> "j Najvecji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja vse leto - . . $6.00 1 Z« pol leta.....$3.00 0 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 _ J NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. nnr ■ ■■ ■ ■ —------ TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 9—3878 NO. 10. — ŠTEV. 10. NEW YORK* TUESDAY, JANUARY 13, 1931. — TOREK, 13. JANUARJA 1931 VOLUME — LETNIK XXXI*. NOVO LETO SE JE ZAČRO S STARIM DIVJASTVOM ljudska drhal je sežgala vpričo oblasti zamorca na strehi Šolskega poslopja Zamorec je priznal, da je posilil mlado učiteljico. Pri linčanju, ki se je za vršilo v državi Missouri, je bilo navzočih nad dvesto žensk. — Člani narodne garde niso niti s prstom ganili. — Šerifu so baje znana imena mož, ki so iztrgali zamorca stražnikom. prerokovanja za bodoče leto Voditelji nasprotnikov prohibicije izjavljajo, da bodo tri četrtine držav leta 1932 mokre. MARYV1LLE, Mo., 12. januarja. — Zamorec Raymond Gunn, ki je posilil devetnajstletno učiteljico Elmo Colter, je postal žrtev najbrutalnejše linčarske justice. Učiteljico je naprej posilil, nato pa umoril. Posilstvo in umor sta se završila v šolskem poslopu dne 1 6. deecmbra. Par dni nato so zamorca aretirali in ga zaprli v občinsko ječo. Včeraj je pa ljudska drhal iztrgala šerifovim stražnikom morilca in ga sežgala na stre-; hi šolskega poslopja. Niti civilni stražniki, niti člani narodne garde, ki so imeli nalogo ščititi morilca, niso posegli vmes, pač pa mirno gledali, kako je začela goreti strašna baklja na strehi. Neki očividec pravi, da je moral morilec malo pred smrtjo ponovno priznati, da je posilil in umoril učiteljico. Nato so pristavili k poslopju lestvico in potegnili morilca na streho. Tam so odtrgali več desk in ga z verigami privezali k strešnemu tramu. Iz poslopja so znosili vse klopi in mize in jih polili s petrolejem. Istotako tudi stene in streho šolskega poslopja. Nato so zapalili. Predno so ga dosegli plameni, je morilec še enkrat zamahnil z roko razburjeni ljudski množici. Kmalu nato ga je objel plamen. Mrtev je bil po preteku desetih minut. Navzočih je bilo na tisoče in tisoče ljudi, Avtomobili so stali na cestah celo miljo daleč. Med radovedneži, ki so z naslado gledali grozen prizor, je bilo tudi par sto žensk. Priče so izpovedale, da je prišlo pred okrajno ječo več sto ljudi, ki niso bili markirani. Polastili so se /amorca in ga uklenili s šerifovo verigo. Gani narodne garde, ki so imeli nalogo skrbeti za zamorčevo varnost, so hoteli posredovati, toda šerif jim je naročil, naj mirujejo, dokler jim ne da izrecnega povelja za »to. Nato so vlačili zamorca dolgo časa po mestnih ulicah in ko so ga dovedli do šolskega poslopja je bila strgana skoro vsa obleka z njegovega telesa. Serif je ležal v svojem stanovanju in je rekel, da ima izpahnjeno roko. Oblastim so znana imena glavnih kolovodij, toda do večera ni bil še nihče aretiran. Zamorec je bil star osemindvajset let. Rekel je, da je bil jezen na učiteljico, ker ga je pri neki priliki udarila. Pri umoru je imel baje pomagača, nekega Smitha. OMAHA, Neb., 12. januarja. — Tukaj so aretirali Paula Smitha, katerega je navedel Gunn kot svojega sokrivca. Smith odločno taji vsako krivdo. WASHINGTON, D. C., 11. jan. — Štiriindvajset držav je že sedaj za črtanje 18. amendmenta, in d vanj asit držav mora priti še k temu, če se hoče dobiti ustavno večino za črtanje tega amendmenta. — Tako je izjavil danes Curran, predsednik zveze proti prohibicijskemu amend-mentu. Od ostalih držav, ki morajo šele glasovati, glede tega vprašanja pa ima bojeviti načelnik, mokračev zelo lepa upanja. Kongres ima v tem vprašanju edino moč, da nasvetu je izpremembo v osnovni postavi naroda. To pa ne bo šlo tako lahko kot si domnevajo številni. Resnica je, da se večina naroda obrača od prohibicajske hinavščine in da si žele vsi razumni ljudje v tem oziru izpremembo sedanjih strogih postav. pridelovalcem bombaža zelo slaba prede V treh okrajih v Arkansas strada nad stotisoč oseb. — Rdeči križ pomaga, kolikor more. FOREST CITY, Ark., 12. januarja. Ne samo v Enghmd, Arks., kjer so d'annunzio pripravljen na zadnjo uro stavke na angleškem in švedskem 0 zrakoplovu trade wind" ni sledu Svojega prijatelja, zna-, Obupna prizadevanja za Letaka Beryl Hart in poročnik MacLaren sta se najbrž ponesrečila na poletu proti Azorom. nega laškega kiparja, je j dosego uravnave. — Na' pozval, naj mu hitro do-j Švedskem stavka 34 ti- vrši mavzolej oziroma soč tekstilnih delavcev, nagrobni spomenik. LONDON, Anglija, 12. januarja. GRDONE, Italija^ 12. jantrarja. — Dočim ogroža pošast lakote že se- 'za- ' HORTA, Azori, 12. »januarja. — o hidroplanu "Tradeveind", s ka- pred kratkim navalili farmer ji na Italijanski pisatelj D'Annunzio, "za- cdaj ,prem0g0vne okraje Južnega terim sta odletela Mrs. Beryl Hart trgovine z živili, ampak tudi po raz-' vaje valeč" Reke, je pripravljen na Malega, bodo jutri zopet obnovtfe- in (poročnik William S. McLaren z nih okrajih te države vlada obupno svojo smrt. Izdal je že ustmena in na pogajanj da ^ uravna stav- Bermude proti temu mestu, nI no-pomanjkance. Vodstvo Rdečega pismena naročila za zgradnjo na- ko 140 000 premogarjev. jbenega sledu. Najbrž sta se pone- srečita. Z Bermude sta odletela v soboto ob enajstih dopoldne. Pod predsedstvom W. Ghahama,1 LASKI LETALCI V BAHIJI BAHIA, Brazilija, 12. j-anuarja.. — i Tukajšnje italijanske družbe in bra-I ziisfce oblasti so priredile navdušen & npr j cm la&kemu ministru za zralco-9k plovbo Italu Badbi in posadki dese- | Lii. WML iimifiiBgHii h n f tih razkoplovov, ki so preleteli Atlantik. V sredo bodo poleteli letnici v Rio de Janeiro, kjer bo konec njihovega poleta. Domov se bodo najbrž vrnili s paznikom. vstaja na filipinih Filipinski kmetje se upirajo proti veleposestnikom. — Dosti smrtnih slučajev. MANILA, Filipini, 12. 