter da sme določiti svojega namestnika.
Zakon nasprotuje nemški ustavi, ki določno pravi, da prevzame posle predsednika republike v slučaju njegove smrti predsednik najvišjega državnega sodišča v Lipskem. Hitlerjeva vlada je ta sklep enostavno ignorirala, kakor vse druge pravice naroda.
Smrt predsednika Hindenburga ni najboljši pomen za Hitlerjevo bodočnost. Poboji dne 30. junija, razpust napadalnih oddelkov in kaznovanje voditeljev teh oddelkov, vmešavanje v avstrijske notranje razmere ter preganjanje socialistov in komunistov so dejanja. ki so Hitlerju odtujila narod. Tudi v mednarodnem svetu je Hitler porušil vse boljše odnošaje, tako da je
Nemčija danes izolirana ter da ima tudi doma pričakovati najhujšo socialno krizo. To so eminentni razlogi, ki sedanjemu režimu odtujujejo narod. Toda Hitler ima še hujšega nasprotnika v nemških generalih. Ni še gotovo, koga bo imenoval Hitler za namestnika predsednika, verjetno pa je, da bo moral kapitulirati pred genera-liteto in vpoštevati nje predloge, če se bo hotel izmotati iz sedanjega neugodnega položaja.
Vsa Nemčija očita danes Hitlerju, da je pritiral državo na rob propada. In če hoče Hitler ostati »upravitelj« Nemčije, se bo moral opreti na vojaško silo in sam sebe izročiti njej na milost in nemilost.
Morda bo Hitler poizkusil še eno predrznost. Po ustavi mora Nemčija voliti državnega predsednika Hitler je pa že danes diktator, ukine lahko u-stavo ter proglasi sebe ali koga drugega za predsednika. Prav verjetno je, da poizkusi še to nasilstvo, ker ve, da je ogromna večina naroda proti njemu in njegovi politiki.
Hitlerjeva politika in vladanje je pustolovsko in se ne bomo nič čudili, če bo imelo tudi tak konec.
Monarhist in papist
Novi avstrijski kancler dr. Schuschnigg
Novi avstrijski kancler dr. Schuschnigg je šele 37 let star. Tudi je bila želja umorjenega kanclerja dr. Doll-fussa, da postane, če se njemu kaj pripeti, njegov naslednik dr. Schuschnigg, ki je bil v zadnji njegovi vladi prosvetni minister in upravitelj justičnega ministrstva .nazadnje pa le minister prosvete. Najmočnejši ljudje v novi vladi so kancler, knez Starhemberg in Fey. Vsi ti ljudje so monarhisti. Zlasti kancler dr. Schuschnigg se že leta in leta zavzema za obnovitev monarhije s Habsburžanom na prestolu. Tudi je dr. Schuschnigg med člani vlade najbolj izobražen. V nadaljnjem pa je novi kancler vnet zagovornik rimske cerkve, oče avstrijskega konkordata. Kanclerju je zaraditega tudi jako všeč, da je bil za nemškega poslanika imenovan nemški poslanik von Papen, ker pričakuje od njega znatne podpore za svojo politiko. Papen sicer ni politik. Med svetovno vojno je bil nemški špijon v Zedinjenih državah, odkodar so ga končno izgnali. Tudi v Nemčiji je igral vlogo »intriganta« proti bivšemu kancler-iu Schleicherju in v znanem govoru v Marburg-u (Nemčija) proti Hitlerju ter se je imel zahvaliti samo Hindenburgu, da je ušel dne 30. junija t. 1. smrti.
Novi kancler bo vsekakor skušal
utrditi katolicizem. Knez Starhemberg s svojim Heimwehrom ni njegov ideološki pristaš v vsem. Ta bi rad izoliral krščanske socialce, česar pa kancler, če bo dvignil svojo avtoriteto tudi v inozemstvu, ne bo dopuščal.
Širša politika nove vlade gre za tem, da se poveča cerkveni vpliv v Avstriji in južni Bavarski', da se odpravi v Avstriji zakon proti Habsburžanom in jim vrne zaplenjena posestva. Uvod restavraciji monarhije pa naj bi bila namestitev državnega upravitelja nadvojvodo Evgena Habsburškega namesto sedanjega predsednika Miklasa.
Ta politika se strinja z bistvom novega kanclerja in utegne uspeti, če jo bo podpiral tudi knez Starhemberg, ki je politično s svojim Heimwehrom sedaj najjači.
Novi kancler oznanja sicer spravljivo politiko ter se ne bo strašil niti sodelovanja z opozicijami, vendar pa ima njegova politika povsem zgoraj navedeni cilj.
V	Nemčiji novi avstrijski vladi ne prorokujejo daljše bodočnosti. Skoraj razumljivo je to, ker bo nujno predvsem. da se razčisti zlasti ingerenca na avstrijsko politiko med kanclerjem in dr. Schuschniggom in voditeljem Heim-wehra knezom Starhembergom.
Železničarske ..razlike
iz leta 1923/24 bodo izplatane
Pomagale so tožbe in »Del. Politika«
Nedavno smo poročali, kako se zavlačujejo že 10 let izplačevanje tako-zvanih »razlik« med povišano in izplačano mezdo železniških delavcev iz leta 1923 in 1924. Ugotovili smo, da je eden železničar to svojo razliko že iztožil.
Na podlagi tega poročila v našem listu so se odločili zlasti odpuščeni in vpokojeni železničarji v Mariboru, da bodo tudi oni tožili. Poprej pa so po svojem zastopniku direkcijo drž. žel. nekateri še enkrat opomnili, naj izplača to razliko. Dobili so odgovor, da se bo razlika »morda« izplačala do konca tega leta in nato zopet, da je generalna direkcija zaenkrat prepovedala izplačilo razlik. Takšen odgovor je dobil od direkcije zastopnik železničarjev dr. Reisman še prejšnji teden ter je nato vložil v imenu več železničarjev proti državnemu zakladu tožbe na izplačilo teh razlik. Te dni je sresko sodišče c Ljubljani že razpisalo razprave o teh tožbah na dan 11. avgusta t. 1.
Danes pa je dobil dr. Reisman obvestilo državnega pravobranilstva v Ljubljani, da se je železniška uprava odločila, naj se razlike takoj izplačajo in se iste po poročilu drž. pravobranilstva železničarjem, ki so vložili tožbe, že nakazujejo.
