lobot, ia praxalkov. , «cpt Saturé *Sua< nutter jnuiT M. l»M. M «I» |mM(In * <*»«—. nM—á». m«» Ov Ae» Of Onim at Marto I. llfl. CHICA Uradniški In upravnllkl nroatorl: 8667 South Isiwndala Avo. Of fleo of Publication: 2667 South Lawndala Avo. Talaphona, Rockwall 4904 ^ TOREK, 15. AVGUSTA (AUGUST 1ft), 193» Subscription |6.00 Yaarty STEV—NUMBER 15« Accaptanoo for mailing at apaciol rata of pootaga pro* dad for til «potion 1108. Act of Oct. 6. !»1T, authorised on Juno 14, 1611. 'oljska se mora podati, ne, se bo nekaj zgodilo!" Tako »ta izjavila nemški zunanji minister Rjbbentrop in italijanski zunanji minister Ciano po konferenci s^ Hitlerjem. Obenem pa poročajo, da Mussolini se boji vojne in po-ikuia pridobiti Hitlerja za nov program mate vriranja napram Angliji in Franciji na račun Poljske irg, Nemčija, 14. avg. entrop in Ciano, zuna-,Ministra Nemčije in Italije, (inoči zaključila konferenco litlerjem v Berghofu ob ju gore Berchtesgadep na, " •skem in Ciano je takoj od-] val i letalom v Rim. gaključku konference, r ki ^ trajala tri dni, sta oba zuna-, ministra izjavila, da je bilo Nemčije in Italije defi-določeno. Centralna toč-i razgovora je bil Gdansk, ivljali pa so o položaju "Evrope in drugih kontinen- ilišče Poljske ni več vzdr-in ce se Poljska čim prej poda zahtevi prebivalstva v iku, katero hoče imeti atev z Nemčijo, se bo nekaj >!" se glasi izjava, tem strogim besedam inano, da ni bilo harmonije i konferenci. Dokaz temu je it konference, ki bi se bila zaključila v enem dnevu, ilo vse gladko. Najbrže že ni popolnega sporazuma Hitlerjem in Mussolinijem, nekaj je bilo treba po-zaradi prestiža berlinsko-f osi. ferenco z Ribbentropom in eje s Hitlerjem in odšel je fonirat Mussoliniju v Rim; i «nem teh telefoniranj se je povrnil zelo mrk in pobit, rori se. da Mussolini ne evropske vojne zaradi ika in pritiska na Hitlerja, f svoj program glede Gdanska ibi za nova pogajanja z Anin Francijo . . . "Živčna vojna" je bumerang za nacije Naciji v Nemčiji zdaj najbolj trpe na živcih Ženeva, 14. avg. — "Živčna vojna", katero vodita Hitler in Mussolini že mesece s svojimi sosedi, se je zadnje tedne obrnila proti nacijem in zdaj opleta po njihovih živcih. Kakor poročajo najnovejši prišleci iz Nemčije v Švico, je v nemški armadi največja zmešnjava med častniki. V zadnjih treh tednih je Hitler naložil svoji armadi toliko odredb, da generali in nižji po ve 1 j rti k ne vedo več, kje ae jih drži glava. Sledeče stvari, ki lahko pojasnjujejo, zakaj Hitler odlaga zasedbo Gdanska, gredo nacijem najbolj na živce: 1) Utrdbe ob Reni, katere je pokvarila poplava Rene, še niso popravljene; 2) poplava v Gornji Slezljl je razdejala velik kos fortifflia-cij ob vzhodni meji; V) ietva večkrat pretrgaš fta ^mh kmetijah gre pc^ Vzroki počasnih pogajanj v Moskvi Razpravljajo namreč o reorganiziranju Evrope Ženeva, 14. avg. — Zanesljiva poročila iz diplomatičnih virov o pogajanjih v Moskvi glede pakta med Anglijo in Sovjetsko unijo se glase, da pogajanja ao zato počasna, ker Stalin hoče biti na jasnem, kaj mislita Anglija in Francija narediti a centralno Evropo, ko bo enkrat Hitlerjev režim uničen. O tem pa še ni nobenih defini-tivnih načrtov. Anglija je mnenja, da za sta-bilicacijo Podonavja je potrebna oživljena in močna Avstrija in poleg nje slabejša Nemčija. Obiivljena Avstrija naj bi dobila * Habsburžane nazaj na tron (1). Poljska naj bi dobila Vzhodno Prusijo v zameno za koe Ukrajine, ki se ima združiti z ostalo Ukrajino . Na drugi strani deluje Hitler, da bi pridobil Stalina na svojo stran in preprečil sporazum med Rusijo in Anglijo. V ta namen Hitler ponuja Stalinu Carigrad in odprto morsko pot Rueije do Sredozemskega morja. Stalin pa menda odlaša in čaka, kdo bo dal več .. . Sabotaža kriva velike nesreče Cikaski vlak razdejan v puščavi Nevade ( arlin, Nev„ 14. avg. — Moderni "motomi«električni vlak City of San Francisco, last že-lezničnih družb Chicago North Western, Union Pacific in Southern Pacific, ki je zapustil Chicago zadnji petek «večer na potu v Calif orni jo, je bil v noči od sobote na nedeljo M&dejan 20 milj zapadno od Carlina v Nevadi in 20 potnikov ter nameščencev je bilo ubitih in okrog 60 je ranjenih. To je največja železniška nesreča v Združenih državah v teku enega leta, ampak to nesrečo je po vseh znamenjih povzročila človeška hudobija. Nedaleč od lica nesreče so našli železen drog, s katerim je nekdo populil velike žeblje, ki drže tračnico na progi; tračnica je bila odtrgana in premaknjena štiri palce k sredini proge. Kdo je storil In zakaj, je Še uganka. Vlak je drvel s hitrico 50 milj v uri, ko je padel v past, se zrušil s tira in enajst vagonov se je prekucnilo in nakopičilo ob tiru in majhnem mostu v bližini. Med mrtvimi je pet Clkažanov, dočim je 16 ranjenih. Večino ranjencev so nekaj ur kaaneje odpeljali z izrednim pomožnim vlakom v Reno, ki se nahaja 272 milj zapadno od Carina. Skoda znaša okrog pol milijona dolarjev. felite češke lonstracije 18,000 Cehov na Pohodu v Chicagu 14. avg. — Včeraj so čikaški Cehi v dol-pohodu — računajo, da jih lo ^.OOO v pohodni limji, * bila čer eno miljo dolga — 26 ulici na zapadnl strani iU 'n z velikim masnim sho- * v Pilsen Parku demonstri-proti nacijskemu teroriz-v «voji stari domovini. De-"tr*cije je aranžiral Ceško-imkl narodni svet, ki se je ■¡■Hiral v <>l,rambo zasužnje- * naroda po razbit-1 ^Movaške republike. mnogih čeških govor. J* «> nastopili tudi kongres-■™*th, predstavnik protl-N>mAke kulturne lige '■"topnik ameriške korejske rr,nPiinen Park je bil stlačen ljudstva. si izpod rok kljub armadi "prostovoljcev" iz mest, ki morajo pomagati kmetom na polju — in nacijski glavarji že obtožujejo kmete pasivne resistence; 4) študentje z nemških univerz lenarijo kot " prostovoljci" na kmetijah in dajejo vtis, da nočejo slepo slediti ukazom na-cijskih glavarjev; 5) Hitler je računal, da bodo Anglija, Francija in Poljska izgubile glave, co se začne nemška armada premikati sem in tja na "manevrih" po Nemčiji, a bili so silno prepadeni, ko so "manevri" o-h tal i brez vsake panike pri sosedih. Cele tri tedne so Hitler-evi generali prevažali divizije vojaštva z vzhoda na zapad in z zapada nazaj na vzhod preko Nemčije — dlvizijski znaki čet so bili odstranjeni, da domačini ne bi vedeli, da so to bile ene in ste divizije — toda vse to je bilo brez uspeha. 6) Nemške že eznice so v zelo slabem stanju; 80 odatotkov vlakov, ki priha jajo v Berlin, je redno zamud nih, ker morajo mestoma voziti počasi. ¿>»ci kritizirajo *** • «ovjeti *kk> hi, . " *•**• — «»i Jky "rad poroča, d. ae vo-r ^'fnarične oblaati J»- H avg. — Japonski kor*k<". ki jih t/"* poi/.«me napram svo-C.,T*! k'»**sijam na ae-^ polovici otoke Sa- |J dalj n«. m vzhodu. Kljub ¡*s*T' ki b" e bil do- i Japonci glede 4 Sahelinu.) Nov ponesrečen polet čez Atlantik t New York, 14. avg. —- Dva ameriška letalca, 32-letni Alexander Loeb in 28-letni Richard )ecker, ki ste zadnji petek po-etela iz Kanade proti Evropi, menda na Irsko, sta izginila nekje na odprtem morju. O njima ni ne sluha ne duha. KlerofaiUt Starhem-bor g gre v Julno Pariz, 14. avg. — Znani avstrijski knez Rudiger Starhem-berg, vodja bivšega kierofaši stičnega Heimwehra in odločen nasprotnik Hitlerjevih nacijev, ki je nekoč posedoval okrog 20 gradov v Avstriji, zdaj pa iivi kot begun v Pariau, odkar je Hitler anektiral Avstrijo, je naznanil te dni, da z družino vred odpotuje v Argentino in tankaj začne življenje znova. EKSEKUTIVA ADF JE OGOVORIM ZA RAZKOL Tajnik tiskarske unije jo dolii diktatorstva MIR JE ODVISEN OD NJE Washington. — (FP) — Taj-nik-blagajnik tiskarske unije (International Typographical U-nion—AFL) Woodruff Randolph je obdolžil eksekutivo Ameriške delavske federacije, da je ona od govorna za razkol v vrstah or-ganisiranega delavstva. "Jasno je, da v delavskem gibanju ne bo miru, dokler bo ek sekutiva (AI)F) vztrajala pri svoji sedanji diktatorski filoao» fiji," pravi Randolph v svojem konvečnem poročilu, katerega Je objavil v glasilu tiskarske unije "Typographical Journal". (Konvencija te unije se bo pričela 19. avgusta v Fort Worth u, TSx.) "Mnogo naših krajevnih unij kakor tudi konferenc je sprejelo resolucije, v katerih urgirajo mir v delavskem gibanju," pre vi Randolph. 