'januarja. — Mesto Tayug je bilo danes zvečer zopet zasedeno od konštablerjev, ko S3 zivojevali samostan, v katerem se je skrival velik oddelek vstašev. Enajst vstašev je padlo v boju, med njimi tudi dve ženski. Mesto je bilo včeraj zavzeto z naskokom od več stotin oseb. Vstaši so ubili več ljudi, zažgali pcjrtnl urad ter več drugih poslopij ter oplenili hiše. Zaenkrat ni še potrjeno poročilo, da je bilo zavzetja Tayug a posledica upora kmetov proti veleposestnikom, ne pa izbruhov verskega fanatizma. Posebni vlak z dvema kompanijama, konštablerjev je bil odposlan danes iz Manile, in nadaljni oddelki se koncentrirajo od vseh strani. Mesto Tayug je oddaljeno 34 milj od Lingayena, ki se nahaja na za-padnl strani otoka Luzona. GENERALNI PRAVDN1K ŽRTEV K0UZ1JE DENVER, Colo., 12. januarja. — John S. Underwcod, generalni prav-dnik države Colorado, in njegova štirideset le- stara žena sta bila usmrčena, ko je njun avtomobil ko-lidiral z velikim busom. V avtomobilu so se nahajale tudi tri njune hčerke, ki so j a ostale na čudežen način nepoškodovane. križa je dognalo, da trpi v treh o- grobnega spomenika oziroma mav-krajih države Arkansas nad stoti- ^zoleja, v katerem bo počivalo nije- soč ljudi ,tako pomanjkanje, da so g°vo truplo. predsedrnika trgovske zbornice, se navezani na javno dobrodelnost. I V to svrho je pooblastil svojega 'iutri zopet sestalo deset zostop- : _ . ^ _ . . .. . .. ..'prijatelja, znanega laškega kiparja, nik°v lastnikov ter premogarjev,' Ker je zamogel leteti hidroplan s Posebno so nrizadeti fa™*™ k, Rrozzlja da vprizore zadnji, obupni poskus, hitrostjo 100 mi* na uro. bi moral Na grobnici, v kateri bodo poči- določijo temelj uravnave. |že zdavnaj premeriti razdaljo med vali njegovi zemeljski ostank*, bo, v tekstilni Industriji je izprtih 25 JT kip velikega ovčarskega psa. Grob- tisoč tkalcev. 1 j 50 jU PričakOTaJi v n€" — —m hranimo v treh okrajihfniča bo stala na vrtu vile Vittorla-j Pričakovati je razširjenje izprtja štirideset taseč oseb, toda tekom prišle, kjer je zdaj njegovo bivališče. na vso t^umo industrijo če ne bo hednjega meseca bo naraslo to šte- | včeraj je brzojavil Brozziju: - prihodnjo seboto uravnano vpraša-vilo na stotisoč oseb. Kamorkoli pri- ! Prosim te, da hitro napraviš grob- šanje stavke demo, kriče ljudje: - Dajte nam nico. Mudi se! | Pctom takega ravnanja ^ priza. Prijatelji pravijo, da je pisatelj zadnje čase zelo zamišljen. Pred kratkim ga je obiskala neka Po njje- hrone, hrane! Na tisoče jih je brez potrebne obleke in drugih najnuj-ših življenjskih potrebščin. Pridelek bombaža ni bil nikdar tako slab! znana angleška lepotica, kot je bil lani, Neki farmer je pri- nem obisku je pisal: delal leta 1929 na 3800 akrih 3800 J — Žalosten sem, ker me je zapu-bal bombaža, dcčii^_je lani pride- stila lepotica z zlatimi lasmi. Zelo vendar pa ni lal na 5000 akrih komaj 1318 bal. žalosten sem. Nekaj krasnega je bi- no naglico, ker je prebivalstvo slabo prehrano eno. 'detih direktno 250,000 tkalcev, in cela industrija, ki preživlja nekako en milijon delavcev, bo popolnoma ustavljena. V splošnem se pričakuje, da bo vlada nastopila še tekom tedna. mogoče določiti, v kakšnih smereh bo vprizorila ta ko- Nevarne bolezni se širijo z izred-'10* P° toUkih' tolikm letih" stara rcik. ljubezen se je b:la vrnila k meni. » STOCKHOLM, Švedska, 12. jan. (D'Annunzio je bil slaven laški v odporu proti skrčenju plač je zapisa telj, toda svetovna vojna mu je stavkalo tukaj 34,000 tkalcev, zmedla pamet. Zbral je drhal iz-, stavka pa je potekla dosedaj po-puščenih laških kaznencev-arditov VS0m n^rno z obeh strani, in "zasedel" Reko. Z Reke se je pa Na sličen n.ičin je bilo objavljCno moral kmalu umakniti, in Italijan- tudi v graciiin]h industrijah, da bo ska vlada mu je dala na razpolago pia^ skrčena. krasno vilo ob Gardskem jezeru, ka- ! sestanek je določen na dan 19. .tero je ukradla vdovi nekega slavne- januarja, da se prepreči ustavlje- nje obratovanja. V Gothenburgu so pristaniški delavci na delu, vendar pa je šele vprašanje, kako dolgo bodo delali. deljo zjutraj ob sedmih. Hidroplana, ki ni opremljen z radio-aparatom, ni videl noben par- nik. V nedeljo je dirjal nad Azorskim otoiiem strašen vihar. [ Zelo je dvomljivo, da sta letala preko Azorov proti evropski celini. število žrtev je bilo večje POVODENJ V PALESTINI JERUZALEM, Palestina. 12. (jan. V transjordanskem ozemlju so se vsled neprestanega deževja podavile velike ptfvodnji. Na tisoče in tisoče ovac je utonilo. V mestu Akaba je onemogočen vsak promet. Plaz, ki je zasul Železni-'ga nemškega učenjaka. D'Annun- ško progo v Ecuador ju, 210 je hotel p05^ vLadai" ^ ILa- i_. i . »,. . j lije, pa mu je Mussolini prekrižal je zahteval stostirinde- ;račune Izza cnega časa mu je pa vet deset Človeških Žrtev, pamet popolnoma opešala. Oblači — | se v frančiškansko kuto, in "mašu-GUAYAQUIL, Ecuador, 12. jan. Pred kipci raznih indijskih bo-Sprvo je bilo rečeno, da je plaz, ki žanstev. "Ministrirajo" mu najete je zasul železniško progo Guayaquil- vlačuge v belih oblekah. Pri tem se Quito železnice, zahteval stooedem-' smatra za največjega Italijana ter deset človeških žrtev. Zadnja poro- jdela s tem konkurenco Mussolini ju čila pa pravijo, da je delalo na pro- se tudi smatra za največjega, gi dvesto delavcev ,ter da se jih je ot>a sta torej udarjena po svoje. — Naročite se na "Glas Naroda** — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. samo šest rešilo. Delavci so popravljali škodo, katero je provzročil neki plejšnji plaz. Več sto torn kamenja in zemlje se ge usulo na progo. Sto vojakov je bilo takoj poslanih na lice mesta, da čistijo progo in odkopujejo žrtve. Ekspresni vlak, na katerem se je nahajal predsednik Isidro Ayora. je j Op. ur.). POOSTRITEV DISCIPLINE RUSKEGA DELAVSTVA Brzojavna agentura sovjetske u-nije poroča: Komisarijat za delo je izdal no-bil zadržan vsled katastrofe. Pred- j reclbe, s katerimi hoče do%či