Mirno lahko trdimo, da je pripisati ta uspeh opozoritvi »Delavske Politike« in »Volsstimme«, da je možno te razlike iztožiti.
Izplačilo razlik bo posebno prav prišlo neštetim starim vpokojencem, ki
so stari nad 70 in nad 80 let ter številnim odpuščenim železničarjem, ki so na cesti brez posla.
Delavstvo, zlasti pa prizadeti železničarji, lahko sedaj zopet na tem slučaju uvidijo, kake velikanske važnosti je za nje delavsko časopisje in delavska organizacija.
Doma in po svetu
Pred sodiščem za zaščito države v Beogradu je bil minuli torek zaključen proces proti 29 takozvanim »vstašem«, ki so jih organizirali v Italiji in na Madžarskem. Tomo Posesi in Mate Grestiček sta bila v odsotnosti obsojena na smrt, dva obtoženca na dosmrtno ječo, ostali pa na ječo od 2—20 let.
Bivši španski kralj Alfonz je te dni prispel v Zagreb, kjer se je nastanil v hotelu »Esplanade«.
Smrtna nesreča bolgarskega novinarja. Nekateri sofijski in inozemski novinarji so se dne 2. t. m. na povabilo vlade ogledali nekatere kraje v Bolgariji. Ob tej priliki se je zgodila avtomobilska nezgoda, ki je terjala smrtno žrtev. Ubil se je novinar Nikopor Bogdan, trije novinarji pa so dobili težke poškodbe.
Italijanske čete odpoklicane. Dne 2. t. m. so bile italijanske čete, ki so se nahajale na Avstrijski meji, odpoklicane.
Novi avstrijski kancler von dr. Schuschnigg namerava v kratkem v spremstvu kneza Starhemberga obiskati
To ne Maček:
90
StuiaiUmn^et^ec,
Tako je šlo izpraševanje in odgovarjanje vsevprek. Profesor je bil kakor živ leksikon domoznanstva. France ga je občudoval in pazno sledil ob strani stoje, njegovim pojasnilom. Mislil ši je: vsega tega bi pa še Kurent ne vedel. Kako srečni so nekateri ljudje, da si lahko toliko znanja pridobijo.
Nenadoma ga je Janez odzadaj močno pocukal za suknjič. Ozrl se je za njim, pa ga je komaj še videl, kako jo je ucvrl doli po bregu. Tekel je še on za njim. Doli jima je neka ženska mahala z belim robcem naproti. Bila je Lavškova Meta, vsa zasopla in rdeča v obraz.
»Pa smo se hitro našli,« je dejala in veselo prožila roko v pozdrav.
»Kedaj pa si prišla,« je vprašal Janez in je hitel stiskati ponujeno roko.
»Ravnokar. Nisem si še prav oddahnila;1 si me že zapazil. Sem se bala, da se v tej gnječi sploh ne bomo našli.«
»A, zato si se ti Janez ves čas tako nemirno oziral okrog! Pa mi nisi nič povedal.«
»Saj še sam nisem bil siguren če pride.«
»Pa sem res težko šla od doma. Dela imamo čez glavo, zato pa sem tudi tako pozna. Končno sem vendar izprosila od očeta tri krone za na pot, čeprav je mačeha hudo godrnjala. Pa mislim, da si ves mesec že zaslužim tri krone.«
»Kaj ne da bi prišla, čeprav bi ti nič ne dali?«
»Ne vem. Mogoče. Ali bi imel ti dosti za oba?«
»Bi se že našlo.«
»Kako pa prLnas doma?« je poizvedoval France.
»Vse po starem. Zdravi so in obdelano imajo tudi. Vaša Julka je pri nas pomagala žeti. Tone jim je poslal v pismu dva papirnata dolarja.«
Medtem se je polagoma zmračilo. Nebo na za-padu je še žarelo v bledem rumenilu. ki je vedno bolj ugašalo. V doline je tiho stopala noč, le vrhovi gor so se še jasno očrtavali. »Zvonec želja« v kapeli je neumorno cingljal v tihi večer in pošiljal brez števila tajnih, naivnih, otroških, skromnih, bahavih, dobrih, slabih, pravičnih in tudi sainosilnih in zločinskih želja v nebeške višave, kjer so krilati uradniki najbrže imeli z njimi polne roke posla. Koliko je bilo ugodno rešenih, ne moremo vedeti, domnevamo pa, da je večina njih najbrže rothala v koš, potem ko so se zabeležile v statistiki. Shj vsa socijalna politika obstoji pri nas večinoma iz statistike in najbrže tudi v nebeških uradih v tem oziru ni bolje. Kjer nič ni, se tudi pravica zgubi.
Meto je streslo, zato je oblekla jopico.
»Obeta se hladna noč.«
»Da, poiskati si moramo kje kak ugoden prostorček, za vetrom.«
»A najprej bi rada kaj pila. Strašno sem žejna.«
»Kaj pa? Hočeš vina, hrušovca. Piva tu gori nimajo Ali mogoče medice?«
»Saj res, nad medico pojdimo.«
Sedli so na kamen poleg šotora z vrčem medice. Meta je vzela iz svojega cekarčka rumeno zapečen smetanov štrukelj in ga razdelila.
»Sem ga šele opoldne na hitro roko spekla, potem ko sem končno za gotovo vedela da grem. Mačeha me je venomer opazovala, da ne bi kaj preveč vzela. Ta ženska se kar ne more sprijazniti z mislijo, da bi jaz mogla iti od hiše in da bi izgubila deklo ki je ni treba plačati. Ali da bi mi kaj privoščila, tega pa ne. No, do jeseni bom že še prestala.«
»Nič ne maraj, saj bo hitro minilo.«
Pri Sveti Neži je zopet začelo zvoniti. Meta je vstala.
»Spodobi se da gremo tudi v cerkev če smo že napravili to dolgo pot.«	,(
šli so. V cerkvi so se ravnokar pričele drugič pete litanije. Bila je polna ljudstva in le s težavo se je bilo mogoče predrenjati do srede cerkve.
(Dalje prihodnjič.)