'Toda vse Isgleda, da je mir še prav tako deleft kakor je bil kdaj prej." ^ Zadnji manever pogajalcev za mir med CIO in AI)F demonatrl-ra dovolj jasno, da je za rasdor še vedno odgovorna eksekutiva Ameriške delavske federacije. "ADF je suspendirala in potem iaključlla en milijon članov, ker se njih uradniki niso hoteli pokoriti diktatom eksekutivo glede vprašanja, koga naj orga nizirajo In kako ga naj organlii» fapk a.»tat* ■ -V-, . ¿v "Od takrat je U milijon članov zrastel v delaveko gibanja, ki pravi, da ima enako število članov ko ADF ali pa več. Pred-no je prišlo do poloma v pogajanjih za mir, so zastopniki CIO prosili ADK, naj rasjaani svoje čestokrat naglašeno povabilo, naj se vrnejo v ADF. "Hoteli so biti na Jaanem, dali to povabilo pomeni, naj se unl-f Daljo na «. atmnO Domače vesti Smrtna nesreča na progi Harmarvllle, Pa. — Dne 10. avgusta je vlak do smrti povozil Pavla Dalasa, člana društva 472 SNPJ. Ponesrečenec je bil star 71 let in rojen v Hrenocu pri Poatojni na Notranjskem. Tu zapušča ženo in sina, v starem kraju pa brata In dve sestri. Clevelanduke novice Clevcland. — Dne 10. t. m. je v bolnišnici umrl Anton Jerina, star 54 let in doma is Logatca na Notranjskem. Podlegel je raku. Pokojnik je bil amaterski slikar, ki je rojakom naredil na stotine slik na odrskih zagrinja-lih, umrl pa je v veliki revščini in brez vsake zavarovalnine. Zapušča sina. — Pred mestno hišo se je zadnje dni dogodila tragedija. ko je Carl U»cher ustrelil svojo ženo, ki je bila po rodu Hrvatica in doma is Žumberka na Gorjancih. Njeno dekliško ime je bilo Dučič. Nesrečnlca zapušča poleg moža mater, štiri brate in dve sestri. Mtnneaotske novice Duluth, Mlnn.— Louls Turk, načelnik gasilskega oddelka v Chisholmu, je te dni prejel vest, da Je v Malem logu v stari domovini umrl njegov oče John Turk v starosti 01 let. Bolehal Je samo 10 dni. Od leta 1H1M do 1006 je pokojnik bil v Ameriki In držal se Je največ v Texaau. V Ameriki zapušča štiri sinove in dve hčeri. Detnoltaka vest Detrolt, Mich. — Dne 12. sv gusta sta bila poročena Frank Sterniša ml. In Edna Krašovec. Ženin Je član društva «77 SNPJ. Obilo sreče l Bethlehem Steel se brani unije Organizacija toii mestno vlado HTuIsa, Okla. — Zveza brezposelnih je na federalnem sodišču vložila tožbo proti županu Davi-su, policijskemu načelniku Thur-manu in proti vsem odbornikom mesta Claremonta radi kratenja civilnih svobodščin. Tožba Izvira iz aretacije Billa Hixsona, odbornika zveze, ker Je skušal govoriti dne 4. julija na cestnem voglu. V tožbi sodeluje tudi A meriška unija za civilne svobod-ščine. Boj je za vzpostavitev svobode govora v CIaremontu rojstnem kreju pokojnega Willa Rogeraa. Delavski odbor razpisal volitve Waahington. — Zvezni delav ski odbor je razpisal tajne tovarniške volitve v klavnici Wil son It Co. v Albert Leaju. Minn ki se bodo vršile 24. avgusta. Na glasovnici bosta klavniška u-nija CIO in neodvisna (ne kom-panijskfO, med katerima bodo delavci ieblrali v svrho zastopništva za kolektivno pogajanje Je v boju tudi g delavskim odborom HepaMHuuMfca reakcija vik t i sekiro. NarM Jerger.) New York. — (FP) — Indu strijska unija ladjegradnlh de-avcev CIO Je v svojem boju z Bethlehem Steel Corp. dosegla nov korak h končni zmagi, ko je zvezni delavski odbor odredil, da je edina predstavnica 6000 delavcev v treh ladjedelnicah te korporaclje. Dve ladjedelnici se nahajata v New Yorku, ena pa v Hobokenu, N. J, Unija si prizadeva, da s to družbo doseže sklenitev splošne pogodbe, ki bi veljala za vse njene ladjedelnice, v katerih debt 20,000 delavcev. V Baltimoru, kjer unija vodi ua|>ešno kampa njo In je delavaki odbor odred tovarniške volitve, ae je družb« zatekla na aodišče, kjer skuša razveljaviti U odborov odlok. Slične taktike se poslužuje tudi v svoji ladjedelnici v Bostonu, kjer j« po stavki delavski <>dbor odredil, da ae mora družim pogajati z unijo ttO, toils se j« zatekla na sodišče. V San Pedru, Cel., kjer je bila pred nekaj leti prisiljena ae podati uniji, pa skuša uničiti avo-Jo edino kolektivno |>ogodl>o. Jeklarska unija CIO je zadnjič sklenila, da bo pričela z ml-I i ta nt no kampanjo v vaeh jeklar-nah te družini. Kampanjo bo vodil Jack I*ver, energičen in a|K>-soben organizafrmr ki J«' bil do sedaj pokrajlnaki direktor jeklarske unije v vzhodnem delu Pennaylvanije. Izkoriščevalec otrok prosekutiran Bridgeport, Conn. —■ Radi kršenja državnega zakona proti Izkoriščanju otrok je bil I likaj kaznovan s $160 gtot* Abraham Katz, lastnik Alpakatuft Mfg. Cat. Uposleval Je otroke pod IS. letom staroati in jih hreivestno Izkoriščal. Delati ao morali dol g# ur«, tudi po 14 ur na dan za lic na uro. Neki šolarki p« «ploh ni plačal renU, ker Jo je "učil blzniaa". V amialu m*Ml-naga zakona bi jim moral plačati ne manj ko 25« na uro, Zdaj ga bo Urala prad aodišče tudi xv*xna oblast radi kršenja mezdnega zakona. KONGRES IZBOLJŠAL SOCIALNO ZAVAROVANJE Zakon izboljian posebno M štarejie delavce V VELJAVO STOPI 1. JAN, 1940 Wanhlngton. — Skoraj edina konatruktivna atvar, ki jo jo sprejel zadnji kongres, je izboljšanje zakona socialne zaščite. To je storil tik pred zaključkom zasedanja. Amendmentl, katere je prvotno izdelala zvezna zaščitna komisija, bi bili skoraj gotovo ostali na polici, ako bi od te revizije ne imeli dobička t udi delodajalci. Novi zakon je namreč "zamrznil" sedanji zaščitni davek za prihodnja tri leta, stari pa Je določal zvlšanie prispevkov s 1. anuarjem za delavce in delodajalce. Sedanji prispevek dveh odstotkov plače, katorega prispeva polovico delavec, polovloo delodajalec, ostane torej še v ve-javi. To bo prihranilo obema strankama skozi tri lota okrog $005,000,000. Revlsija zaščitnega zakona je temeljita. Zakon je bil izboljšan v vseh glavnih postavkah. Tiče se ot>eh kategorij starih de-avcev, to Je oseb, katere krije zukon direktno ~ vse, ki plačujejo prispevke — In one, ki so radi prevelike starosti Izven zakona, toda so upravičeni do penzlje posameznih držav. Za slednje so bile zvišane federalne subvencije državam na 180 mesečno za posameznega upra-vieenea, osi roma priepeve federalna vlada polovloo. Države ki imajo dovolj močne blagajne ali vire, bodo sedaj lahko zvišale mesečne penzlje od $H0 na $40 (makrtimalno vsoto $50 sta dosedaj plačevali le dve državi). Glavno izboljšanje zakona pa se tičs direktno tavarovanih delavcev, predvsem starejših. Po starem zakonu bi na primsr star delavec, ki bi plačeval prispevke le tri leta, ne bil deležen noliene penzlje. Dobil bi le skupno Izplačilo $126, ko bi dosegel starost 116 let. Po novem zakonu bo tudi on deležen penzlje, in sicer ne manj ko $20.60 na me-Koliko bo dobil, je odvisno aae. od njegove povprečne mesečne plače. Naslednja tabela kaže razliko penzlje med atarim in novim zakonom: >i i; S-i!i i» •i U Klara lasi vira Na»a laalfira 1'avpračaa m—eén* plača IA6 I. »a», aič " lir, «o H I7.ie " XI.M M I7.ÍV6 •• ama • 10 M» lies tise lise 1SOO lM.se I1S. M 11.16 11.66 6666 16.66 41 H Pavpra/aa «a»M>/aa pla'a 1166 I I. sav. al/ 616.76 66S.61 ft " " 117 r, 6 161& 16 IS |S M " M«* ' 17.66 41.66 16 - " n »e ie ee 41.66 M " M 41 !V6 11.66 4S.76 40 - M II 16 66.66 ~ 1166 f*»vpr#¿NS airft«/aa plača 1116 5 6 IS ae se 4« I ia> mU lioso 17 66 4166 66.76 61 26 $66 M 61.66 6166 66 66 1S.06 4100 146 J6 47.16 46.66 64 66 IN 66 6166 Pa«pr»/aa an^aa ela'a 1160 6 I. va*. $411« Win ft « M 111 00 41 so 66 66 (O, M - 1766 44 00 66 66 20 " " 66.16 4N00 7166 M « - 6s7i use 7s.ee !• - - Mi ll M 66 S4.ee Ce pasru» preštudirat« lestvi-co, boa te videli, da j« bil zakon Izboljšan predvsem za a«danja otarejše delavce na račun mlajših del«vc«v, ki bodo dalj časa (Daljo ae I, HreaLj Glasovi iž PROSTETA PROSVETA TU KNUGBTSNMKNT IM umwA rosrowi JKDMWn tK08VKTA or TUM PIDBIAT» Uttum v ukhviu m primer odjetja v A-meriki bi bila nemogoča, če ne bi bilo tukaj privatnih kapitalistov, iti so vedno in še danes priapevajo velikanske vsote za cerkvene in dobrodelne ustanove. Vse te vsote so prišle in še prihajajo iz privatnega profita — in Tribune se ponosno potolče po prsih: To smo mi omogočili! Mi smo omogočili, da imajo danes verske iti dobrodelne untanove v Ameriki več skupnega premoženju kot pa Je gotovine v obtoku v Združenih državah! Kje bi bile najsi-jejnejše katedrale, kje bi bili najpoitosnejši verski in dobrodelni zavodi, če ne bi bilo tukaj sistema privatnega profila? Bes je treba pritrditi Tribuni, da je tako in nič drugače — in ta največji burbonski list na srednjem zapadu je kaj padu upravičen, da med vrsticami namigne cerkvam: Glejte, da boste hvaležne kapitalistom! Glejte, da boste s svoje strani branile sistem privatnega dobička, ki vam gradi katedrule in zavode dobrodelnosti! — V Združenih državuh je okrog 70 odstotkov prebivakev, ki ne spadajo k nobeni organizirani veri, ki niso člani nobena cerkve — kljub temu nima U» velika