naj-sednik se je podal z skupino inzi- strožjo disciplino v obratih. Delavci, nirjev na mesto nesreče. • |ki bi kršili disciplino sistematično,' s bodo v bodoče brez odpovednega ro- I Plaz je deloma zasul tudi strugo ka in ibrez odškodnine odpuščeni in1 Chanchan reke, ki je začela nevar- se ne smeli ^ mesecev ^po- I no naraščati. Ko je voda prestopi- sliti v nobenem drugem obratu. Če la bregove, je prebivalstvo straho- bi ^^ dlscipUno v siabem name-1 Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaJa nakazila m Izplačujejo na zadnjih pofttah naslovljencev točno t polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri naa fr«^«"** potrdilih. Naslovljencl prejmejo tormj denar doma, trn --čass, tea nadaljnih potov in stroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisom naslovljen cev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo poillja-| teljem V dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni jI v stari domovini. Nastopni awmam Vam pokale, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev Sil lir. irra pcbenUo v višge ležeče kraje. ŠTRAJKARJE GONIJO IZ HIS DANVILLE, Va., 12. januarja. — Na prošnjo uprave Riverside in Dan River tovarn so dostavila tukajšnja sodišča sedemindvajsetim stavkar-skim družinam izgonska povelja. Tekom enega tedna se morajo iz-seOiti iz kompanigskih hiš, če ne jih bodo s silo vrgli na cesto. Najeteft tekstilnih baronov so vedno na delu. Pred hišo sruperin-tendtnta Franka Broome je eksplodirala bomba. Oblasta seveda zatr-(j oje jo, da so jo poloCill štrajkarjL. SPOPADI V INDIJI SO NA DNEVNEM REDU nu, bodo pozvani na odgovor pred kazensko sodišče. V slučaju, da bi delavec ne obvestil pravočasno o- j bralnega vodstva, da ije od njega, izdedan proizvod neporaben, bo iz-: gubil pravico do plače. Ta drakonič- -:--| na odredba je bila izdana, da se čim DOMBAY, Indija, 12. januarja. — bolj pospeši izvedba petletnega na-Danes so se zopet spopadli polici- črta. sti s člani Indijskega Narodnega | s posebnim dekretom predsedni-Kongresa, ko je sledndi skušal vpri- ka glavnega izvršilnega odbora Ka-zcriU generalni štrajk v prcfeest linina je bil imenovan odbor peto-proti usmrtitvi štirih Indijcev, ki rice, ki ima za nadzorstvo discipline so bili usmnčeni za&tran umora treh v vseh držaivpih uradih izredna po- j policistov. joblastila. Novi kontrolni organ ima Policija 'je pretepala domačine s nalogo, da nadzira vse sovjetske u-1 palicami in ranila štiriindvajset radnike pri njihovem delu. Člani od-oseb. Generalnemu štrajku se niso bora so Moiotov, predsednik sveta' hoteli pridružiti trgovci, in proti njim 'je bila vprizorjena demonstracija. . Ljudska množica je obmetala tri pottdste s kamenjem in jih nevarno ranila. ljudskih komisarjev Anredejev, tajnik centralnega komiteje komunistične stranke Postišin, tajnik swta strokovnih organizacij _ Svernik in predsednik centrale kooperativni zadrug Jurktn. V Jugoslavij Din sto _________ O S 9.4f Ltr m V Italijo 1H BRH - 1000 . S 18.69 «•0 ....................... fl1?0 ■ 25|| .8 87.00 8 48JB5 8 91^0 8181 JO i n 800 _ 810.K0 • SSSf ....................... ! ** Of .................. ?*7,*f ■ 1MM_______________ 1 ** 1800 ..................... 854.81 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—-, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $L—f za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, zi Za tsplaČUo večjih zneskov kot vonj navedeno, bodisi v dtnarUh. lirah aH dolarjih, dovoljujemo ie bolj le pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom te slede načina nslrs^la. Isvrftojeme pa Cmblm Litter ■ SAKSER STATE BANK H COKTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 — 0S81 *Q LIB RAROD&" NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 13, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) President . L. Benedtk, Treas. ot the oocpxaUoo and addresses of above officers: of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (▼•tee of the People) Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja list In Kanado Za pol lota J Ea Četrt leta V rajk jmii mm AdBTlkO --------------------Mm ---------------------------$3.00 --------------------$iao1 $7.00 Brooklyn, N. Y. Približal se nam je predpustnl čas, v katerem prirejajo zabavna in pevska društva svoje veselice in maske rade. Da se pa ta stara navada ne opu-{sti, je sklenilo pevsko društvo "Slo-'van" prirediti veliko maškarado v soboto dne 7. februarja v Sloven- se ti posmehujejo, kot da &i ubija-skem Narodnem Domu (American lec ali zločinec. Žali bog, kaj smo do- Toronto, Oni. Kanada. Prosim upravništvo G. N., da mi oprosti, ker nisem prej poravnal naročnino. Vzrok so seve slabe razmere tu. Naši ljudje imajo zelo slabe čase. Dosti jih je, ki so v krušnih vrstah. Tam si zavržen in te zaničujejo ter Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Haroda" tehaja v»akl dan lrvaemM nedelj tn praanlkor. i Za New York sa celo leto _____ Za pol leta ...................................$3.50 Slovenian Auditorium), 253 Irving čali! Tu nas je več Slovencev in ka- Za inozemstvo za celo leto-------.$7.00 Avenue, Brooklyn, N. Y. j mor greš, vidiš po 3, 4 ali 5. ki si si- Za pol leta .