Črna lista narodnih in „nenarodnih“ ter „protidr2avnih“ Železnikarjev v Mariboru
Dolgoletni predsednik g. R. Tumpej izključen iz Udruženja Jugoslovanskih Narodnih Železničarjev v dvorani Narodnega doma
Mussolinija. — Taka je avstrijska neodvisnost.
Nameravano Rintelenovo vlado bi
bili baje tvorili naslednji: Dr. Rintelen, Habicht, prof. Hoffmann, general Wag-ner, bivši dunajski policijski šef dr. Brandl, prof. Gleisbach, dr. Frauen-feld, direktor dr. Appold in Neubacher. To listo so baje zaplenili v stanovanju dr. Rintelena po ponesrečenem puču.
Bivšega dunajskega župana izpuste iz ječe? Državni tožilec je priporočal vladi, da bivšega župana s. Seitza in druge člane izvršnega odbora socialno-demokratične stranke lahko izpusti na svobodo. Po petih mesecih šele je menda prišla avstrijska pravica do prepričanja, da vodilni socialni demokrati niso — zločinci. Ce ni mogoče kaznovati ,nadomešča kazen preizkovalni zapor.
52 socialistov aretiranih
V	Španiji je v mestu Cacezesu vrdla policija na tajno zborovanje, ki so ga priredili socialisti in jih 52 aretirala.
Kaj spet narašča draginja?
Naša država je agrarna država. Agrarna politika pa ne odgovarja, še manj konzumentska. Poglejmo: sladkorna pesa se prideluje doma, predeluje se pri nas, dasi po večini inozemskih in po dveh domačih, državnih tvornicah, pa je cena tako velikanska, da slišimo venomer, kako velike zaloge ostajajo v tvornicah, ker — to je jasno — ljudje ne morejo kupovati niti sladkorja, ker je tako drag. 1 kg sladkorja stane več kakor 5 kg moke! Pa še vedno ni odpomoči. Obljub je bilo že dovolj, vendar od obljub se ni še nihče nasitil. Vse so prazne, posebno, če jih nihče ne uresniči. Mnogo upanja je dajal izstop obeh državnih tvomic iz kartela. Cene so se tedaj res znižale — za malenkost, za 0.50 Din in za 1 Din, toda ta stvar ni dolgo obstala. Pred nekakim mesecem dni je pa menda bilo ustvarjeno spet nekakšno sodelovanje med državnimi in zasebnimi tvornica-
mi sladkorja — in posledica tega je__
porast cen sladkorja, ki se je podražil na debelo v tem mesecu že za Din 1.50. Kaj bo dalje, ne pove nihče? Mi menimo, da bo konzum sladkorja padal še naprej, zaloge se bodo večale, ljudstvo, ono ubogo ljudstvo, ki bi za življenje najbolj potrebovalo redilnega sladkorja, bo pa ostajalo brez njega in bo izročeno na milost in nemilost nezadostni prehrani in boleznim. Ce je to namen sladkornih tovarnarjev, so ubrali pravo pot. Ce pa kaj takega namen teh kartelistov biti ne sme, naj oblasti presekajo brez besed gordijski vozel takega izkoriščanja in naj napravijo enkrat za vselej konec temu. Pri tem naj pa dado z znižanjem neznosnih in neprimernih trošarin in poslovnega davka na sladkor, dober vzgled in stvar bo v redu. Zadevo je treba rešiti — če ne — pridejo posledice, v TV v ostalih predmetih je opažati čvrsto tendenco. Trgovinske pogodbe z raznimi tujimi državami jo še učvrščajo. Morda je to za kmeta — najbrž pa predvsem za prekupca — koristno?! Toda kaj poreče konzument, ko naraščajo cene moki, koruzi, masti in jajcem? To so vendar predmeti, ki za večino ljudi tvorijo vsakdanji kruh! Kdo da delavstvu ekvivalent zato, da bodo kmetje, v veliko večji meri pa še prekupci in izvozniki več zaslužili? Kdaj pride naš konzument do kakega vpliva in do kake besede pri nas? Imejte obzir tudi do teh, ki tvorijo 75% vsega našega prebivalstva!
Toliko za danes.	S—s.
Ljubljana
Socialna ali moralna tragedija. V
Ljubljani je živela rodbina Serša-Ce-puder. V rodbino je hodil ženin invalid. Oče je bil jako slaboten in ni imel Pravih dohodkov. Istotako mati. Končno so očeta v soboto najbrže ubili s sekiro, očividno, ker jim je bil nadležen. Pri ogledu na licu mesfa so našli nekaj kosti in manjše dele telesa. Umor ]e bil odkrit s tem, da se je pastorka utopila ter zapustila listek, na katerem e opravičuje, da ni morilka ter nami-guva, kdo je morilec. Preiskava pa še ni mogla ugotoviti vseh podrobnosti.
Živimo v času, ki je posebno značilen tudi radi tega, da strahovito hitro in čez noč izginejo iz pozorišča še včerajšnji narodni voditelji, ki so jih pravkar nosile mase na rokah. Tako se je zgodilo nedavno tudi z bivšim predsednikom nacionalnih železničarjev v Mariboru. Ko je bil ta g. Tumpej odstavljen s predsedstva, so šele začeli malo točnejše pregledovati delovanje Udruže-nja pod njegovim predsedstvom v Narodnem domu. In pri tej reviziji so med drugim izvlekli iz omare tudi
črno listo mariborskih železničarjev,
ki so billi deloma več let člani istega nacionalnega udruženja, plačevali članarino, deloma pa niso bili člani, a dolga leta zvesti uslužbenci države, ki jim ni imel nikdo ničesar protidržavnega očitati1, ker bi sicer itak takoj izgubil svojo državno službo.
Nekateri železničarji so bili s posebno pripombo označeni kot hudi nasprotniki nacionalnih društev, kot najhujši onii, ki so bili »plavo« podčrtani. Ti so bili osumljeni celo propagande za Avstrijo, torej očitnega državnega izdajstva.
Kakašna je ta lista in kdo je na njej?