večina nobene moči in Je indirektno primoraua (»odpirati na rasne načine verske institucije. Verska manjšina (80'fc vsega prebivalstva) ima silno ntoč baš zaradi tega, ker njene cerkvene in dobrodelne organizacije kontrolirajo sedem iu |m>I milijarde premoženj«; ker ima ta manjšina gospodarsko moč. ima tudi politično moč in bas /.aradi tega kontrolira največja mesta Amerike kot sta New York in Chicago — baš zato kontrolira vse javno življenje Združenih držav. Vsekakor bi bila njena kontrola še po|M>inejjke in močnejša. prava diktatura, če bi bila «notna. Sreča za neorganizirano iu razkropljeno ameriško večino je ta. ker je verska manjšina razcepljena In večkrst med seboj v konfliktu. Dejstvo je. ds ameriški privatni kapitalizem le nsjmsnj sto let, odksr se je pojsvll, ščiti in finsncira cerkve vseh ameriških organiziranih religij. Kjerkoli so cerkve docela na ramah vernikov, so mize me in zadolžene, vse drugače pa je v velikih mestih, kjer kapitalisti financirajo verske ustanove. V srednjem veku je cerkev slonela na sistemu fevdalizma in ta-(Dalj* v ssfejl keleal.) Ruduraks razmere v vzhodnem Ohiu Shady side, O. — Prosim, ds priobčite sledeče vrstice v Pro-svetl. Ts dopis je bolj kritične vsebine, s upsm, da je na mestu. Tiče se rudarskih razmer v tej okolici in rudarskih prilik. V tej okolici živi več tisoč prebivalcev in v bližini je pet premogovnikov. Vsak t*h premogovnikov je do nedavna uposle-val po par sto rudarjev in delavcev, skupaj nad tri tisoč. Do 1. aprila t. 1. se je v teh premogovnikih prilično dobro delalo, izvzemši v dveh, kjer se je obratovalo bolj na primitiven način oziroma z orodjem na roko, zlasti pri nakladanju premoga. Ostali rudarji so pa premog izpodkopavali ali izpodrezo-vali s stroji. Sedaj je na programu, da morajo premog nakladati s pomočjo delavcev s stroji v vozičke ali vagončke. S prvim aprilom je potekla pogodba med rudarsko untfo in premogakopno družbo. Voditelji UMWA so nas pozvali na štrajk. Vzelo je več ko šest tednov, predno so podpisali novo pogodbo ali dogovor, ko naj velja za bodoči dve leti. Izmed petih premogovnikov sta dva takoj pričela z obratom, tako tudi dve drugi kompaniji, ki sta odprli svoje premogovnike. Ostali trije premogovniki so last tretje družbe, kateri še danes počivajo zaprti. Izmed omenjenih premogovnikov obratujejo nekateri še po starem načinu, to je namreč bilo do 1. julija t. 1. Potem pa so obrat ustavili za nedoločen čas. Sedaj ostane samo eden premogovnik zloglasne družbe Pittsburgh Terminal Co., katera je dogotovila svojo maj no, ki bi morala obratovati Se deset let. V Avelll niso uvedli stroje v nobeni majnl. Sedaj pa je opremi--a s stroji premogovnik v Pow-hatanu, obenem pa ni pošteno lačala svojim rudarjem od 15c do 80. marca t. I. Rudarji v Co-verdalu so družbo tožili civilnim potom za okrog štirideset tisoč olarjev. Ampak ista družba za tisto vsoto kupuje stroje. Na so-( išču je bila družba spoznana za krivo. Svojim delavoem mora rooentualno izplačevati dolg tu-1 za sedaj. Premogovnik v Powhatunu u-»osluje več ko dve sto rudsrjev, ti ročno nakladajo premog, osts-ih 160 ps dela s stroji pri kon-vejerjlh. Več ko dve sto jih je bilo pa vrženih na cesto, oziroma na 16 tedensko državno brez-poselnostno podporo all unemployment compensantion. ■ Sedaj pa par besed o prilikah oziroma neprillkah v premogovnikih. Pri tem vprašanju člove-(u pero zastane, pa tudi jmmet. Ko se razgovarjaš s tukajšnjimi delavci, ki delajo s stroji dvajsetega stoletja, izveš razne stvari. Vsak delavec, ki ga doleti sreča, da ga upoelijo pri stroju, mora biti ne več ko 38 let star. Mora biti zdravniško preiskan, če je telesno sposoben za delo v premogovniku, po kompanijskem zdravniku. Zahteva ae, da je delavec popolnoma «irav, drugače seveda nI "taullh". Nato se prijavi preddelavcu ali forcmanu, kateri mu pove h kateremu Aihtu je dodeljen, da gre delat ob določenem času. Imajo namreč tri šihte. Eden šiht traja sedem ur. Ponečnemu šihtu rečejo "grave-yard shift." Pa pomislite! V sporedu je v obratu po deset strojev v desetih prostorih s petdesetimi delavci podnevi in ponoči. Ena skupina rudarjev premog izpodrezuje s stroji, druga skupina nabije eksplozive v izvrtane luknje, da raiz-strele premog, tretja skupina pa je zaposlena pri strojih, ki premog nakladajo v vozičke. Med tem pa seveda tretja z železnimi in lesenimi oporami podpira strop, da jih ne zasuje. Kadar izstrelijo smodnik, je v rovu toliko dima kot ga je bilo v bitki pri Verdunu. Dim je tako gost; da rudarji drug drugega ne vidijo. Vsak dan pa koga na nosiHh ven prinesejo. Ta ima prebite roke, noge ali kaj drugega, onega je udarilo na glavo itd. A največ je takih, ki jih je premagal dušljivi plin in dim, zraven pa Še plin od zgorjenega olja pri strojih, ki ga rabijo za mazanje kolesja. Ako bi vsi ti stroji obratovali na površju zemlje, kakor obra tujejo pod zemljo v rovih — to bi bil pravi pekel! Koliko slabše je to v rovu, kjer delajo rudarji le ob umetnem vzduhu zraka a-li ventilacije, si pač lahko sami mislite. Rudarji pravijo, da tisti vetrnjaki, katere imajo na strojih, se jim tako zde, kakor bi cirkulirali eden in isti sprijen in smrdljivi zrak neprenehoma dnevno. Pravijo, da imajo konjska pljuča namesto človei-ka. Vsled tega jih več omaga nakar jih seveda odpuste, namesto da bi postavili naprave, ki bi dovajale dovolj svež in zdrav: zrak, v katerem bi delavci lahko delali, ne da bi jim smradljivi zrak ogražal zdravje. Ob takih slučajih, kadar rudar vsled nezdravega zraka o-maga, mu preddelavec ali fore-man reče ironično in cinično, naj se doma malo pozdravi in opomore, nato pa naj se spet vrne na delo. Drugega mu nič ne dajo: naj se pozdravi, potem pa spet v pekel, to Je vse! Med rudarji samimi je zavladala žulostnu in grozna doba. Nekateri so postali petolizniki poslovodij. In vse se peha, da se prej uposli pri stroju ali da se joIJ požuri s strojem za piškavi bonus, da Je par centov več. Ni zameriti delavcem, kateri so še mladi, neizkušeni in ki še ne poznajo razredne borbe. Ampak je mnogo takih, ki razumejo do neke meje buržvasnl način iz-mozgavanja in izkoriščanje delavstva. Ampak oni se nadejajo, da bodo postali kompanijski u-darniki ali stahanovci! Bratje rudarji in tovariši! Živimo v dobi železa in stroja. Ne bodimo sužnji stroja, ampak naj l>o stroj naš suženj in blagodat! Le malo več akupnoati in delavske zavednosti ter solidarnosti nam je treba, a vse to se lah ko doseže edinole s delavsko organizacijo! Vzemimo za primer začetek novega deala. Kako smo mi pozabljeni delavci z obema rokama pričakovali marsikaj, kakor o-sebljena rastlina solncs. Povedali so nam, da se moramo najprej priključiti k UMWA. In dobili smo več izboljšav tako v rovih . kakor na površju. Par let potne-j. je je pa prišla neka nevidna sils in porodil se Odbor industrijskih urgsnizacij. Rudarji so šli na delo, ds orgsnizirsjo neorganizi-rane rudarje in tovarniške delavce. Vse je bilo v teku, vse je drvelo v organizacijo. Lokalne u-nije so bile aktivne pri tem in »o nosile največje breme. Razni dopisi, v ksterih se je diskuzira-lo o tem, so bili brez potrebe. Delavci so začeli opažati, da se je zavlekla vmes fašistično-ko-munistična politika in polagoma «o začeli hladno prihajati na seje. Da, izmed par sto članov je-dva tucat prisostvuje sestanku. Vsled tega moramo mnogo dela, za katerega smo prej prejemali plačo, sedaj zastonj izvršiti, kakor na primer delati predore med prostori na zrak. Dan pred napovedjo stavke je rovski fo-reman priporočal neke stvari, da jih dobimo, ako se Vrnemo na delo. Delavci v Powhahtanu, ki delajo par dni ali teden, tako shujšajo, da izgledajo kot okostnjaki. To je pač sramota dvajsetega stoletja, da se take stvari dogajajo, med tem ko je toliko ljudi brez dela. , Kongres industrijskih organizacij se sestaja vsak teden. O-bravnavajo politiko demokratske in republlčanske-stranke. To so vam ljudje, najborbenejši, najrevolucionahtejši, medseboj pa si predbacivajo, kateri je večji bosoyski "petoliznik. 