———.....................43301 Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 centov. Maske dobe tri nagrade v zlatu: «I. $10, II.. $5, HI. $2.50. Za nagrade bodo glosovali gostje, in oeetoosti se ne priobčujejo. Denar naj «e bla-'namreč vsaki, ki plača vstopnico, SLJS^E^L. ^ja^ narotolkov. dobi glasavnico> ^ vsaka maska številko in tako lahko vsak glasuje za katero masko hoče, oziroma katera se mu najbolj dopade. Skupine se bo tudi vpoštevalo, morajo pa biti ne manj kot štiri »maske v skupini ter predstavljati nekaj originalnega. Na programu bo tudi pomarančni ples ter ples za krofe, pri kate- da mt nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. HUI NARODA", HI W. uth street, New York, M. T. Chelsec 3S78 GOOLIDGE O PRISELJEVANJU romaki sami kuhajo, seve žgance, da pridejo ceneje skozi. Vsak ima svoje skrbi in težave. Pozdrav! Joe Retelj, naročnik. PROČ S SVINČENIMI VOJAKI Zakaj jc šel Ncdbal v smrt. Ves^i in pa komentarji o vzroku smrti -dirigenta Oskarja Nedbala vznemirjajo vso zagrebško javnost. Glavni dirigent zagrebške opere Ba-ranovič je dal novinarjem izjavo, v kateri demontira verzijo, da bi bil razlog Nedbalove smrti neuspeh pri zagrebškem iz van j ai ju "Pravljice o Hcnzi". Bar an o vi i pravi, da se je razgovarjal z Nedbalom tik pred I Iz tega sklepajo, da se mu jc že 'takrat, ko je še bdel, zapaLila posteljnina, ki je pričela kasneje goreti. Srečrj, 'jc bila, da se je ogenj zelo pccasi širil in tto na vznožni I 'strani postelje. Če pa bi požara ne bi bili tako kmalu odkrili, bi se bil dr. Aljehin skoraj gotovo zadušil. j Becgrad v številkah. Lanskega leta. meseca aprila, je njegovo smrtjo prav presrčno. Ned- beograjska mestna občina izvedla bal je kazal sicer znake utrujenosti ' štetje svojega prebivalstva. Trajalo j in ni bil tako živahen in vesel ka- je precej dolgo, preden so bili ure-|kor svoječasno, ko je govoril Bara-[jeni vsi statistični podatki. 15. apri-| novic z njim v Bratislavi. Nekaj mi- la — in iz teh podatkov naj posna-'■nu: po Nedbalcvem odhodu od Ba-jmemo nekolike številk, ki kažejo, jranoviča je prišla k Baranoviču ' kako je beograjsko prebivalstvo se-j Nedbalova soproga, ki je rekla Ba- j stavlejno po raznih poklicih in za-ranoviču. da je samo za kratek čas ' nimanjih. Dokler je bil (JooliUge v Bel i liiši, je bil jako luuttčee rcm ^i0 dame Katera dobi največ pomaranč ali krofov, dobi povrhu pa še nagrado v zlatu. voren. človek, ko se je pa poslovil iz urada, je postal precej zgo- I Poskočnicc in valčke bo igra1. V svojem zavičaju v Massachusetts ima rasa dovolj dobro znani "Palace Hali" orkester, in zato je začel pisati za liste in razlagati svoje nazore. Pri tem se pa ne izdaja za rahijatnega strankarskega politika, pač je pa resen kritik, mož, ki seka ueglede, kam bodo trske letele. ki bo plesalcem vedno na razpolago. Vabljeni ste vsi plesalci ter prijatelji proste zabave. Vse maske bodo dobre došlc in z veseljem spre-„ . jete. Nikomur ne bo žal, ki nas po- Marsikaj reče oziroma zapiše kar ni njegovim tova- seli. Preskrbeli bomo za vso točnost in red, ter se priporočamo za obilen obisk. "Slovan". rišem v republikanski stranki prav posebno po všeč i. V kongresu je več predlog, ki se tičejo priseljevanja, naturalizacije in iuozemcev v splošnem. Skoro vse. te predloge so proizvod sedanjega časa, o-zi rt una gospodarske depresije, vsled katere ne trpe le Združene države, pač pa ves svet. Washingtonska gospoda si je namreč zabila v glavo varljivo prepričanje, da je mogoče odpraviti sedanjo nezaposlenost s popolno prepovedjo priseljevanja. Nočejo pa pomisliti, da priseljenec ni samo delojemalec, pač pa tudi konsuinenl ter kot tak oživlja industrijo in trgovino ter ustvarja nove prilike, za delo. Proti tem napačnim nazorom je Coolidge že ponovno nastopil. Zdaj pa dviguje svoj protest proti nameravanim deportacijaminozemcev, ki zainorejo imeti eno samo posledico, namreč nirzujo proti inozemcem v splošnem. Seveda pravijo, da hočejo deportirat i le inozemske zločince, radi-kalce in hujskače. Temu Coolidge ne ugovarja kot temu iudi ne ugovarja noben treanomisleč človek. Utege se pa zgoditi da lx> umetno ustvarjeno sovra-M6 46 v ve6n»sti- Pokopali so jo dne stvo napram inozmeceui tako naraslo, da bodo smatrali ' deccn*bra-vsakega nezaposlenega inozemca za zločinca in tudi ravnali ž njim kot s takim. — Pred par leti, — pravi Coolidge, — smo se bavili z amerikanizacijo prebivalcev tujezemskega izvora ter je ualetala na ugovor oniL, ki so hoteli zares pomagati Postavili so se na stališče A meri kanca, ki bi se izselil v kako tujo deželo. Gotovo bi mu ne bito povšeči, če bi ga skušala tamošnja društva oziroma vladni uradi izpreine-niti v tamošnjega domačina. — Naš cilj je bil pa v resnici povsem drugačen. — Onim, ki so prihajali v Združene države, smo hoteli pomagati; hoteli smo jim raztolmačiti naše postave in šege, da bi bili zmožni izogniti se raznim neprilikam in nevarnostim, in hoteli smo jim za jamčit i prednosti tukajšnjega bivanja. Ker pa prihajajo vsled novih priseljeniških določb v1 deželo le duševno in telesno zdravi Ijuje, je bila tozadevna pomoč skoro brez potrebe. B tem je dal bivši predsednik Coolidge krepko zaušnico našim stoproeentnežem. Zaušnica jih je sicer zabolela, pomagala jim pa najbrž ni dosti. S pola. Dne 2. februarja bo devet let. odkar je zaspal za ta svet indijanski misijonar, zadnji Baragove dobe, b/viigopckojni Buh. Baraga je svojim vzgledom pripravil dvanajst Slovenccv. da so ž njim delovali. Med temi je bil tudi Buh, ki jc leta 1892 ustanovil prvi slovenski časopis v Ameriki. Prva pisma, ka sem jih dobil v letošnjem letu, so kaj žalostna. Pišejo mi iz Južnega Kansasa in težijo o slabih časih. No. v tistih krajih jc bilo že pred leU delo pod ničlo. Iz Californije mo poročajo, da boleha v San Francisco rojakinja Boben. omoežna Golobic. Želeti je, da bi kmalu okrevala. Zadnje leto sem bil pri slovenskem krojaču Anžiču. Njegova mlada soproga nam je lepa stregla, adaj mi pa poročajo, da V Sacrament?, Cal.. je zbolela Mrs. Nemanič. Želim ji, da bi kmalu okrevala. Ko sem se lani zdra.vil in deloma tudi pozdravil v St. Helena, Cal., sem pri družini Udovič večkrat opazoval in poslušal mladega kanarčka. Pišejo mi, da ta tičica tako nebeško poje, da je ne dajo za lepe denarje iz hiše. No, to je pa veselo poročilo. V tem času, ko cvete trgovina z igračami kakor malokdaj, se je organiziralo na Francoskem gibanje, ki ijc napovedalo vojno svinčenim vojakom, igračam v obliki orožja in sploh vsem igračam, ki spominjajo kakcrk:-li na vojno. Voditeljica te- zapustila svojega soproga in da ne ve, ke je trenutno. Ta čas pravi Ba-ranovič, ko ga je iskala pri meni soproga. je bil Ned bal že mrtev pod Javni opravi služi 7359 državnih uradnikov in nameščencev, med med njimi 2006 žensk. Poleg teh je v državni službi še 758 delavcev in ckni gledališča. Dirigent Barano- '334 delavk. V samoupravni službi jc uič pravi, da piše zagrebška kriti- 892 uradnikov in 171 uradnic. 