Lista izgleda sledeče:
Fischer Izidor, činovnik, Pilaj Alojz, či-novnik, Čurin Ivan, zvaničnik, Felzar Edvard, delavec, Gril Jakob, zvaničnik, Zelenka Jakob, zvaničnik, Frangeš Heinrich, zvaničnik, Breznik Alojz, zvaničnik, Šeruga Alojz, zvaničnik, Unger Franc, zvaničnik, Pavličič Franc, zvaničnik, Miklavžina Konrad, zvaničnik, Uran Alojz, činovnik, Klampier Rudolf, činovnik, Marinič Andrej, činovnik, Oman Ignac, činovnik, Kotnik Ivan, zvaničnik, Ekart Anton, zvaničnik, Lapuh Franc, zvaničnik, Žoher Avgust, zvaničnik, Strucelj Fr., zvaničnik, Fabian Martin, zvaničnik, Fišer Jože, zvaničnik, Mlakar Jakob, zvaničnih, German Alojz, zvaničnik, Saletinger Karel, zvaničnik, Kozar Jo-
Priprave za prireditev III. mariborskega tedna so v polnem teku. Prireditev bo otvor-iena v soboto, dne 4. t. m. in bo trajala do 15. t. m. Ob tej priliki bo otvorjenih cela vrsta razstav. Poleg razstav se bodo ob tem času vršile razne športne tekme, kongresi in občni zbori raznih ustanov. Gledališče se marljivo vadi za uprizoritev zabavne Go-lijeve komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki« na prostem. Za obisk prireditve je dovoljen 50-odstotni popust na jugoslovanskih železnicah in parobrodih.
Prednaznanilo, Delavska kulturna in športna društva v Mariboru bodo priredila v nedeljo, dne 16. septembra t. 1. veliko skupno prierditev na športnem prostoru SK »Svobode« ob Magdalenskem parku. Krajevni medstrokovni odbor naproša vsa delavska društva, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila teden dni pozneje.
Od Št. lija do Prage je cesta asfaltirana ali pa tlakovana. Mariborčani pa bi bili srečni, ako bi dosegli to, da bi bile vsaj glavne ceste, trgi in ulice v mestu tlakovane. Rešeni bi bili v poletnem času neznosnega prahu, pozimi in v slučaju slabega vremena pa blata. Dokler merodajni krogi temu vprašanju ne bodo posvečali več pažnje, je ves trud za povzdigo tujskega prometa zaman.
Drava zahtevala novo žrtev. Minuli pondeljek je utonil v bližini broda na pobre-žki strani 15-letni učenec Viljem Bauman s Pobrežja. Nek tovariš mu je sicer skušal priti na pomoč, toda Baumana je med tem že zagrnila Drava in je bila vsaka pomoč zaman.
Tujsko-prometna knjiga »Mariborske slike«. V založbi Ljudske tiskarne je izšla za letošnji Mariborski tedne lična knjiga »Mariborske slike«, ki vsebuje mnogo zani-
Medstrokovni odbor. 20. julija se je konstituiral zopet na novo ustanovljen Medstrokovni odbor, kateri že lepo deluje. Imel je že 3 seje in na zadnji je sklenil, da V3e svobodne strokovne organizacije prijavljajo svojo članstvo vsak mesec sproti Medstro-■kovnemu odboru, tako da bo razviden razvoj naših organizacij.
Svoboda je sklenila, da bo ob priliki koncerta libojske Svobode priredila skupni izlet v Koseze z novo ustanovljeno podružnico Štore in Ljubečno. Snidemo se na cilju v gostilni Dolenc v nedeljo, dne 5. avgusta. Izlet ima namen, da se bomo spoznali in skupno zapeli nekaj svobodnih pesmi. So-drugi in sodružice, pripeljite še svoje znance in prijatelje, tako da bodo videli, kako je lepo, če se delavci razumejo in pokažejo svoje kulturno delo. Zavedamo se, da so take prireditve obenem najboljša agitacija za našo Svobodo. Toraj pridite v nedeljo v Koseze v obilnem številu. — Družnost!
Trbovlje
Kluba Retje—Dobrna skuipno priredita v nedeljo, dne 5. avgusta delavski športni dan na igrišču SK Amaterja s tem-le sporedom: Dopoldne ob 9. uri Old boy Retie : O Id boy Dobrna. Ob 10. uri nogometna tekma Rudar:	reprezentanci	rezerv Retie :
Dobrna. Popoldan ob 14.30. uri reprezentanca Svoboda : Sloga (Zag,) : reprezentanci B. Retje-Dobrna, Ob 16. uri koncert delavske godbe pod vodstvo g. Toneta Hudarina. Ob 17. uri glavna tekma ASK Primorje 1. : reprezentanci Retje-Dobrna. — Vabimo prijatelje delavskega športa.
že, zvaničnik, Eferl Franc, zvaničnik, Florjančič Anton, zvaničnik, Trapučar Štefan, Zorzini Simon, zvaničnik, Kovačevič Andrej, zvaničnik, Premeri Artur, zvaničnik, Levič-nik Franc, zvaničnik, Masten Martin zvaničnik, Salamon Otmar, zvaničnik, Glaser Mirko, zvaničnik, Šetar Alojz, zvaničnik.
Piavo podčrtani propagirajo z dobrimi razmerami v Avstriji in da bode itak drugače, ker bodo meje spremenjene.
Vsi so hudi nasprotniki nacionalnih društev oziroma organizacij in izražajo mržnjo povsod do istih oziroma do njihovih predstavnikov. Najhujši so tisti, kateri so z modrim svinčnikom podčrtani.
Druga lista:
Hriberšek Ivan, zvaničnik, Satler Miroslav, Vapotič Franc, zvaničnik, Ogrizek Jakob, zvaničnik, Teraš Rudolf, zvaničnik, Le-nardo Peter, zvaničnik, Žepevc Franc, zvaničnik, Golob Jože, zvaničnik, Fras Karol, kretndk, Kocbek Jože, kretnik, Kopič Franc, kretnik.
Ko je bila lista najdena, je sklicalo novo vodstvo udruženja sestanek članstva v veliko dvorano Narodnega doma nekako pred tremi tedni in je bil ta sestanek ogromno obiskan. Predsednik g. Lukarčič je pre-čital listo in nato ob nepopisnem ogorčenju članstva predlagal izključitev g. Tumpeja in g. Preiovšeka iz udruženja, kar je bilo sprejeto z gromkim aplavzom. In tragično zanimivo je, da se ni dvignila niti ena roka, niti en glas v obrambo g. Tumpeja.