8 pomočjo premogokopne družbe enostavno lahko uvažajo stroje, kajti oni so prvi pripravljeni obratovati stroje. Največ diskuzira-jo na sejah o vojni, ki je potrebna, ter je treba obdavčiti z državnim zakonom premogokopne družbe. A tega ne vedo, da je UMWA zagovarjala na svojih konvencijah podržavljanje premogovnikov, dočim je na prošli konvenciji CIO pustil to z dnevnega reda. Nekateri industrijalci imajo monopol nad premogom, namesto da bi država obratovala to industrijo. Potem se menda ne bi več dogajalo tako, kakor se v Powhatanu, kjer morajo delavci pri strojih umirati. iPremogokopna družba Dilles Bottom Rail River Coal Co. o-bratuje premogovnik, v katerem delam; od aprila smo napravili po dvanajst šihtov na mfleec. Neki starejši rudar je z glavo zadel ob tračnico in bil je na mestu mrtev. Sunil ga je foreman. Pojasnili pa so, da se je zgodba nesreča. Tisti človek ima goto-Vo zgodovino. Ima se dobro in na konju jezdi, letne plače pa ima baje nad deset tisoč. Težko bo za nas delavce, dokler bomo hvalili naše priganjače in izkoriščevalce. Naj dodam, da v Powhata-nu je mnogo Jugoslovanov, največ Hrvatov in Srbov, ki so večinoma komunisti, rudnik pa je najslabše organiziran. Nadalje ftelim dodati, da sta pred nekaj Časom prišla iz Illinoisa dva strojnika, da bosta pokazala tukajšnjim* rudarjem, kako se stroje v rovu obratuje. Cim pa sta videla tak nered v rovu, kakršen je pri nas, sta po treh dneh bivanja tukaj lepo odšla nazaj v Illinois. Rekla sta, da tisti rov ni urejen tako, kakor bi moral biti. Strop da je premehak in varnostne naprave v skrajno slabem stanjua linijski lokal ima tri zadevne odbore, ki so plačani od rudarjev. Eden teh gre od prostora do prostora in tiči delavce, kako morajo to in o-no. Na kratko povedano: v teh rovih vlada pravcati kaos, ki ga Je te*ko opisati. r George Vucettl. 268. Kmfltmcu PM in rmmere _____Pa. — Dne 20. av- _____„ to je tretjo nedeljo v tem mesecu se bo vršila konferenca klubov JßZ in društev Prosvetne matice za zapadno Penno. Vršila se bo v dvorsni društva Postojnska jama št. 138 SNPJ ter se bo pričeta ob 1. popoldne. Po konferenci bo piknik v Drenikovem .parku, od katerega polovica dobička gre klubu št. 118 v Strabanu, polovica pa konferenčni organizaciji. Po zapadni Penni premogoro-vi še precej dobro obratujejo, kljub temu < se «bresposeinost množi z vsakim dnevom. Vzrok je največ ta, ker aedaj smo v dobi modernih strojev,, ki od-jemljejo tisočem delavcev kruh in zashilek. Karl Marx, ki ni nikoli zidal v oblake ter se je vedno bavil s proučevanjem razmer, je to napovedal Že v svoji mladenfški dobi, v prvi polovici 19. stoletja. Sicer so stroji potrebni m koristni, toda delavci pod sedanjim sistemom ne moremo drugega pričakovati od njih kot še bolj temnejšo bodoč nost, , Pred kakimi desetimi leti se je polagala še velika Važnost na premogovno industrijo, odkar so pa tudi v rove pričeli prihajati stroji, je tudi za rudarje, nastala prava mizerija. Kljub temu, da je danes .delavstvo bolje organizirano kot je bilo pred 20 leti, vseeno prejema pravi nizko plačo» in je vedno izpostavljeno priganjaštvu. Talko se bo nadaljevalo, dokler delav- | stvo ne bo samo začelo odloče-1 vati o svoji usodi. Baroni premoga in železa — vsi enako izkoriščajo delavstvo, nobeden nič več pa nič manj. Le močna de lavska organizacija in sol Idar-1 nost sta edini izhod, od katerega delavstvo sme pričakovati bdljio bodočnost. Društva in klubi so vabljeni, da bodo na seji konference točno ob 1. uri, to pa radi piknika, ki bo po seji. Za klub št. 118 JSZ.:^ -John KokHch. Pozdravi iz starega kraja Velike Bloke, Slovenija. — Pošiljam pozdrave naročnikom Prpsvete in moji družini v Bar-bertonu ter vsem Barbertonča-noml Tukaj se imamo prav dobro. Obiskujem sorodnike in znance ter prijatelje* Kadar se vrnem v Ameriko, bom opisala naše potovanje in obisk v stari domovini. Res, vse je zelo zanimivo, posebno pa je zanimiva naša vas Velike Bloke in njena okolica, ki je v teh dneh vsa drugačna, kajti baš sedaj se tu vežba brez-mala polovica jugoslovanske vojske. Pripravljajo in vadijo se za slučaj napada. Seveda me zanimajo naši kmetje, ki so zapoelelni s košnjo. Kosci in grabljice veselo prepevajo po travnikih in senože-tih, da je kar veselje. Prometna zveza med Ljubljano in našo vasjo je prvovrstna. Z avtobusom prispeš v eni uri v Ljubljano. Ob priliki še kaj več. M rs. France» Poje, Velike Bloke št. 51, pošta Nova Vas pri Rakeku, Jugoslavija. Voditelj! sitne unite CIO uffledu jej« ---... -------------------—------- ,—p--------------Ji Je Mb «k len Jens po ei»we«ečwl stavki 7000 Izurjenih delsvcev pri General Motor* (M Irre as denn«: Predsednik R J. Tli si am la Hük-blagajn Ik George P. Ade« la Waller «sat der. mdjs stavfce. Lastne laži jih bodo ugonobile! Pittsburgh, Pa. — Nekateri ljudje imajo čudne "smernice", ki so mi po eni strani nerazumljive, po drugi pa dobro znane. Od smeha človek skoraj ne more prjmiti svinčnika v roke, da bi pisal, kajti v teku je strašna agitacija za seje in kaj se mora napraviti na sejah, da se kar kadi. Kaj in kako se mora delati na sejah, mi člani SNPJ dobro vemo in se zavedamo, da se na društvenih sejah lahko dosti dobrega ukrene v korist članstva in splošnosti. Ampak njihovo ogledalo drugače kaže. Resnica glede naših sej je ssmo ens: seje društev S1#J so zato. da se v prvi vrsti porabijo v korist jed note in članstva, nikskor ps ne is kskšno drugo propsgsndo, kakršno so oni že večkrst skušali vriniti. Zavedno članstvo se zaveda tega In spoštuje pravila SNPJ ter sa pravilno brani zunanje politike. Prepričan sem, ds bo naie članstvo svoje delo še nsdslje pravilno vršilo. Ne trdim, da Je prevelika ude ležbs na sejah In ne mislim, da nas je preveč, ko se vršijo seje. Priporočam pa, da člani pridejo na seje v prvi vrsti aato. da sku-(Dalje sa t. stresi.) y| TOREK ik Tedenski pogovor Anton Garden KAKO MOČNA JE RUSKA ARMADa, m Zadnji teden sem sumiral Drvi a . .T^B Ericha Wollenberga, ki se n J^^M stran gornjega vprašanja. DiC z "likvidacijo" oficirskega ^iJ Avtor pravi, da je pred čistko ta i^M 80,000 častnikov, od teh 15,000tabnih ''M jev, ki so izdelali vojaško šolo fa za višja mesta. "Na podlagi zanesli f^B je bilo od junija 1987 iztrebljenj 20ooTB elrjev, od teh več tisoč ustreljen* pa je največjo izgubo utrpela visoka J da," pravi avtor. "Na primer od 15 ooo 9 jev, let so izdelali višje vojaške lofe MuJSB žili v civilni vojni, jih je bilo odsiranj fh M polovico. Narod, ki je reven na vojaških i. M dustrijskih špecialistih, ustvari „SJ lahko tudi usodne razmere, ako uniči tako* liko proporcijo vodilnih mož. . M '^Stalinova čistka je .pometla glavne «tratsl rdeče armade — Tuhačevskega, YegorovB kiro, Uborevjčha, Orlova in Alksnisa TuhS čevskega je kot Vrhovni poveljnik nasledil mM šal Yegorov, njega general Fyedko, oba „a M drug za drugim izginila. Maršal Bluecher bM ljantni taktičar in dolgo let vrhovni povelji,|| armade na Daljnem vzhodu, je bil aretiran ■ "Dve tretjini vttjfh poveljnikov danes J rijo mladi, neizkušeni oficirji in vsled .stalnefl menjavanja danes sploh ni govora o možnoS neprenehnega dela ali planiranja." Avtor nj to našteva, kako so se zadnjih par let, od "likvl dacije" maršala Tuhačevskega in drugih, stal no izmenjevali oficirji na visokih mestih; ¡9 dili so drug drugemu, tudi po štirje zapore« ma. In to v vseh vojaških okrožjih. "Po grl taciji Bluecherja je prešla vsa komanda na dI ljnem vzhodu v roke mediokrom (nezmožni že m). Tudi divizijski in regimentski poveljnil so se stalno menjavali — ta je bil aretiran, nI domeščen, zopet aretacija — v nekaterih pil merih celo šestkrat za leto. V štirih letih in p| svetovne vojne ni oficirski zbor nobene armM de utrpel tako velike izgube (avtorjevo podfrl tanje). I "Ko je Hitler odslovij nekaj tucatov oficiil jev iz ReichBwehra, se je to smatralo za veliki oslabitev nemške armade. Toda nemška al mada lahko zre na svoje stoletne tradicije, mel tem ko ima rdeča armada za sabo le 20 let obl stoja. Eksekucija rdečih maršalov, generalotl poročnikov in drugih vojaških mož je znatill uničenje vse revolucionarne borbene tradiciji Stalin danes skuša uvesti caristično morafal dasi je bila caristična armada najbolj zaostali v Evropi, in to predvsem radi nizkega kalibri oficirskega zbora. Pisec je bil sam priča, ki so se caristični oficirji v rdeči armadi upirali uvedbi moderne forme organizacije in takti« nlh principov. Nova tradicija pa se je mora« sedaj umakniti nazadnjaški, odvratni preteklo! "Današnja ruska armada je boljša od caril stične, vendar to dejstvo ne pomeni, da je dol segla standard modernih zapadnih armad. Rul som se je posrečilo, da so premostili Stadije teh! ničnega razvoja, ki je delil caristično in predi vojno nemško armado, z importiranjem mol dernih strojev in mehanizacijskih metod. Todj delati so morali s človeškim materialom, ki terega so podedovali iz caristične preteklosti In bil je Tuhačevski, ki je zavzemal vodil« mesto pri treniranju tega kulturno zaostal* človeškega materiala in gradnji oficirskegi zbora. "To delo