534 1 ka o Nedbalu zelo ugodno. Nedbal (delavcev in 63 delavk, 448 dninar-| je bolehal na fiksnih idejah. Ko se jev in 43 dninaric. Orožništvo. po'i-! je vršila v gledališču glavna vaja in j eija in finančna kontrola štejejo !so prišli k njej tudi neki policisti,'798 uradikov in nameščencev, a med Nedbal močno vznemiril ter njimi samo 8 žensk, 446 dninarjev I Peter Zgaga | — Mama mi svetuje, naj si izberem izmed dveh kavalirjev neumne j-šega. — To sc razume, gospodična, pa-me;ncfsi nikoli ne misli resno. — Raje skočim v vod;;. kakor da bi vzela starca. — Neumnosti, prazne grožnje! Saj gos ne utone. * — Kv.j se ti jc zmešalo, prijatelj? Komaj dva meseca si oženjen. pa že pretepaš ženo. Najraje bi te dal zapreti. — Nikar nc stori tega. ker bi nama pokvaril medene tedne. — Za mojo hčerko morate rr a j t i zelo kratkovidnega, po možnosti kar slepega ženina. — To 'je pa res čudna zahteva. — Nc zdela bi se vam čudna, če bi poznali mojo hčerko. — Poznaš moj3 ženo? — Nc. še nirrruri tc sreče. — Sreče? Torej vidim, da je res šc r.c poznaš. se je Nedbal močno vznemiril ter njimi ga gibanja je Marta Braycva, ki i® pripomnil nekemu statistu: "Tile so in 89 dninaric. pozvala vse kupovalcc igrač, naj ne pri-n da mc arctirajo-. Dolgo s3| v državni pravosodni službi 225 darujejo otrokom cfcarcv, ki bi J™ mu mcrali dokazovati, da jc to le' uradnikov, med njimi 26 žensk in usmerjali misli na to s*bo božjo. Cc l6kupina poncijskih pripravnikov, ki 66 dninarjev. Samostojnih odvetni- — Ta slika pomeni pet let mojega v tem edini, ,sQ gi jpri^li gledat gledališče. On pa kov 351. med njimi 3 ženske, in 2:*6 je kljub temu neprestano razJburjcn odvetniških uradnikov bi names-gledal na skupno stražnikov. čcncev. bi si bili vsi odjemalci bi tudi tovarnarji kmalu prenehali postavljati 11a trg slišno blago. Braycw. in njeni .prisaši so se o-brnili tudi naravno-:t do velikih trgovin z igračami, naj bi prodajale samo miroljubno blago. Baš v božičnih dneh je agitirahi Braycva na javni ulici za sv:>je ideale in mnogo pomagačev ji jc bilo ob strani. DEMONSTRACIJE Z BELIMI MIŠKAMI. V Niircnbergu so vpr.zorili preti kratkim v gledališču Apollo revijo "Licbc mich". pri kateri je prišlo de velikega škandala. V reviji so nastopile predstavnice raznih dežel, vse v krasnih oblekah, razen predstavnice Nemčije, ki naj bi nastopila v znak gospodarske krize v preprosti obleki, pozneje bi jo pa zamenjala s krasno obleko, sestavljeno deloma iz cbiek predstavnic drugih dežel. Že pri prvem nastopu predstavnice Nemčije je po gledališču završalo. Proti koncu predstave je pa zagnalo okrog 400 gledalcev, razkropljenih po vsem gledališču, strahovih vik. Na oder so metali gnila j-, 'jca, smrdljive bombe, pepelnike ni druge predmete, obenem so pa fnistSIi veliko množino belih miši, kac je povzročile med igralci in občinstvom r'rahevito piniko. Neka igralka se je tako prestrašila, da dobili živčni šck. Pc'ici;a je . c morala energično nastopiti s pen-j dreki, da je izpraznila gledališče. NAZNANILO ] rojakom v WAUKEGANU in oko-Iz Somerset, Colo., mi je poslal lici naznanjam, da izvršujem vse L. Setinger $9, katere je nabral za Vilharjev spomenik. Pozdrav vsem! Matija Pogorele. V l notarske posle točno in zanesljivo. JOŽE ZELENC, 925 McAllister Ave., Waukegan, 111. Telephon: Majestic 2065. Bolni in slabotni, obesite se! NemMu nsrodnotocljalisUčni "pl-tttelT Ernst Mann je izdal spis "Morala mo«", ki kaže v pra\ zgotAen! obliki rao brezmejno po-wnwekut v krofih nekdanjih nfemfckih vojnih paganjačev in sedanjih ttodflcev Hitlerjevega socialnega In političnega evangelija. V tem jjj^H&u bereS med drugim sle- — Tm. samomor je potrebna neka stopnja poguma ln volje, ki večini tootalfeo* nedortaja. Tudi tisti, ki •t Je a svojo hrabrostjo v boju za i^ioteo dobroto«. pzidobU kakfcno toftfco podlcoflbo ali boleasen nima pravice, da bibU*>Uudem kot gtoiiabKjesoc ali bolnik ? breme. Če f feU ^OTOiJ POfU^tQ. 0ft le T DO- ju žrtvoval svoje zdravje, naj bo še toliko pogumen da si sani skonča malovrednl ostanek ftvljenja. Samomor je" edino junaJHco dejanje, ki še ostane bolehnim in slabotnim. In to je tudi njegova najsvetejša do'.fcnost napram sebi in soljudem. Država naj skrbi strogo za uničevanje vseh slabotnih in bolehnih. Z vsakoletnimi kontrolnimi shodi naj bi dala pregledati po najboljših zdravnikih zdravstveno stanje vsega ljudstva bolahne in slabotne naj bi izločila in pokončala.... Bolehni na možganih, kakršnih ao Emsti Mannl, bi morali vsekakor med prvimi na izločitveni pregled. ZAKAJ 80 nftše vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ ** število naših vlagateljev vsak dan ""—^—- veča in množi? » ZATO, je denar pri nas naložen VARNO; -naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel. ka, in pa — ZATO, ker se pri nas naloženi denar lahko ve. -dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. Zagrebški kritiki so poslali beograjskim novinam brzojavko v ka- j teri pravijo, da so vesti o vzrokih« Ncbdnlove smrti v toliko neresnične • ker je imel balet Nrbdala popoln uspeh pri vicj kritiki. Izvršena jc bila obdukcija Ncb-dal:«vega trupla. Ugotovljna je bi-ra ra^bit-Mi lobanja in poškodovani možgani. Padel jc na» levo stran telesa ter si zlasti težko poškodoval levo brdro. Zlomil si je levo nogo in štiri rebra. Razen tega pa jc imel na telesu še mnogo drugih poškeb. Zdravnika prof. Jurak in Gašparac sta ugotovila, da je imel Nebdal o-Glabljeno srce. da je bolehal na kamnih v je*rah in da je bil diabetičen. Vse tc bolezni so razumljivo vplivale na Nebdalovo skrajno živčno stanje. i Dr. Aljchim v Osijcku skoraj zgorel. I V ho:elu "Royal" je bilo 25. dec. veliko razburjenje, ker so v posled-jem hipu rešili dr. Aljehina pred težko nesrečo. Dr. Aljehin je prišel'nameščenih 1850 uradnikov <410i po šahovskem turnirju ob 5. zju- žensk. 