Ko so še nosili g. Tumpeja na ramenih . . .
Še dne 8. majnika p. I. pa je pisal »Mariborski Večernik« o veličastnem shodu mariborskega delavstva:
»Ko je g. Tumpej zaključil svoj govor, navdušenje množice ni moglo več ostati v mejah. Krepke delavske roke so se izpro-žile proti mizi in dvignile svojega VODITELJA na ramena . . .«
mivih zgodovinskih podatkov o razvoju Maribora, industriji, obrti in trgovini. Knjiga vsebuje tudi številne posnetke iz Maribora in bližnje okolice. Statistično in zgodovinsko gradivo je zbral in uredil s. F. J. Mr-čenik, posnetke pa je napravil Ivan Kovačič. Knjiga obsega 160 strani in stane 6 Din.
23 kaznjencev tukajšnje kaznilnice je bilo te dni pogojno izpuščenih na svotjodo.
Uradne ure pri sodišču. Od 1. do 31. avgusta so pri sodišču uradne ure od 7.30 do 13.30.
Radi regulacije Pobrežke ceste pri glavnem mostu so pričeli podirati Turkovo hišo, ki jo je nedavno tega v to svrho kupila mestna občina.
Mestna občina je te dni prevzela od gradbenih tvrdk poslopje nove carinske pošte. Ko bo kolavdacija izvršena, se bodo vselili uradi, za katere je bilo poslopje zgrajeno, predvsem carinska pošta in obmejna policija.
Smrtna kosa. Minuli četrtek se je vršil pogreb 74-letnega mestnega delavca Ivana Mohoriča, Preminuli je bil dolgo vrsto let naročnik delavskih časopisov, čast njegovemu spominu! Preostalim naše sožalje.
Vajeniška in pomočniška razstava.
Slovensko obrtno društvo bo priredilo vajeniške in pomočniške razstave, ki se bo tvorila dne 4. avgusta 1934 in bo trajala 10 dni. Razstava ima namen i vzpodbujati naraščaj k čim popolnejši strokovni izobrazbi.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Liboje
Strokovni članski sestanek. 26. julija smo imeli članski sestanek pri Dolencu v Kosezah, na katerem je poročal predsednik celjske podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije s. Oset o kolektivni pogodbi, katera se sklepa v tukajšnji keramični tovarni med delavskimi zaupniki in vodstvom tovarne. Sestanek je bil impozanten. Lepo število sodrugov in sodružic, ki so že nanovo pristopili k organizaciji, je poseglo v debato, kar kaže izredno zanimanje našega delavstva za njegove pravice. Celo sodružice so se izrazile: »Me bi prišle na vsaki setanek, pa nismo bile organizirane, moški so se pa kar na tihem organizirali. Sedaj smo pa tudi me tukaj! Treba je le pozdraviti, da so sodružice prišle do prepričanja, da je tudi žena človek, kakor moški in da vsi skupaj trpimo ter da se radi tega moramo tudi boriti za ta trdno zasluženi kruh. Vsi za enega, eden za vse! Zelja članstva je tudi, da pride s. centralni tajnik na shod. S. Oset je obljubil, da se bo to zgodilo kakor hitro bodo pogajanja za kolektivno pogodbo končana. Naloga zaupnikov bo, da bodo spravili vse delavstvo na shod.
V ogledalu
Morda ne bo odveč, če si to zapomnimol
Dr. Dollfussa, junaka februarskih dni 1934, ni več. Pred cerkvijo sv. Štefana je bila ob njegovem pogrebu zbrana številna katoliška duhovščina s kardinalom dr. Innitzerjem na čelu. »Slovenec« poroča o tem: »Po opravljenih cerkvenih slovesnostih je spregovoril nekaj besed o pokojniku kardinalu dr. Innit-zer, ki je slavil kanclerja zlasti kot dobrega katoličana in služabnika cerkve. Stavljal ga je za vzgled celi Avstriji in svetu kot državnika, ki je tudi v praktičnem življenju uveljavljal katoliška načela.« (Podčrtal »Slovenec«) Ali right! Ali si bodo vsi zapomnili, ki v pratkičnem življenju uveljaljajo katoliška načela? Če si bodo, bo prav, bodo vsaj vedeli vsi svobodoljubni avstrijski državljani, kdo jih je oropal vseh državljanskih pravic in svoboščin, kdo je ravnal z ustavo, na katero je prisegel, kakor s cunjo papirja in kdo je brez sramu izvedel usta-volom, kdo je borce za svobodo pustil prav brez vsake preiskave pobesiti in pobiti, kdo je dal na nedolžne otroke in žene streljati, kdo je ukradel delavstvu vso njegovo lastnino, ki si jo je s krvavimi žulji v teku desetletij priborilo, kdo je okradel delavstvu vse organizacije itd., itd. — in vedeli bodo tudi: da se vse to imenuje — praktično uveljavljanje katoliških načel in da stavlja katoliška cerkev onega, ki vrši kaj takega, za vzgled vsemu svetu. Še enkrat pravimo: Ali right! Se bomo vsaj poznali.
»Največja« Avstrijca. »Slovenec« daje svojim simpatijam prav rad prilastke. »Največji, najženijalnejši, najboljši« itd. so stalno pri »Slovencu« v zalogi. In kolikor se spominjamo nekaj let nazaj, imamo zdaj že dva »največja« Avstrijca, dr. Seipla in dr. Dollfussa. Saj sta si v marsičem tudi slična: v praktičnem izpolnjevanju katoliških načel, v praktičnem sovraštvu do delavskega gibanja sploh in do marksističnega še posebej itd. In še eno sličnost imata: vsak izmed njiju je odnesel s seboj svoj posebni pečat: dr. Seipel s 15. julijem 1927 in 90 žrtvami soldateske, ki je na brezbrambno množico streljala na povelje tega prelata in kanclerja »ohne Miilde«. In dr. Dollfuss je pa vtaknil za klobuk vse kletve borcev za svobodo, ki so v februarju 1934 branili najosnovnejše človeške pravice, katere so naskokovali v znamenju uveljavljanja praktičnih katoliških načel, osredotočenih v geslu: »Več teme in manj prostosti!« dr. Dollfuss in njegovi oprode. In kakor je bila tedaj zahvala od strani Rima blagoslov, tako sta našla oba-dva — »v svinčenem in krvavem boju« z delavstvom preskušena »največja« Avstrijca tudi po smrti skupno pozemsko odlikovanje: Vatikan jima je dovolil zadnje počivališče v Votivni cerkvi. Mi samo obžalujemo, da so razstave »Pro Deo« tako nepopolne, da jim manjka eden izmed najzgovornejših rekvizitov: z dokumenti in slikami dokazana življenjepisa in pa opisa praktičnega uveljavljanja katoliških načel obeh »največjih« povojnih Avstrijcev dr. Seipla in dr. Dollfussa. Sic.