je sedaj večinoma uničeno. Dvo» ljivo je, ako bo mogoče pokriti izgube skoi mnoga leta, ker je čistka pobrala tudi It* v vojaških šolah, v katerih bodo morali m trenirani novi oficirji. Pisec je mnenja, vornosti armadnega vodstva. Stalinova < N pomeni neverjetno oslabitev armade v tem w gledu. (Dalje na 3. strani.) Pred (Iz Prosvete, 15. avguita 1919) Domače vesti Ch.rles Pogoreler^je^ v Prosvoti ognjevit spel na slovenski ruo* v Minnesoti, naj se organizirajo v tw'J ^ Detsrrfke vesti. Department shingtonu javlja, da je čez 100,«>0 «mr delavcev zapletenih v razne ataMi*. I. inozemstva. Rumunci se nočejo um.k* iz Ogrske. Sovjetska ftrtja. BoljšjvU* " aktivne v Ukrajini in Letski. (Dalja H pn» ] krst je posedovsls več ^^ ^ p» zemlje v vseh krščsnskih * ^ sloni na sistemu privstneg« ^ mo v Ameriki poseduje več ko ^ m dolarjev imetja. To J sploftno zagovarja «^^Itsla. privatno last obratujočega as» lovice starega r |0icanizacije jovenskih učiteljskih M Koroškem. Prvo hijeno v velikov-„ 1866, ki se ni obuti 186« pa «ta 1)1,1 društvi v Dravo-1U 1869 v Ljubljani 1870 v Celju. Tako ^ ustanavljala ta vseh okrajih, ki so ,ino8tojno. Delovanje r ^ »o bila najprej ¡i potem stanovska, Mgjno. Uspehi so bili 'in lokalni. Avstrijske jldtle ovire delovanju , ustanovitev "Zveze učiteljskih društev" Zveza je bila usta-no 22. aprila 1889 Tako torej ta orga ^ri letos svojo petde-mtanovitve ctja je bila ves čas dokazuje dejstvo, da prijatelji rudarjev darujejo stavkovnemu odboru večje količine Živil "Nčki Arnavt sam je dal stavkovnemu odboru 2000 kilogramov krompirja, da ga porabi za prehrano rudarjev. # ul , Konferenca o vprsašnju kočevskih radarjev Kakor smo že poročali, se Jte dne 20. j«, vršila v Ljubljani širša konferenca ZastopnlkoV oblasti, delavstva, induštrije in narodnih poslancev z namenom, da ae najde pomoč za kočevske rudarje in njihove družine, ki živijo v straftni bedi radi stalnega praznovanja Šihtov. Pobudo za to konferenco so dale svobodne strdkovite organizacije in II. rudarska skupina in sfcer na zahtevo delavstva, ki je izrazilo to željo na predkonferenci v Ljubljani dne 7. julija t. 1. Ne bomo ponovno opisovali bede teh rudarjev, zadostuje naj le ugotovitev, da že šest let PP praznujejo polovico šihtov, kar slovenska in prosvet-" jih predlo naravnost v obu- v svoji sredi mnogo in kulturnih delavcev, pa ni mogla zaradi si- i političnih jerobov, Ije preganjali, jim če v stanovskem de-jlasti pa v kulturnem, rekli: kakršna je po-l, tak mara biti uči-fti — sistemu. To razmah učiteljske \ oviralo duhovni in oj. Zato se učiteljske nazorsko, to je kul-mofjle /vobodno gi-r i jati. Načelo, da je sistemi, svoboda in kulturno suž-i načela učiteljska dasi ga je večkrat vendarle ni mogla irati. Razmere so bi-jše. k pridružujemo česti-petdesetletnici učitelj-organizacije. Prizna- je delala, da se je tru-ih razmerah ter o-no organizacijo. Pri-ji, da je bilo nje kul-veliko, da je vzgojila »v svojem področju pedagoge in vzgojite-direktno in indirektno rili naä kulturni napre-i nišo organizacije svo-I«zaradi razmer in sili«» mogle uveljavljati i razvoja popolnoma, ni-krivi učitelji, kakor ne-®»ki, ki pravijo, da mo-kulturna vzgoja svobod-»u ali razvoju primerna, ji imajo sedaj zveao *« vso državo. Upajmo, »dvigne nad vsakdanje To željo izražamo »mu učiteljatvu ob po-jubileju stanovske atanizacije. ntirikih P«noinikov pogajanja med celjskimi pomočniki in razbila, ker so moj- odklonili vse upra-*hteve pomočnikov. Ko-1 P°fodba je koncem J» meneča otekla, zato *»'k> predlagali, da se ■j » katero bi se vsaj f"Wjšal mizerni polo-■Mjra delavstva. Ker so oprave, ki jih oblast, potekle brez-" » mojstri niso hoteli l ;h rzzgworov, je i* ki je (K)polna. J»viH,st j,- na stra-pomočnikov, ki se "I*1 Mrene zahteve po ' rV,'i«Ka bednega po- Mvi»"kih delavcev po- r j«. * uvedU r, *£» ** pomoč Stav-f ''"kim delavcem v Irepčah ^"kih v Trepčah r¡J 7" r«d»i.ska druž-^ o i*.razumu. ^ »*. ds bo oblast C? ^Ji imajo aim- MOV tam <1*. na svoji ^eeej vHi-voe sile. To pen «motni položaj. 107 rudarjev s približno 350 družinskimi člahi je domala vso to dobo stradalo. Po vsem tem hi čudno, če so rudarji in nffh žene dejali delegatom, ki so se ude-ležili konference, da se s samimi obljubami ne smejo vrniti. Glavni vtrok praznovanja in a tem v zvezi bede med kočevskimi rudarji je iskati v tem, da Uprava državnih železnic naroča vedno manj premoga pri rudniku, dasi je premog mogoče boljši kakor kje drugod. Strokovne organizacije in zaupniki delavstva eo vedno opozarjali mero-dajne kroge na tfeftak ¡položaj teh rudarjev. Dobili so zagotovila, da se bo preskrbelo več naroČil, todh naVnesto tega so Be naročila še zmanjšala tako, da so zadnje čase napravili rudarji komaj po 10 šihtov. Da se s tem zaslužkom ne da izhajati, je jasno. " Zastopniki rudarjev so na tej konferenci živo osvetlili vso bedo tega delavstva in energično zahtevali, da se takoj sestavi pomožni odbor z najvišjimi predstavniki oblasti; in industrije na čelu, ki naj zbere potrebna sredstva za takojšnjo finančno pomoč prizadetih. V to ivrho je TPD takoj nakazala 10,000 din. Nadalje, »o zahtevali, da nemudoma obišče posebna deputacija predsednika vlade in ministra za promet, da se zvišajo naročila premoie °d dosedanjih 900 ton na 1600 odnos no 2000 ton mesečno. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Značilne so bile besede, ki jih je izrekel mladi rudar-dtužinski oče, ki je dfjal navzočim: "Go-spodje, verujte mi, da tudi mi delavci imamo gvbj ponos in ta ponos nam zabranjuje prosjačiti. Hočemo delo, da bomo sami preživljali sAe in svoje družine, zato ukrenite potrebno, da se nam to bo omogočilo." S tem je bila ta važna konferenca končana in upamo, da ne bo oatala brez uspeha. na- Tedenski pogovor (Nadaljevanje s 2. itrani.) "Nobenih dokazov razen vadne pameti ni treba za de-monstriranje, da pomeni izred-čeno In demoralizirano vodstvo, ki je v stalnem strahu pred novim trebi Jen jem in katerega ni mogoče nadomestiti z retre-ni ranim i močmi, nič drugega kot v srcu srda polna militari-stična maši na. Dolgo pred rdečimi čistkami armade je bil ponovno upeljan sistem civilnih komisarjev ob strani višjih poveljnikov. V bistvu je to pomenilo, da je civilni špion pazil na akcije vdjašklh «oditeljev, ki je poleg tega imel še moč. da se je lahko vmešaval v vojaška povelja. Ta sistem še obstoji: očiten dokaz o vladanju nezaupanja na visokih mestih, kakor tudi vir ljubosumja, de-nunciacij, napetosti in parall-zujočega stremi. "Morala med prebivalstvom ni dosti boljša, ker Stalinova čistka ni bila omejena samo na armado. Sla je skozi sleherni vogal narodovega življetfa — skozi industrijo, šolstvo, vedo, kulturo, politično organizacijo ttd. To trebljenje ima svoje korenine v globoki socialni in ekonomski krizi, skozi katero se Rusija pomiče. Toda Stalinovi ukrepi so le povečali to krizo. V prihodnji vojni, ki bo "totalitarna vojna", v kateri bo zajeto vse ljudstvo, bo žel žetev ogorčenja. V današnji vojni s svojimi masnimi- armadami, militarlzirario industrijo, napadi za frontami, je razpoloženje ljudstva važen element pri vsaki vojaški analizi. ! "Mea takih, ki so pripravljeni metati polena pod noge onim, ki delajo po pravilih SNPJ. S kakšnim vseslovenskim kongresom! ji ne bomo pomagali, kajti take smernice niso v korist SNPJ. Spoštujem Cehe, Poljake, Hrvate. Slovake, Ruse in sploh VSe slovanske narode, obenem pa tudi o-stale ljudi in plemena, ako so iskreni. Ampak na sejah društva SNPJ pa moramo upoštevati pravila naše jednote, katera aem tudi pripravljen vselej braniti posvoji najboljši moči! Zahrbtnost sovražim do skrajnosti. Vzemimo k srcu vsaj nekatera dobra dela, katera je že izvršila SNPJ, pa bomo videli, da je vredna naše najboljše podpore. Zato pa ji pojdimo na roke vselej In povsod. Ni treba pričakovati nobenih čudežev od kakšne druge "ustanove", o kateri se nič dobrega ne ve in ni še nikdar ničesar za nas storila.i Tukaj pri SNPJ je nekaj sigur-, nega. Čim več dobrega dela napravimo za našo skupnost pri SNPJ, tem večjih dobrot bomo deležni. Vsak, ki se lanima in zaveda, da mu je edino dobra organizacija v pomoč, bo gledal, da tudi svojim otrokom nekaj preskrbi kakor hitro more. Laskanje na papirju ne pomeni nič pri iskrenih ljudeh. Graditelji naše SNPJ dobro vedo, kdo je izvršil največ dela za porast SNPJ. To delo je dobro zapisano v srcih članstva SNPJ. Zaman so vse zvijače in obrekovanja ter blatenje, s kakršnim obkladajo podli sovražniki naše delavce pri SNPJ. Ti "voditelji" ali "simpatičarji" agitacije