105 delavcev in 197 dninar-traj v svojo sobo in legel k počit- ; jev. ku. Ob enih popoldne ga je posetil neki gost, a je našel vrata njegove sobe zaprta, skozi špranje pa jc prihajal sumljiv smrad in dim. Takoj je sklical osobje hotela, ki je vdrlo v dr. Aljehinovo sobo. Šahovskega prvaka so našli v globokem snu V postelji, dočim je njegova postelja gorela na več krajih. S pomočjo ročnega aparata za gašenje so kmalu pogasili ogenj. Ko pa se je v splošnem dirindaju zbudil dr. Aljehin in spoznal, v kakšnem nevarnem položaju je bil, se ni prav nič razburjal in je mirno opazoval o-sobje, kako gasi sobno opravo. Dr. Aljehin je rekel, da je ■prišel truden domov in da je še kaki dve uri v postelji kadil. življenja. — jc rekel siikar. — To jo presnelo dolga doba zai eno samo platno. — Da. p3 jc le res. Tcrlcn dni sem rabi!, da sem jo nwilikal, pet ict- pa. da sem j j- predal. * Uči.cljstv? javnih šol šteje 584 molkih in 433 ženskih, na zasebnih šolah pn 48 mc škili in 132 ženskah ; samostojnih 25, med njimi 12 žensk. Samostojnih književnikov in umetnikov jc 135. med njimi 28 j Ničesar vrč ne razumem Ma- žensk: uradnikov pa 32. mn trdi. da hoče mcVki tvfcoi celo Zdravnikov v javni službi je 406,'rckc ^ mu ronudik mczillPC Jaz zasebnih pa 402. skupaj 808. mcd scm jim žc vc- poriudna k:ik(jr mr. Izr.nec. toda roke še n jben ni hotel. 808. med njim: 247 žensk. Babic je 112, ži-vinezdravnikov 42. bolniških strež- > nikov in maserjev 33G, med njimi 315 žensk. V vojski in mornarici jc 2493 u-radnikov in namcsčcnccv ter 11,129 dela.vcev. Pripadnikov raznih svobodnih poklicev je bilo 1171. med njimi 211 žensk, uradnikov 541. Zasebnih u-radnikov brez navedbe stroke 1543 moških in 746 žensk. V cerkveni služoi je bilo 1G2 uradnikov, večinoma duhovnikov. 20 uradnic. Hrntnik-v in upokojencev je bilo 7862. med njimi 4158 žen?k. V vseh denarnih zavodih jc bilo Nevarnosti zaprtnice l«»br<» zdmvji- j«- vt-liko odvisno <"1 praviiueKxi otlvajatija lil levno iz vaših črev. To pravi. ;ikt» tr|»ili- v>l«->l za-prlnive. s«- K«'t(>vi» zbirajo Lm>Ii-z»-ii f-e stvari, ki za^tru|>ljaj<» ves vaš .sistem, |Mivzr<>ča zpubo apitila. norednost pro-bave, glavotmt, slalM.st žfl>xli-a. oinuti-co, slab t.kus v u.sJib, |»!in in najM-tost v : žfltKlcu in t'revib, t»bi.siiu> ali nn-hurno ilrstžfnj«.-. ncrvozuust. zgubc spaiit-a. u-trnjKjinst. |«»inan jkiin jr inuči iti tnngi-[ je. 1 Xusd-Tmip hitro izmisli t»-li> vtM-b b«»-I li-ztti goječili strupenih snuvL Vreli in ojača živce, mišice in «»r;?:im\ vam tla dnbfr ii)>etit. odpravi zaprtnico. ;n pre-i bave nerednesti. pumaga i>rt»ti draženju obisti in mehurja, prinese osvežuj'>-' če poeitno spanje in povrne zdravo meso >ia suha telesa. Xusa-Tone se pr«»da-l ja pri yseh trgoveili z zdravili. Ako vas ■ trgovec tegni niiua v zalogi, recite mu. • naj Istega naroči za vas od njegovega prekupčevalca. -Ad V t. ! VLOUE obrestujemo ]>o 4% meser-no; denar lia-j ložen ])red 1. febr. se obrestuje od 1. febr. naprej, obresti se pripišejo li glavnici dvakrat na leto. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Bank NEW YOBK STAR OBMMOOftf M OorttMidt Street T. v " ^ DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU samo vaše čltmtvo, pač pa tu Slovenci v vasi okolici. CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE — Z.Tkaj pa delas l-jko kisel obraz, prijatelj? — Žena ic odšla pred dvema ine-scccinn v trsr.vin: po i\C*ct. pa šc zdaj ni vrnila. — Prijatelj, jx^vcj mi no. kje jc Id. blažena tr?ovir/\. Sosedu je ušla žena. Rcvj^ž si mora sam kuhati. Pri tem roba n ti in kclne. da sc kar bliska. — Da mi jc ušla žena. to šc ni taka nesreča, da mi je pa ušlo mleko, to je nckDtj strašnega! — Moj mož zdaj nc kadi. ne kvar-la in nc pije in vsak večer jc žc cb 7 doma. — Zato mora imoti pač močno voljo. — On jc nima. pač jo pa in vam jaz. — Kaj pa mislite, gospod? Jaz vas žc naučim poljubljati mojo hčerko! — Tega ni treba, gospa, ker *žc znam. * — Gospa. -aJi bi nam mogli povedati, ka>kšna je c popraskal za ušesi, — ne bom na dolgo govoril. Saj vebte. po kaj sva prišia. — Prav nič ne vem — res. da nc! — jc lagal Škrbinec. — Ali bi morda rada kupila telico, ki jo i-mam na prodaj? — Kaj še. danes imamo vse kaj drugega na vrsti. Ne zaradi teiice, a-ntpak, no — zaradi Urške sva prišla! — je rekel nekako v zadregi Grcgorač. — No, oče. sedaj pa učbenik angleškega jezika Vsebaje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMEKI&KI ANGLEŠČINI Kulisa Je dalo prof. MULAČEKA, ki j« živci dolgo lel v Ameriki. 295 strani. Cen* $ J. 25 * "GLAS NARODA" 2IC WEST ltih STREET NEW TORK CITY KAKO SE ŽENIMO veste, po kaj sva prišla. Zato pa pravim, da ne bom dolgo govoril: poznamo se itak vsi dobro, ker smo si že od nekdaj prijatelji. — Škrbinec, vi ste trden kmet, prav tako trden kakor Matevž. Res, da ima Matevž na svojem posestvu tudi nekaj dolga, pa to nič ne de. Nekaj bo priženil, nekaj pridelal, pa pojde. Ni le res tako. Matevž? To rekši. se je ozrl v Matevža, zatem pa dvignil polni kozarec ter ga v dušku izpraznil. Matevž je v zadregi nekaj pomrmral, obenem pa pod mizo krepko dregnil Grego-rača, češ: — Le ti govori! ^ Oče Škrbinec je sedeč na gornjem koncu miee bobnal s prsti ob mizo in premišljeval. Všeč mu je bilo Matevževo posestvo, nikakor pa ne njegov dolg. Tudi za Matevža samega se ni posebno ogreval, dasi ni čul prav nič slabega o njem. Na drugi strani ga jc pa zopet skrbelo, da bi mu Urška ne "ostala", kar bi bilo za njega, uglednega kmeta, zelo neprijetno. Na kmetih dekle "tako"' ostati — ej, ljubi moji, — to vam jc sramota, prava sramota! Po