Jesenice
Zahvala jeseniškim kovinarjem)
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Moste in Ljubljana. V imenu vseh izletnikov, kateri so se udeležili izleta na Jesenice, dne 21. in 22. julija, se naj-prisrčnejše zahvaljujemo vsem sodrugom in sodružicam na Jesenicah da prekrasen sprejem, katerega so nam priredili na kolodvoru, za sodružno naklonjenost pri preskrbi prenočišč, pri kateri priliki moramo posebno povdariti dobrodušnost jeseniških kovinarjev, da so se odrekli udobnosti v lastnih stanovanjih, samo da so zadovoljili svoje sotrpine iz Ljubljane.
Sodrugi in sodružice na Jeseničani Vaše sodružno razpoloženje napram kovinarjem iz Ljubljane in Most bo ostalo nepozabno.
Nadalje se zahvaljujemo vsem vodilnim sodrugom na Jesenicah za skrbno pripravo in vzorno organiziran sprejem, ki s > ga pokazali ob priliki našega izleta.
Sodrugi zavedajmo se, da je edino ta pot pravilna po kateri hodi naš organizirani proletarijat. Naša stavba, naš ogromni Mi rase, treba ga je samo skrbno zidati.
Sodrugi na Jesenicah povejte to še Vašim plašljivcem, da ne bodo iskali organizacije tam, kjer je faktično ni in, da je njihova kot naša edino prava organizacija na Jesenicah samo podružnica Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. Vse drugo pomeni samo razdiranje skupne moči.
Sodrugi, na delo in premagali bomo težkoče, obenem pa si osigurali boljšo bodočnost.
Izletni odbor podružnice SMRJ, Moste.
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo v slučaju slabega vremena tudi ob 3. uri pop.) zvočni velefilm »Zaročenka-vdova«. V gl. vlogah Martha Eggert in Georg Aleksander. Dodatki običajni. Prihodnji spored: »Zvezda Valencije«.
Kranj
»Svoboda« bo priredila v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. izlet na Kofce. Odhod iz Kranja v soboto zvečer z zadnjim vlakom ali iz Tržiča ob 10. uri zvečer izpred gostilne »Zadružni dom«. Delavci in delavke, na planini na svidenje! Družnostl
Delavci in delavke, posečajte samo t:-ste brivske in gostilniške lokale, kjer je n razpolago »Delavska Politika« S tem poka žete svojo zavednost.
Ali si 2e poravnal naroCnino?
Maribor
Celje
Kruh in pecivo naj delavec kupuje le od Delavske pekarne v Celju
i
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Zabukovca
Tako obračunavajo delavci. V nedeljo, dne 29. julija t. 1. ob pol 4. uri popoldne je bil sklican shod »Narodne strokovne zveze« v rudniški kantini v Zabukovci. Ker je bil napovedan govornik iz Maribora nas je začelo mikati kdo bo res prišel oznanjat nacionalno misel med nas poštene državljane. Pa čujte, koga »mo zagledali! Bivšega ude-ležertca znanih trboveljskih dogodilo v po svetovni vojni Žalostno nas je ogledoval, ker je v nas spoznal stare borce marksistične misli. Odlagal je s sv-ojim referatom, tako da je bila že ura 5 in smo bili že v skrbeh, da ne bode nič. Nato se je pa le ojunačil Naprosil je nekega »bojevnika« da je predsedoval, med tem je pa Jaka, kot sklicatelj shoda prebiral in študiral »Slovenca«.
Gospod iz Maribora so začeli tipati. Delavci pa smo ga opomnili, da naj najprvo v svojo malho pogleda. Nato se je pa zaletel v upravo Delavske zbornice, nemške so-druge je imenoval izdajalce. (Kaj pa on, presedlavček, ki je nekoč oznanjal revolucionarni evangelij?) To pa je vzelo našim sodrugom zadnje potrpljenje in kakoa- na povelje so zapustili zborovalni prostor, kajti tako neokusne fraze pa res nismo pričakovali. Tako so ostali predsednik »bojevnik«, g. Jaka s »Slovencem« v roki in mariborski referent med štirimi stenami sami. Končno so konstatirali, da nas je treba vse prijeti, ker nočemo poslušati takega mavričnega gospoda. Sodrugi, tako se posttipa s takimi gospodi, ki begajo delavstvo in sejejo med delavstvom nasprotstva in neslogo, da se lahko jača kapitalizem. Gospodu »bivšemu« pa svetujemo, da naj v Zabs-kovco raje več ne hodi poskušat svoje sreče, kajti tukaj je še trdnjava, ki je kos tudi navečjim kalibrom. Razen tega pa gresta nacionalizem in fašizem po vsem svetu že rakovo pot. Sodrugi rudarji, vaše mesto je v »Zvezi rudarjev Jugoslavije«, kajti ona edina je zgrajena na razredno bojevni podlagi, ki garantira uspeh za delavske pravice. Živela solidarnost in organizacija Z. R. J,! Živel razredni boj!
PoiitniSki domovi za vajence(ke) v Avstriji
Dokler je imela vpliv socialna demokracija
Iz brošure, ki jo je izdal pod naslovom »Ein BolIwerk der Liebe zur Jugend« (Branik ljubezni do mladine) g. Avgust Marianek, ravnatelj urada za vajeniško skrbstvo pri zveznem ministrstvu za socijalno upravo na Dunaju, posnemamo naslednje:
Od avgusta leta 1918 pa do 31. decembra 1933 se je poslalo
120.782 gojencev, in sicer 77.735 vajencev in 43.047 vajenk s 3,163.011 oskrbnimi dnevi
v počitniške domove na deželo v petnajstih letih obstoja te ustanove. Največ vajencev je bilo poslanih v Bad Fi-schau 37.356, ostali pa v enajst drugih domov. V letu 1928 je bilo doseženo tudi največje število 12.000. Samih dunajskih vajencev je bilo v vsej dobi poslanih
62.719 in 38.767 vajenk, skupaj 101.486 oseb.