za udeležbo na sejah so v resnici Simpatičarji umazanih obrekovanj. Saj vem, v katerem grmu zajec sedi. To mi je dobro znano, ker sem strasten lovec brez-mala že vse svoje življenje. Na 15 čevljev zgrešim srio, ki je dokaj velika. Enkrat ^>a se mi je posrečilo, ¿a sem eno poci-Ijal. Takrat sem izvedel, da je precej velika. Kazalec na tehtnici je pokazal 190 funtov. Iz tfega pad lahko sami sodite o moji lovski spretnosti. Ce pa ne verjamete, vprašajte pri državni lovski upravi v Harrisburgu. /Ker smo že pri lovcih in lovstvu, je treba pač omeniti nekaj o strategiji, ki se je poslužujejo naši sovrašnlki. Lov se prične takole: Najprej se mora iti med nezavedne Člane, potem se prodre v krajevne odbore, nato se napiše par dopisov v glasilo. A-ko ae ta strategija isurečl, je vse okej, ako pa se ne, tedaj pa je tudi dobro, In hop, vzame se za tarčo nekoga drugega. Prične se mrcvariti urednika, nato se pa udari po vsem gl. odboru. Takele strategije se poslužujejo "Šplone In agente imperializma". Tudi bo treba zalagati Rusijo v pretežnem delu z vojnim materialom in živežem. Ako Stalin tega danes še ne ve, se bo kmalu prepričal, da ni nobene magične formule, po kateri je mogoče zgraditi armado. Toda povsem lahko Je razbiti armado — In on je to itorll." (Konec.) tisti agenti, katerim je SNPJ tako pri srcu, da kar koprnijo same ljubezni do nje, pa hlinijo zanimanje za seje društev SNPJ. Malo več resnega dela, tolerance in spoštovanja ter poštenosti bi veliko več izdalo. Toda tega se od njih ne more pričakovati. Oni verjamejo v razdira nje in v neslogo, ne pa v dobro delo. } Tiste lažnjive propagande med našimi ljudmi, kako je Prosveta slaba, smo že do grla siti, ker vemo, da ni res tako. Z obrekovanjem in napadanjem gl. odbornikov se ne more pomagati jednoti. Metanje blata na društvene odbornike, češ da smo vohuni br. Moleka, je podlo natolcevanje, ki ga zavrača vsak pošten Član, ker ve, da je škodo^' željna laž. Dobro vidim skozi njihovo propagando. Tega se človek nauči z leti, katerih imam že 48 in 7. avgusta je bilo 40 let, odkar sem zapustil mojo mater in odkar se sam prežjvljam, četudi borno — nikdar pa ne s kakšnim vohunstvom, kot ga očitajo podlij>ropagandisti! Javno izjavljam, da nisem še nikdar ničesar takega napisa), kar bi ne smelo v list in da je bilo vselej s slovničnimi popravki vae priobčeno. Dalje izjavljam, da tekom vse moje dobe članstva pri SNPJ ni prišlo v upravo tega lista nič takega, kar bi še sedaj Čakalo objave. To izjavljam zato, da ne bo ščuva-nja in sumničenja ter trganja zaupnosti med poštenimi člani. Taka podla obrekovanja ne koristijo ne Članstvu ne jednoti, niti ne posamezniku! Obenem pa se zavedam dejstva, da naše ruzsodno in zavedno članstvo ne naseda nobeni sovražni pro|>a-gandi, katero pu je treba kljub temu pravočasno postaviti na laž in jo uničiti.. Po Pittsburghu In drugod raz-našajo zlobne govorice, da ao uredniki Prosvete fašiati, Seveda take beduate govorice pri pametnih ljudeh nič ne Štejejo, pri nerazsodnih pa znajo šteti, in oni računajo baš na nerazsodne. Skupnosti torej ne koristijo In naši delavski stvari znajo škoditi. kajti oni skušajo zanesti med nas razdor in kaoa. To jim seveda ne bo in jim ne sme u-spetil Naši sovražniki računajo na razdor, ki ga tako pridno sejejo. Udrihajo po organizacijah, katere vršijo najboljše delo za delavstvo. Ampak to je pri njih vohunstvo! Tako podlo delo, kakršnega oni vršijo, spada med najgrše smeti človeške družbe. Ugonobile jih bodo lastne laži! S tem sem povedal svoja mnenje. Da pa o tem ne bo kakšnega dvoma, Je tukaj moj podpis! Joseph Hrvat in. član društva št. 118 SNPJ. Coloradaki governor Ralph L. Carr, ki je okllral obsedno stanje v Green Mountainu, kjer so vi-gilanil napadli konstrukcijske stavkarje. člane petih unij AUF. Ford se mora pokoriti zakonu Delavski odbor ¡«dal odlok proti njemu Waahington. — (FP) — Zvezni delavski odbor je ponovno odredil, da se mora Ford Motor Co. pokoriti delavskemu zakonu. Zdaj ji je ponovno ukazal, da mora prenehati z antiunijsko propagando in vrniti delo 24 delavcem, katere ja odslovila radi unijskih aktivnosti. Enak odlok je delavski odbor Izdal proti Fordovi družbi že pred par leti. Ford je vzel prl-ziv na vrhovno sodišče, nakar je delavski odbor z dovoljenjem vrhovnega tribunula umaknil tožbo v svrho Izpopolnitve in revidiranja odloka. V sedanjem odloku ju delavski odbor Izključil 11 delavcev, za katere je prvotno zahteval, da Jim družba vrne delo. V ostalem pa odlok prav tako strogo obsoja antiunijsko propagando Fordove družlie In odreja, da se mora pokoriti delavskemu zakonu in ne ume ovirati delavcev, ako se hočejo pridružiti avtni uniji CIO. Razkačen nemiki poslanik zapustil Pariz Pariz, 14. avg. — Grof Johan von Welczek, nemški poslanik v Franciji, je sinoči odpotoval v Berlin potem, ko mu je francoska vlada že tretjič odbila prošnjo, naj dovoli Ottonu Abetzu, prijatelju nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, povratek v Francijo. Abetz Je bil 29. junija izgnan iz Francije, ko je Francija začela trdo prijemati nemške Špione in agente nacij-ske propagande na svojih tleh. Kongres izboljšal socialno zavarovanje (Nudsijevsnjs s 1. strsnl) plačevali. Predvsem Je bil |z-iatljšun za oženjene, oziroma za one upravičence, katerih žena je približno enake starosti. Stari zakon nI delal nobene razlike med |>oročencem in neporočen-eem. Novi jo dela. Ušla tudi ne z absolutno pravičnostjo. Tisti, ki Imajo več let mlajše žene, bodo na slabšem, ker penzlja po-ročenca se bo zvišala le takrat, ko bo tudi žena dosegla 65 let, in sicer-za približno eno tretjino. Zakon je tudi v tem izboljšan, da bo žena po smrti penzionlra-negs moža prejemala pokojnino do smrti, In sicer približno dve tretjini. Ta lestvica je bazirana na sledeči formuli: Za prvih $50 mesečne plače bo znašala (»enzlja 40% ali $20; za vsoto zaslužka preko $50 na mesec nadaljnjih 10^ In za vsako leto zavarovanja en nadaljnji odstotek. Kdor bo na primer zavarovan 10 let pred svojim 65. letom, bo prejemal 60r/> od svoj« povprečne mesečne plače; kdor bo zavarovan 15 let, la> prejemal 05 '/< svoje plače itd. Kot Že omenjeno, is» vlada pričela plačevati pokojnino a prihodnjim letom namesto leta 1042, kot je stari zakon določal. Računa se, da zakon krije okrog MMMMMKM) direktno zavarovanih oseb, to je onih, ki plačujejo prispevke. Klavniika unija zmagala pri oolitvak Denver, Colo. — Pri tovarniških volitvah pod vodstvom delavskega odbora je v klavnici Cu-dahy Parklng To. zmagala klav-niška unija CIO s 142 proti 16 glasovom. * Eksekutiva ADF je odgovorna za razkol (Nsdsljsvsnj* s 1. strani) je HO vrnejo v ADF s tistim številom članov, katerega so 1-imele, ko so bile suspendirane in izključene, ali s svojim sedanjim naraslim članstvom. "To vprašanje j« bilo še če-stokrat stavljeno, toda odgovora še ni bilo. Končno so zastopniki ADF pristali na propozici-jo, da se unije CIO pridružijo ADF kot danes obstoje. To pro-pozicijo Je Sprejcl odbor CIO In je že Izgledalo, da je bil storjen napredek. _t"Toda eksekutiva ADF Je zavrgla to propozicijo In pustila svoj lastni pogajalni odbor v zelo diskredltlrunem položaju." "Povsem je jasno, da ne more biti miru v delavskem gibanju, dokler bo ekaekutiva ADF vztrajala pri svoji sedanji diktatorski filozofiji," pravi tajnik-bla-gajnik tiskarske unije. w On je pohvalil unije CIO in ADF v II-linoisu, kjer so v prollem zasedanju legislature skupno sodelovale in porazile reakcionarni za* konski osnutek, ki je bil naperjen proti unijam In Je dobesedno sličil osnutku, ki je bil sprejet v Wieconstnu. Največ etavk v Ameriki ie drugo leto Ženeva, i 4. avg. — Letno poročilo mednarodnega delavskega urada Lige narodov se glasi, da ao bile Združene države spet na prvem mestu glede števila delavskih stavk v letu Ifttft, Prejšnji rekord Je bil leta 1987. Poročilo obsega 28 dežel, ki so v preteklem letu skupaj imele 7450 štrajkov In ti-|M>rov in skupno število prizadetih delavcev je bik) 1,9*4,5*8 ter skupina izguba delovnih dni 24,407,771, Od teh stavk In Iz-porov je bilo v Združenih državah 2772 aH skoro tretjina vaeh, pri katerih je bilo 688,376 de-lavcev prizadetih In 9,1484273 delovnih dni Izgubljenih. — Za Ameriko pride Poljska, nato pa Kanada. Mednarodni urad nima nobenih uradnih podatkov glede stavk v Italiji, Nemčiji In Rusiji, ima pa beleffko glede 262 stavk na Japonskem. Bankir »ki klub »e pobotal z unijo New York. — The Rankers Club of America, kjer J. P. Morgan, Thomas I^imont In drugI finančni mogočneži pri svojih