dolgem premisleku reče torej: — Koliko bosta pa vidva zahtevala dote? — No. no, no. — pravi .Grcgorač. — sc bomo že zmenili, že! Vidite, oče, če ji več daste, lažje bosta gospodarila. Jaz pravim, vi, ki ste premožni in boste svojo Urško tudi na kaj posadili, ji prav lahko daste pettisoč kron dote, tri vozove bale in — no. eno kravico ji tudi šc lahko privoščite, ali nc? — Naka. prijatelja! — jc povzel odločno Škrbincc. — Urška ni sama. imam šc druge za njo. Tudi tem bo treba šteti. Da se pa nc bomo predolgo prič kali, naj bo ta-ko-lc: Na dan ženitve ji odštejem štiritisoč kron in dva voza bale. Tako! Povedal sem, sedaj pa kakor hočeta! — Oče Škrbinčev, — jc .lel skoraj vpiti že nekoliko pijani Grego-rač. — tako naj bo. kakor sem rekel: pettisoč kron. tri vozove bale in eno kravico iz hleva! — Niti vinarja več! Čc hočeta več, pojdita se ženit drugam! — Je li -to vaša zadnja beseda. Škrbinec? — Zadnja! Gregcrač je pogledal Matevža, ecš: — Dovclj bo zate! — potem pa je začel glasno klicati: — Urška, ali slišiš. Urška! Urška je na glasni krik vsa zardela prihitela iz kuhinje v hišo. — No. no, Urška, — je kričal Gregorač, — smo se že zmenili. Očetu je prav. Matevžu je prav in tebi bo tudi. Tristo medvedov, Urška, lahko si ponosna na takega ženina, kakršen je Matevž. Vsaka bi ga bila rada vzela, pa kaj, ko hoče on le tebe! No da, saj pravim, namenjena si mu, pa je! Zdaj pa trčimo, pa pijmo na dobro srečo! — A tako. — pravi Urška in se glasno zasmeje. — Pa kar brez mene ste naredili! To pa ne pojde. Slliite. Gregorač, ta kupčija ne bo driala! In vnovič se zasmeje Urška ter požuga Gregoraču. — To se razume, Urška. — se hitro začne mešetar opravičevati, — da bomo vse tako ukrenili, kakor ti hočeš. Brez tvoje vednosti in volje se jas ie menim ne. Jaz bi te bil *e prej poklical, pa sem si mislil: Urška je pošteno dekle, vedno je ubogala svojega očeta in tudi sedaj ga bo! Vidiš, Urška, ta-ko-le sem si mislil, pa prav nič drugače! O, Urška, za tvojim hrbtom se pa ne sme sklepati nič, prav nič, jaz sem za to. da ne! Zdaj mislim, da se razumemo, pa pijmo! Urška je hotela še nekaj ugovarjati, a na ostri očetov pogled je umolknila in z drugimi vred prijela za koearec. Ali komaj je omočila ustnice v vino, je takoj, ne da bi pogledala ženina, Izginila v kuhinjo k materi. — Mati, — je rekla, vstopivši v kuhinjo,—.to vam je drvar ta Matevž. Da bi njega vzela — oh! raje grem še danes na cesto kamenje razbijat! — Ali, dekle, — je začela mati z resnim glasom, — meni se Matevž ne zdi tako napaden. — Mehačev Janez je za sedemnajst Matevftev! , — Vc*m, vem, Janez ti je zmešal glavo. Zato tako govoriš. Mlada si in ne pomisliš, da se lepota ne kuha in ne peče. Kaj pa ima Ja-neiz drugega kakor tisto malo kaj-žico? — Pa tisto brez dolga, mati! — Kar ima, je njegovo, kar ima Matevž, je pa veliko že drugih ljudi. Ko se je mati s hčerjo prerekala, so se možaki v hiši do dobrega pomenili glede ženitve, nakar sta se .začela snubača odpravljati domov. Ko sta odhajala, se pusti Matevž niti poslovil ni od Urške, a Urški je bilo to še bolj prav. Ženin in mešetar sta bila tako vesela, da nista, stopivša iz hiše, prav nič zapazila postav, ki so švignile od ogla Škrbmčeve hiše v temno noč. Posebno dobre volje je "oil Gregorač. Noge so fra sicer že slffco nosile, a tembolj mu je tekel jezik. — Matevž, čuješ. Matevž, — je klepetal med potom pijani Gregorač ter se zaletaval v Matevža, — pa reči, če moreš, da nisem dobro govoril zate! Samo meni se imaš zahvaliti zanjo, samo meni! Tristo medvedov, Matevž, kar vseh deset prstov si oblteni, čuješ, vseh deset pravim. Takega dekelta nisi vreden, pa ga nisi! Ali Matevž, koliko sem pa za svoj trud zaslužil? Umazan nisi, >to vem. Torej, koliko mi daš? — Koliko zahtevaš? — ga je vprašal Matevž. — I no, 'takole bova naredila, pa lc zato. ker si ti. veš! Daj mi dvajset kron. sai sem jih zaslužil! — Preveč bo, Gregorač. Deset kron imaš dovolj! — Kaj pa misliš? Ali sem svoj iezik, ki sem ga danes gotovo polovico obrabil, ukradel? Komu drugemu bi še več računil! A ker si ti, naredim tako, da ne bo ne po tvojem in ne po mojem. Daš mi petnjast kron in na svatbo me povabiš. Saj ne rečem, da bi sedel tam med svati pri mizi, ne. ostal bom za durmi pri godcih. Ali velja? — Naj bo! — reče Matevž in se- j že v roko pijanemu Gregoraču. j — Bog te poživi, ti si mož, vreden Škrbineeve Urške! — pohvali Gregorač ves vesel Matevža ter pristavi: — Ali veš. kaj sva pozabila? Vriskati! Kjer smo se še ženili, povsod smo vriskali! In mešetar se je zadri hripavo: — Juhu-hu-u! A zdajci se tudi Matevž ojunači ter zavriska glasno: Juhu-hu-u! V tem prideta do mogočne lipe koncem vasi. — Dctoro znava. — pravi mešetar, — zdaj pa še eno zapojva! In res poskuša peti s hreščečim glasom: "Pa pri nas je korajža, pa pri vas je pa ni...." A hipoma umolkne. Izza lipe skoči naenkrat kakih šest črnih postav, oboroženih z deskami, poleni in drogovi. Gostobesedni in sicer vedno pogumni Gregorač zatuli kakor volk in beži. kolikor ga neso njegove stare noge, ne meneč se za ženina Matevža. Matevž pa ni imel več časa bežati. Dvoje krepkih pesti se ga je o-klenilo kakor s kleščami in predno se je dobro zavedal, je že ležal, kakor je bil dolg in širok nasneženih tleh. — Klada bukova! — je za grmel močan glas. — Tu imaš tisoče, balo, kravo in ne vem ka] še vse! Ti si upaš popraševati za Urško, — si — ti šleva? Na smrt prestrašeni Matevž je v tem glasu spoznal Mehačevega Janeza, in ker je zvedavi mesec pra? tisti hip pokukal izza oblakov, je spoznal tudi druge vaške fante, ki so vihteli nad glavo strašna krepel-ca. Od silnega strahu je bil tako zmeden, da je trdno mislil, da se mu bliža zadnja ura. Komaj se je pobral od tal, že je klečal pred Janezom ter ga jnilo prosil: — Janez, pusti me! Saj ti dam vse, kar hočeš, samo pri življenju me pusti! Tem besedam je sledil strašanski krohot fantov, žn še čelo