Lani 1933 je bilo v šestih počitniških domovih na oddihu Fischau 2064 vajencev in 284 vajenk s 54.593 oskrbnimi dnevi, Gebelsburg 204 vajenci s 4872 oskrbnimi dnevi, Grodig 922 vajencev z 21.432 oskrbnimi dnevi, Atzen-brugg 116 vajenk s 2543 oskrbnimi dnevi, Bruck a. d. Ceitha 1153 vajenk z 26.714 oskrbnimi dnevi, Wieselburg 1318 vajenk s 31.251 oskrbnimi dnevi, skupaj
6061 gojencev s 141.405 oskrbnimi dnevi.
Dunajske bolniške blagajne so oskrbovale 2970 vajencev in vajenk s 54.930 oskrbnimi dnevi ter
prispevale 149.492 šilingov
in ostale avstrijske bolniške blagajne za 361 vajencev s 9074 oskrbnimi dnevi 28.112 šilingov. Občine in ostali uradi za 750 vajencev s 15.373 oskrb nimi dnevi s stroški 33.659 šilingov.
Delavski pravni svetovalec
Vprašanje: Ali je žena odgovorna za dolgove moža?
Odgovor: Zakon določa, da je zakonski mož v vsakem primeru kot glavar družine obvezan zakonsko ženo svoji imovini primerno vzdrževati in jo zastopati v vseh primerih. Iz tega izhaja, da mora zakonski mož poravnati vse dolgove, katere je napravila žena za svoje vzdrževanje in vzdrževanje rodbine. Za dolgove, ki jih je napravil mož v svojem obrtnem ali trgovskem poslovanju žena ne odgovarja, enako ne odgovarja žena tudi za one
dolgove, katere je napravil mož za vzdrževanje svoje rodbine.
Ako ima zakonska žena svoje lastno premoženje, se domneva, da je poverila možu upravo tega premoženja. Mož pa sme premoženje svoje žene upravljati le toliko časa, dokler žena temu ne ugovarja. Proti upravi premoženja s strani moža žena lahko ugovarja sodnim potom in da svoj preklic tudi v časopise. V časopisih objavi, da mož ni več upravičen upravljati njene imovine.
Žene naj povedo
Epidemija prostaških umorov se je razširila po Evropi, piše »Narodni Osvobozeni«, nov vpad barbarov se vrši. Umor Dollfussa ni nič manj barbarski kakor moritev plave rase v Nemčiji. Strahovito dejanje je njegovo ženo potrlo. Danes Dollfussovo ženo, včeraj Wallischevo, katere mož je umrl na vislicah. Enstovo ženo, Miihsamovo ženo. Kakšna Kalvarija je to! In ne bo prej miru, dokler ne zmaga s pomočjo žen načelo, da imamo vsi pravico do svobode in pravičnosti, ter da imamo mi vsi v Evropi kako drugo nalogo kakor moritev med brati.
Razno
Kaj vse že primerjajo? »Jutro« je zadnjič poročalo o umom ameriškega bandita Dillingerja. In našel se je slovenski profesor, ki je »Jutru« stporočil primerjavo čuidne sličnosti med umorom tega ameriškega bandita, nazvanega »Sovražnik Amerike št. 1« in pa veste — koga? — velikega rimskega državnika Gaja Julija Cezarja. Človek se prijemlje za glavo, ko primerjajo banditovo smrt s smrtjo onega državnika, o čigar življenju se srednješolska mladina toliko uči, čigar klasična dela se še danes čdtajo po šolah itd.?! To so pa primerjave!! Saj mi tudi ne sodimo o Gajiu Juliju Cezarju več tako k akor sodijo učni programi naših ali pa pred desetimi, dvajsetimi leti očni programi avstrijskih šol. Toda vendar — ali hočejo pljuvati profesorji v lastno skledo? Če bi že kdo primerjal Čarugo ali Spado z Dillingerjem, bi že ne rekli ničesar — ali pa če bi primerjali Cezarjevo smrt s smrtjo dr. Dollfussa bi nazadnje že bilo, toda kaj takega kaže samo popolno disorientacijo današnjega sveta in današnje civilizacije. Toda — eno k drugemu — potrjuje pa vendar nekaj: mori in ubijaj pa te bodo proslavljali, boš največji Rimljan, iboš največji Avstrijec, boš senzacija Hrvaške, Korzike ali Amerike, če pa živiš pošteno, te še nihče niti v uh ne piše.
To je morala današnjega sveta, to je etika današnje dobe, ki imata obedve i sankcijo praktičnega uveljavljanja načel katoliške cerkve i pristanek in blagoslov današnjega liberalizma. Saj vsak od njiju meni: Entre nous la deluge! (Za nami naj pride magari potop).
Socialdemokratsko časopisje. Z uničenjem vsega svobodnega časopisja v Avstriji, je v naših krajih precej otežkočena politična orijentacija po inozemstvu. Naši dnevniki so predvsem skrajno slabo informirani, povrh tega pa vsi enostransko pobarvani in usmerjeni. Kdor se torej hoče točnejše informirati, kot se more iz skromnega obsega naših listov, temu priporočamo, da si naroči kak socialnodemokratični list iz inozemstva. Posebno dobro so pisani socijalistični dnevniki v Čehoslovaški. Kdor zna češko, polagoma se Jugoslovan kmalu sam toliko nauči, da razume češčino, temu bi priporočali glavni organ čehoslovaške socijalne demokracije »Pravo Lidu« v Pragi, ali nekoliko cenejši, izvrstno urejevani dnevnik »Novo Dobo« v Plznu. V čehoslovaški republiki pa izdajajo tudi celo vrsto nemških socialnodemokratskih dnevnikov. V Pragi »Sozial-demokrata«, v Brnu z enako vsebino »Volks-freund«, ki staneta po 16 Kč mesečno. V Ziirichu izhaja socijalnodemokratični dnevnik »Volksrecht«, v Saarbriicknu »Freiheit« in »Volksstimme«. Bivši organ avstrijske soci-jaldcmokracije Aribeiter Zeitung«, katero
Uporabnost letala postaja čim dalje bolj vsestranska. Z letali sejejo, z letali in pomočjo strupov pokončujejo živalske škodljivcev, ki so se lotili obsežnih gozdnih kompleksov; z letali raziskujejo danes puščave in težko dostopne razvaline iz prastarih časov. Ameriška obalna straža je začela z uspehom »porabljati letala za reševalno službo na morju. Sedaj pa so se izkazali leteči stroji celo kot izborno sredstvo za prenašanje zlate rude, ki jo kopljejo v
I
Najboljši cviček
is a<
I
_	vina	to«	_
■ VINARNA A. BRlSKI ■
Ljubljana, pal-Ca „Graflke“.