kosilih in pojedinah odločajo o usodi dežela, se Je pobotal z unijo hotelskih delavcev (ADF) in imdpisal pogodbo, UsluŠenci so dobili zvišanje plače za 7,6%, 48 urni tednik, izboljšanje delovnih razmer in hrane. Delavski odbor je že lani določil to unijo kot predstavnico 240 uslužbencev v tem razkošnem klubu, toda uprava Je rekla, da sr» bile volitve "le Izraz sentlmenta." Sovjeti imajo novo letalo za 72 oseb Moskva, 14. avg. — Novo sovjetsko potniško letalo Je zdaj v preizkušnji. l*tak> je tipa Makslma Gorkega, ki je bilo u-ničeno ns moskovskem letališču v maju 11M6, ko je trdilo z majhnim letalom v zraku. Novo letalo ima prostora za 64 potnikov In osem mož issiadke, šest motorjev, ki rszvldejo 7000 konjskih sil In tehta 45 ton. >> J t I I i <•! Jaštični department preiskuje gradbenike Washington. — Zvezni justlč-nI department Je pfsdal svoje a-gente v 2« mest, kjer bodo zbirali evidenco glede kršenja pro-tltrustnega zakona v svrho pro-sekucije zarotnikov — kontrak-torjev, družb z gradbenim materialom in tudi unijskih rake-tlrjev, ki delujejo roka v roki a prvimi. Evidenca Isi predložena v vaeh mestih veloisirotam. Trije "IJodskl zaotepMkr. kl m nahe/ aécmmi se peres doda t sega kredita «smi.ftoo.oof i eradiij» stam.vsnj v zadnjem kos%rmm. Od leve ušes«»! Mike Monro noy (Okie). Alberl Go Z Wither O. MM« (Afk ). vsi dessArst^i kasareaaikl. ki se vodili boj proti dodatni spro prksriji. x Otrok $ »room zunaj na prsih umrl Manila, Filipini, 14. avg. — Žensko dete, ki ae Je pred enim tednom narodilo s srcem zunaj na prsih, Je včeraj umrlo. Stavka klavmikih delavcev v Calif orni ji Han Francisco, Cal. — V tukajšnji klavnici Hwlft S Co. jo bila okll< ana stavka po mesarski uniji ADF. Htavka grozi zajeti tudi vse drug« klavnice te družbe v Califomijl, Orogonu In Washingtons V tukajšnji klavnici, kakor tudi v Oaklandu počiva vse deto m stavka ae tiri tudi na drug« tWarne te druftbe. Roman Treh JACK LONDON — Pod takimi pogoji ne pa ne »pustim v vodnjak. Ne, kar sami ne spustite, če mi ne zaupate, — je dejal Vicento užaljeno. — Tu zgoraj sem prav tako bogat kakor vsi drugi. Čemu bi se torej spuščal trt. Človek mora postati socljaliat, ko vidi. kako je ta prokletl yanki z zlatom zvezal pravičnosti roke. — Samo da so vrvi srebrne, — se Je zasmejal poglavar. — Vrag vas vzemi! — je zakričal Torres. Prav pravite. Tu nI San Antonio, temveč Ju-chitanske džungle, zato vas lahko pošljem k vragu. Res sva oba slabe volje, toda s tem še ni rečeno, da se morava prepirati. Uspeh najinega podjetja Je odvisen od popolne solidarnosti. — Ne pozabite — se je oglasil Guillermo — da Je voda globoka komaj dva čevlja. Utopiti me torej ne morete. Pravkar sem otipal dno in v desnici imam te štiri srebrne dolarje. Dno je pokrito z dolarji. Zdaj lahko storite, kar hočete. Dajte mi deaet dolarjev napitnine ali pa spustite vrv. Voda strašno smrdi in zato bi bil nespameten, če bi brskal po njo za dolarji brez odškodnine. — Da, da, saj dobi* deset dolarjev za nameček! — so zakričali orožniki. — Odgovorite torej! Deset dolarjev napitnine ali pa ... — Deset dolarjev — so mu odgovorili v en glas. — Za božjo voljo, požurite se! — je vzkliknil poglavar. Orožniki so slišali, kako je pljusknila voda in kako je Guiilermo zaklel. Vrv ni bila več nategnjena, torej je skočil Guilermo iz vedra in stiskal po dnu vodnjaka za dolarji. — Kar v vedro z njimi, dragi Guiilermo! -— mu je zaklical Rafael. — V žepe jih spravljam — je odgovoril glas iz vodnjaka. — Če napolnim z dolarji vedro, lahko izvlečete samo vedro, mene pa pustite tu. — Kaj pa če vrv ne bo dovolj močna, da potegnemo iz vodnjaka tebe in dolarje? — ga je opozoril Rafael. Če se pretrga. — 2e vem, kaj storiti — je dejal Guiilermo. — Spusti se doli ti. Tedaj potegnejo iz vodnjaka najprej mene, potem vedro z dolarji in naposled še tebe. Tako bo pravica zmagala. Rafaelu se je od razočaranja povesil nos. Sram ga je bilo in sam ni vedel, kaj naj odgovori. — No, Rafael, kaj porečeš na-to? Ali se spusti*? ~Ne~je odgovoril Rafael. — Kar napolni svoje žepe s srebrom, potem te pa potegnemo iz vodnjaka. — Najraje bi proklel to pohlepno in sebično pokolenje — je vzkliknil poglavar. — Jaz sem ga že davno proklel — je zamrmral Torres. — Potegnite me iz vodnjaka! je zaklical Guiilermo. — Pobral sem vse razen smradu. Se zadušim se v tem brlogu, če se ne požurite. Le hitro potegnite, sicer bo konec mene in srebrnih dolarjev. Tu jih je nad tristo. Menda je stresel yanki v to smrdljivo jamo vse, kar je , Še imel v vreči. • • • Francis je dohitel svoje prijatelje na ozki stezici, kjer so se ustavili, da si konja malo odpočijete. — Nikoli več ne pojdem nikamor brez polnih žepov denarja — je vzklikhil zmagoslavno In začel pripovedovati, kaj je videl iz svojega skrivališča v grmovju kraj zapuščene naselbine. — Henry, celo po smrti vzamem na pot v raj vrečo denarja. Prepričan sem, da se da tudi v nebesih z dolarji marsikaj doseči. Cuj-te! Prepirali in grizli so se med seboj kakor psi in mačke. Nihče ni zaupal drugemu. Od dotičnega, ki ae je hotel spustiti v smrdljivi vodnjak, so zahtevali, naj obrne poprej vse žepe in da prešteti ves svoj denar. Discipline je bilo mahoma konec. Za poglavarja se sploh niso zmenili. Najmanjšega in najlažjega je moral z revolverjem prisiliti, da se je spustil v vodnjak. Ko je bil v vodnjaku, se je začel neusmiljeno norčevati iz svojih tovarišev. Obljubili so mu vse mogoče, ko so ga pa izvlekli, so planiti nanj in ga začeli neusmiljeno tepsti. Ko aem skočil Iz grmovja in hitel za vami, so ga še vedno pretepali. — Toda tvoja vreča je zdaj prazna — je dejal Henry. — Saj to je baš naša prva In največja skrb! — je pritrdil Francis. — Ce bi imel pri sebi dovolj srebrnih dolarjev, bi lahko zadrževal te tepce do sodnega dne. Zdi se mi, da sem bil preveč radodaren. Nisem vedel, da lahko kupim te falote ceneje. In še nekaj vam moram povedati. Kar pripravite se, ta novica vas gotovo preeeneti. Torres, senor Alvarez Torres, elegantni gentleman in stari prijatelj rodbine Šolano, vodi ekupaj s poglavarjem orožnike, ki bi nas radi ujeli In obesili. Mož je kar besnel videč, koliko časa izgubljajo orožniki z iskanjem dolarjev. Malo je manjkalo, da se ni spri s poglavarjem zato, ker slednji ne zna krotiti svojih podložnikov. Da. senorl, Torres je poslal poglavarja k vragu. Slišal sem. kako ga je ozmerjal če*, da njegovi orožniki niso vredni počenega groša. (Dalje prihodnjič.) i*r0b°j- '" »d takrat ,, y Kospa! \ , . likodušno odpustil ker tudi-»«i- Zdaj živita nekje na je še prav takšna bila - majhna, ^ tresena, lepa ženica Morebiti je celo že po Je njena raztresenost imam hromo nogo Prihod bivšega albanskega kralja in kraljice Zoga na Švedsko, kjer sta dobila zavetje *kot posledica italijanske okupacije Albanije. slovenska nakc PORNA JEDN( izdaja etoje publikacij pesebno list Prosveta ter potrebno agitacij društev in članstva ta gando svojih idej. Ni > «e propagando dr pornih organizacij, ganizacija ima običaj glasilo. Torej agiUt tn naznanila drugih organizacij in njih ee ne pošiljajo lista Ruztresenost NspiHsl W. (»ims "Zakaj sem hrom? . . . Zadeli ste, gos|is. Temu je vzrok neki d\<»lK>j. Do dvobojs sem imel »not ne noge. tsko močne, kakor drugi ljudje. Vprsšste. če trpim? Moj Bog, a t asom se človek vsemu privadi. Vendar me kljub temu od časa do ča*a grize, da je moralo priti do dvoboja zaradi ene »sms malenkosti .„ . Nerad govorim o tem, a na koncu koncev ... Spoznal nem jo na parniku, ko sem se vračal 11 Afrike. La- dja — najpripravnejši kraj za ljubimkanje. Nikoli nisem bil don Juan, toda na ladji ae je vse spremenilo. Zaljubil sem ee v mlado, veselo, zlatolaso bitje, ki ni imelo ravno najslajšega življenja, zraven surovega, neprijaznega moža. Nikoli niaem mogel rasumetl, kako je prišlo do te poroke. Sposnal jo je v A-friki, kjer se je rodila in preživela svojo mladost. Potlej se je, marosto sem ji to dejal v šali. Izročila s njim is rastrenenoeti. kajti najznačilnejša lantnoat te mlade šenice je bila nensvadna raitreaenoat. in ta njena laet-no«t je njenega mola |>ogn*to-ma spravila v obup. Nikoli ni vedela za svoje stvari in stalno je kaj izgubila: robec, ovratno ruto. torbico ... Vselej je bila te vnaprej prepričana, da so te stvari zanjo za smerom izgubljene, toda zmerom so se našle IUe prav blizu. Ni lastnosti, ki ne bi ženske storila še prikupnejše in privlačnejše za človeka, ki je vanjo zaljubljen. Zato aem ves dan tekal za Izgubljenimi stvarmi, prepričan, da se ji je med tem časom posrečilo izgubiti te kaj drugega. Pri tem je pa poataja-lo najino prijateljstvo vse tesnejše .. . Ob večerih, ko Je njen mož v ealonu igral bridge, se je it na- veličanosti prikradla na palubo, kjer sem jo čakal in kadil cigarete. Strahovito se je bala Evrope, saj je bilo tam zanjo vse tako tuje. Nekoč, ko je bil njen moč spet zelo grob nasproti svoji mali ženici, je pritekla k meni vsa trepetajoča in s solzami v o-čeh. Storil sem, kar bi storil sleherni moški na mojem mestu: objel sem jo, s poljubi posušil njene solze, pripovedoval sem ji o svoji ljubezni in prisegel, da bom zmerom njen zaščitnik . . . s Cez nekaj dni smo dospeli v Hamburg in Erna je z možem takoj odpotovala dalje v Berlin. Sam sem nekaj dni preživel v Hamburgu, na lovih, in sem se šele v začetku zime vrnil v Berlin. Enkrat ali dvakrat sem dobil od Erne nekaj vrstic, ki so prišle v moje roke kajpak z veliko zamudo. Erna je seveda, svoji raztresenosti v zahvalo, pozabila naslov. Ko sem se vrnil v Berlin in se udobno nastanil v stanovanju s štirimi sobami, sem še teden dni počakal, preden sem se odpravil k Erni. V Berilnu sem se šele spametoval, bal sem se igre z ognjem in se nisem hotel izneveriti svojim principom glede ooročenih žensk. Naposled sem šel vendar k Erni, našel sem jo doma In sprejela me je. Kesal sem se, ko sem zagledal njen bledi obraz z velikimi, temnimi očmi, ki so žalostno zrle v svet. Sam sebi sem očital, zakaj sem jo tako dolgo pustil samo. Ni se pritoževala, a njene žalostne oči so povedale mnogo več ... 'Tako osamljeno se čutim!" je dejala. "Ne morem se navaditi novih ljudi . . . Njihovi.interesi so mi tako tuji in razen tega ... saj veste, kako sem raztresena! Nikakor si ne morem zapomniti toliko imen in vedeti, kdo je s kom v sorodstvu, kdo s kom v prepiru! Neprestano delam neumnosti in napake . . ." "Zmerom pripovedujem kakšni ločeni gospe o njenem prvem možu ali pa vprašam starega generala za zdravje njegovega sina. ki ga je spodil od hiše ... In mož se zato kajpak neznansko jezi name. Ra/i bi si us tvaril sijajen položaj v družbi in živel razkošno življenje ... Jaz pa ne samo, da mu prav nič ne koristim pri tem, temveč ga ce lo oviram . . ." Potlej je prišel mož, živo na sprotje svoje žene: zdrav, močan, pomlajen, zadovoljen s mim seboj In z vsem svetom. Prijazno me je pozdravil. Le zakaj so motje zmerom ljubeznivi s tistimi moškimi, ki bi se jih morali najbolj varovati? Po nobeni ceni me ni pustil domov. Moral sem ostati pri njih na kosilu. Mož je dejal, da se mora pri jateljstvo, ki se je tačelo na ladji, ne samo nadaljevati, temveč še poglobiti. In na koncu koncev sem preživa! prav prijeten v čer. Lica mlade gospodinje so pordečila in oči so tasijale; celo grobe mošt ve besede je niso spravile ob dobro voljo. Slišat jih Je morala p« zato, ker je sprejela zanj brzojavko In mu jo kajpak pozabila Izročiti. Potlej Jo Je iskala po vaej hiši več ko eno uro. Odtlej sam prihajal k njim vsak dan Mol me je ljubeznivo vabil, Krna se je pa rascvetala in je bila vsak dan bolj sveta Toda jaz sem jo vsak dan bolj pomiloval. Njen mož je živel svoje življenje: hodil je po barih in jo varal, ne da bi to kakorkoli prikrival. Zato so se počasi ;udi moji dvomi razpršili. Za-caj ne bi prižel nase tisto, kar je drugi pahnil od sebe? Preživeli smo krasno poletje. Ernin mož je bil zadovoljen, da sem ji razkazal znamenitosti in okolico Berlina. Ko se je prepričal, da nisem dober tovariš v pogledu nočnih zabav, ni imel ničesar proti temu, da sem se brigal za njegovo ženo. Moj avto je sleherni dan po kosilu stal pred njihovo hišo in z Erno sva se vozila v okolico mesta. Erna se je vselej veselila kakor otrok. Domov sem jo pripeljal vselej med sedmo in osmo uro, a čas po večerji je bil spet najin. Ce je bilo slabo vreme, sva dneve preživela pri njej. Kmalu sem se na to navadil, kljub temu pa se nisem nikoli ravno prijetno počutil. Neprijetni so bili zame obrazi služinčadi in pomenljivi nasmeški vratarja, ki mi je odpiral vrata. Vse to mi ni bilo prav nič všeč, zato je pričela prihajati rajši Erna k meni. Deževni dnevi so postali dnevi sreče. Nihče ni pazil na naju. Po prvih razburjenjih so postali Ernini obiski običaj. Nekaj trenutkov pred njenim odhodom sva se zmerom bala, da ni česa pozabila ali izgubila pri meni. Nikoli ni vedela, kje je pustila rokavice ali torbico, in tako je nastal vselej pravi lov za izgubljenimi rečmi. In naposled smo na srečo zmerom vse našli . . . • • I Lepega dne je bila pri meni, vendar je šla kmalu domov, ker so zvečer pričakovali goste. Med povabljenimi sem bil tudi jaz. Zbežala je od pripravljanja doma, da bi bila vsaj nekaj trenutkov sama z menoj. Ko je odhajala, nikakor ni mogla najti svoje velike diamantne Igle. V začetku sem mirno sedel v svojem globokem naslanjaču In se smehljal njeni vročični razburjenosti. Prepričan sem bil, da se bo igla našla, kakor so se našle vse njene stvari. Toda to pot je nismo našli, čeprav sva se jaz in moj sluga na vso moč potrudila. Erna se je strahovito prestrašila. Igla je bila zadnje darilo njenega moža in navadil se je, da jo je zmerom videl na njeni obleki. Naposled ni preostalo drugega, kakor da se je vrnila domov brez diamantne igle. V goste sem prišel okrog o-smih. Večerja je v redu minila, ako ne računam, da je Erna pozabila naročiti sladoled in izgubila jedilne liste, ki bi morali krasiti mizo z imeni povabljencev. Ko smo vstali Izza mize, smo se podali v moževo knjižnico, potlej pa v Ernin salon. Zabavali smo ae slabo, ker Erna še nI bila izurjena gospodinja. Njene misli so pogosto uhajale drugam. Na lepem se je obrnila in jaz sem na robu njene temne obleke zagledal nekaj svetllkajoče-ga se. Pripognil sem se in pobral. Bila je namreč krasna igla s sijajnim briljantom. ki jo je bila izgubila v mojem stanovanju. "Ali je to vaAa igla. milost- Erna jo je vzela v roko, jo razburjeno pogledala in v tišini, ki je na lepem nastala, je veselo vzkliknila: "Saj to je tista briljantna igla, Peter, ki sem jo vse popoldne iskala v tvojem stanovanju . . V naslednjem trenutku se je pa zdrznila, zardela in preble-dela hkrati. "Moj Bog, kaj sem rekla?" Navzoči so začeli glasno govoriti, da bi vsaj nekoliko popravili mučen vtis, ki so ga pustile njene neprevidne besede. Njen mož je delal, ko da ni ničesar slišal. Drugi dan me je pozval na ŽENITVENA PONI Spoznati se želim s ali Slovenko v starost ali več v svrho ienitve. ra dobra gospodinja, razuma in imeti mora moženja. Katera re naj piše na naslov: 2657 So. Lawndale Ave< go, 111. Lisien to and Adi PALANDECH'S Folk Songš and Tamburttza Station WWAE, Ev«ry 186 8. Clark St., Chicago Knjige Cankarjeve družbe Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1939 sledeče Štiri knjige: 1. Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriran. 2. Pomlad človeštva. Spisal dr. Zivko Topalovič. 3. Taki so ljudje. Roman s francoskega podeželja sal Roger Martin du Gard. 4. Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Spi Spisal Arthur Koestler. Vse te štiri knjige dobite po pošti za $1.25. Naročila pošljite na naslov: PROLETAREC 2301 So. Lawndale Avenue - Chicago, IjivaT sem jo vprašal. NAROČITE SI DNEVNIK PROSY El U acara ia CWes«t J 1L —------------- . . dea, tri, Mr! aU M* «Uaer ts «as * • esteta staas na aaaka. sa Osa. . ^ •éstas. Ker »sllsaiteiteteieerlssMSM^snf tadalk. se Jtas ts prlltels k ssrséslst TaraJ Más) al Ja liot pradrsf ss ¿Una SlfPJ. iMt P**™** T^Z I atoro Ja r T.ald drntlal malulo, kl M rod «tal U* mk ása Usts Proarota ja: Za ZdrsL drfara la KamadaHM 1 tednlk ln.............. IM t todnlkn ts............tJe t tadalka ts............I.4S 4 tadslka ta,........*•. Wi I todalkor ta........... mü Za Bvteps Je* 1 H I I _ lipolnita apodnjl knpea. prlMita potroboa Order r pinna ta al aarsélta Prsorota. lint, ki !• . ^ a N >ojoosllo:-Vs«laJ kskor hltro katarl tok élnnor prj«' • SNPJ, all ¿o ta proaeli groé od droilns In bo mHM™ ^ t«dnik, boda moral ttsti ¿Un U dotl¿n« droU«*. *»l» tf na role na no dnemik Próstata, ta takoj nasnsnIU ^ 0 in obenaai doplnfeti dotiéno eaota lista Prorrata ■ tadaj mor» aprnrdifttro saltsti data« sa ta raoto san*^ PROS VETA, 8NPJ, HIT 0» UwsdaU Ara, Cktsst* J Pr i totano padiljaoi naroMaa as U* Pwor** *........ tx tmm .........* *...... Naatov ..v................»•.....••••••**** (Tatarita tedalk ta ga pHptMlr k »•!• U ■aje drniin«: ........................................a ........ i!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!".".'.............. .....a. .. *****...... t> t) »ooaaoooaoooooaoo«*1 »eoeeeeee« Nor aarWnik. .„ft ......