Nabirajte
nove
naročnike
nedostopnih pragozdih tropskega pasu. Pred nekoliko leti so odkrili z letali sredi Nove Gvineje, med divjim, obraslim gorovjem, ,ki se dviga do 4500 m visokoi, obširna zlata polja. Peš ne bi mogla do teh krajev nobena ekspedicija ali pa s takšnimi žrtvami, da bi jih noben uspeh ne odtehtal. Tedaj so organizirali, redno zračno službo tja in nazaj, ljudi, orodje, stroje in živila, vse to so prepeljali na mesto z aeroplani. Prvo letalo, ki se je vrnilo od tam, je pripeljalo 350 kg zlata s seboj in to v času treh čertrti ure. To delo bi opravilo drugače 20 ljudi v 8 dneh — a je vprašanje, da-Ii bi prispeli do cilja. Pozneje so začeli uporabljati še zmož-nejša letala Jumkersovega tipa. Eno izmed teh letal je -opravilo v skupnem času 1000 ur že 500 takšnih poletov in je preneslo 500 funtov zlatega toyora do obale. Kakšen dan je preletelo celo desetkrat vso razdaljo od zlatokopov do obale. — Letalo bo blagoslov takrat, kadar bo služilo širokim slojem narodov.
„Prijatelj Prirode"
»Prijatelj Prirode« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 5. avgusta kopalni izlet v Dogoše. Odhod ob 7. uri zjutraj s Kralja Petra trga. 19. avgusta je nameravan izlet z avtom v Logarsko dolino. Vozna cena pri 23 udeležencih za osebo 70 Din tja in nazaj. Udeleženci naj se javijo pri društvenih članih,
Taborenje. Ljubljanska podružnica »Prijatelja Prirode« opozarja vse svoje člane, da ima odslej na razpolago za svoje člane dva šotora, ki jih jim izposoja proti malenkostni odškodnini. Šotora sta za tri oziroma štiri osebe. S tem je dana možnost članom »Prijatelja Prirode«, da posečajo tudi oddalje-
nejše planine brez večjih stroškov, ker niso več navezani na draga prenočišča. Tudi lahko tabore v njih dalje časa. ker sta šotora zelo močna in nepremočljiva.
»Vodič kroz bosanske planine«. Osrednji odbor »Prijatelja Prirode« v Sarajevu bo iz-dal skupaj z drugimi bosanskimi planinskimi društvi vodiča po bosanskih planinah. Vodič bo vseboval pole,g besedila tudi 23 zem-liev.dov m okoli 70 izbranih fotograskih posnetkov bosanskih planin. Knjiga bo veljala v subskripciji Din 10.-. Sodrugi, ki se zanimalo za to knjigo, naj jo naroče v subskrip-ci,i pri podružnicah T. D. P. P. v Ljubljaii in Mariboru ter obenem plačajo subskrip-cijsko ceno Din 10.—. Knjiga bo izšla v je-sem.	'
Književnost
Avstrijska številka »Der Kampf«. V zadnji številki smo poročali, da je začelo v rVagi zopet izhajati znanstveno glasilo »Der K-ampf«, katero so poprej izdajali socijalmi demokrat! na Dunaju. Pravkar je izšla tretja številka te revije kot posebna izdaja za Avstrijo. Ima izredno važne načelne članke, posebno o razmerju socijalne demokracije in komunizma. Prispevali so:	Friderik	Adler:
rismo avstrijskim socijalistom; Otto Bauer: Komunisti in socijalisti v Avstriji; Austria-cus: bocijalisti in komunisti; I. Grekov (Pariz): Državni udar v Litvi; Friderik Briigel: ppommski dan revolucije)" Književni pregled, w/ P?,roč^J,rnf^ drugim o knjigi Hermana vVendla: Mladostni spomini socijalista.
Blaž Jurko: Moje dogodivščine. V založbi konzorcija »Nove Dobe« v Celju je izšla knjiga, ki prinaša življenske dogodivščine danes 75-letnega, širom Slovenije znanega Blaža Jurka. Knjiga je vseskoza polpa močnega humorja, verno nam slika svojo dobo, na zanimiv način in v dobrem jezik« nam prikazuje burkaste doživljaje in dejanja lovca, večnega popotnika. 45 let na deželi delujočega učitelja, kmetovalca itd., ki je bil povsod v življenju po svoje na mestu, polnokrven in samosvoj, kakor je danes, žal, takih osebnosti čim dalje manj med nami.
! Avtor sam trdi, da je življenje še vedno lepo, samo živeti je treba znati. Nauk, kako se to doseže, nam nudijo pestri, tu opisani dogodki na najzabavnejši način. Kako je avtor sam velik original, tako je originalna knjiga, ki pomenja novost posebne vrste. Ne odlašajte z naročilom te vesele knjige, ker je njena naklada niška. Lepo opremljena knjiga obsega na 192 stranek 49 poglavij in stane samo 10 Din, po pošti 12 Din. Naročila srrejema uprava »Nove Dobe« v Ce-l\u. Knjiga se dobi tudi v knjigarnah.
Širite naš list!
CENE GOVORE!
Plašči za dame ieodDinl90"» Obleke za moške te od om 170"-Obleke za fante ze od Din 60'-
Doseien je naš cilj — Oblekli jmo vje ljudi dobro in poceni!
Prepričajte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah
TIVAR-OBLEKE
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Maribora, predstavite!) Jostp Oilak » Mariboru. — Za konzorc^ lzd»|a la	Viktor	Eršea	v	Maribor«.