Janesa je pustila vsa rasjarjenost. Do bi komu življenje jemal, tega pač ni nikoli mislil, in ko bi za Urško ne šlo, bi se mu Matevž še začel smiliti. Tako pa je ostal trd in iznova je zagrmel: — Kaj mi mar ti in tvoje življenje! Ali obljubiti mi moraš, da se ne predrzneš nikoli več prestopiti praga Skibinčeve hiše! I — Obljubim, Janez, obljubim! Nikoli več! — Mož beseda? — Prisežem, če hočeš! — Dobro, le glej! A sedaj pojdi! Matevž je vstal in tekel domov. Fantje so pa iznova buhnili v glasen krohot. — Škoda, da tudi Gregorača nismo malo pridržali, — pravi eden izmed fantov. — Čemu neki? — pravi drugi,— saj se je že tako prestrašil, da o-stane najmanj teden dni v postelji- In zopet je sledil bučen smeh. Fantje so se vrnili v vas, kjer so za prvim skednjem odložili sv^je orožje. — Sedaj pa še mi enkrat oglasimo! — pravi Mehačev Janez. — alo, eno, dve.... — Juhu-ju hu-huhu—u—u! — so zavriskali vsi vprek, potem pa zapeli 'tisto priljubljeno: "Fantje na vas gredo, žvižgajo i-n pojo, jas pa piščalko 'mam, žvižgat* ne znam!" Zvoki lepe narodne pesmi so plavali po vasi in priplavali tudi na uho čuječe Urške, ki jc takoj uganila, da jo reže njen Janez "naprej" in "čez".... Drugo jutro jc zvedel za ta nočni dogodek tudi oče Škrbincc, ki ni vedel, ali bi se smejal ali jezil. Urški ni rekel nobene žal besede, pač pa jc poklical ženo ter ji rekel: — Gotovo že veš, kako se jc godilo Matevžu ponoči. Ali se ti zdi tc prav? Mati, ki jc vodo napeljevala včeraj še precej na Matevžcv mlin, jc bila danes že na hčerini strani. — Ne, ni prav, gotovo ne. Tisto pa spet moram reči, da mi Matevž ni všeč, res da ne! — jc dejala z žensko diplomacijo. — Boljši je še vedno kakor Mehačev, ki nima drugega kakor bo-ro bajtico! — je oporekal oče. — To je vse resnica in to sem Urški že povedala. Ali pomisliti moramo, da so njegovi starši pred par leti še gostovali, danes pa ima jo že bajtico brez dolga in še nekaj njivice zraven. Janez je sin delavnih staršev in pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. S pridnim delom se marsikaj in PODROBNOSTI POGODBE MED ttA JO IN RUSIJO Na zadnjem sestanku sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvi-nova in italijanskega zunanjega ministra Grandija v Milanu so bili doloient .praVci za gospod.-politično sodelovanje. Osnovo tega sodelovanja tvori italijansko-sovjetska trgovinska pogodba, ki omogoča Italiji dobavo •sirovin, sovjetski Rusiji pa daje ugcdnc:ti in dolgoročne kredite fri nabavi italijanskih industrijskih proizvodov. Sovjetsko-italijaneska pogodba obsega sedem poglavij in troje seznamov blaga. Prvo p-c glav je točno dcloea kvaliteto italijanskega izvoznega blaga in cbensm določa višino kreditov < 200 j molijenev lin za debo do 1. julija! 1931. Sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Itadiji s sedežem v Genovi ima prosto izbiro dobaviteljev. Drugo poglavje obsega obveznosti Italije do sovjetske Rusije glede tehnične podpore pri organizaciji industrije ter garancijo italijanske vlade za tvrdke, s katerimi bo vzdrževala sovjetska Rusija trgovinske ednešaje. Priloga A obsega spisek italijanskega izvoznega blaga in rezervnih delov, za 25 milijonov lir krogličastih ležajev za lokomotive in tramvajske vozove, za 20 milijonov lir -avtomobilov in poljedelskih j strojev, za 30 milijonov aeroplanov in rezervnih delov itd. Priloga B do-lcča plačilne termine, ki so določeni na najmanj 9 mesecev do največ. 4 in pol leta po kategoriji dobavljenega bl3ga. Prilogu. C dcloea obrestno mero, in sicer od 1 do in pol odstotka," kar se ravna po plačilnem ierminu. ; j. i Iz tc pogodbe se na prvi p>jled j vidi izvanredna težnja italijanske • vlade, iti sovjetski vladi k-M- iiaj- !j ; bolj na roko. Z dovoljevanjem dol- j! gih plačilnih rokov z državno ga-rancijo itd., želi Italija, dasi je sama . v najhujši gospodarski krizi, zasi- ; iL gurati si tržišča v sevjetski Rusiji.' _ Italija s svoje strani bo kupovala v Rusiji v prvi vrsti žito. petrolej, les, kožuhovino. mineralijc in sirevo svilo. V Gencvi bo zgrajene veliko j skladišče za rusko blago, v nepo- f ( jsredni bližini pa veliki rezervoarji; i za rusko ns.fto. SLOVENSKO-AMERIKANSKl koledar ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE pratike za leto 1931 CENA 20 CENTOV •GLAS NARODA' 216 W. 18th Street New York City njegovo razdelitev po vrednosti. Tu- ' Pri izvedbi te pogodbe sodelujejo ko bo na pr. sovjetska Rusija v pr- j vsi večji italijanski denarni zavedi vem letu naročila v Italiji za 50 mi- vodstvom "Sancc Nazionalc del lijonev lir parnikov in potrebnih Lavoro". KNJIGARNA 'glas naroda' 216 West 18th Street New York, N. Y. ČUDOVIT PROCES RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Rdeča megla ................................ .70 I Kdera kokarda .................,1.25 ----! Slovenski ftaljlvee .............. .4« Na Južnom Francoskem se jclda. Drugič. Tudi čc bi sc bil hotel ! Slovenski Robinzon, trd. »es. .....15 pred enim tamošnjih sodišč odi- j zaleteli v .soseda, tega ni mogel i Sueški invalid ..................W grala zelo zanimiva sodna razpra-1 napravita, ker jc bil na verigi. - j g„jnce in senr* ................. M pokazujc v jarki luči živo j Tretjič: Čc bi sc bil odtrgal, bi nc j skrivnost najdenke .................. .35 rojakov znamenitega j bil mogel ogrizti soseda, ker sc | pri zadnji epidemiji slinavke va, ki domLSljijo . > tiinutciutcsu. j uu mugei ugrizu soscaa, ser so mu j Skozi ftirno Indij« ..........., jf Provensalca Tartarina iz Tarasco-j pri zadnji epidemiji slinavke iz-j Sanjska knjla*. mam""!!!!!!" M na. Pred sodiščem se jc moral za- j padli vsi zobie. Četrtič: Vsej obči-govarjati mož, ki je na svojega so- ■ ni jc dcbr0 znano da nikoU nisem; seda naščuval psa. Obtoženec sc i .. je branil takole: — Dolžite me, da sem naščuval na svojega soseda j Obtožcenc je sedel, sodnik pa je | ^ ^^ psa z namenom, da bi ga ognzel. j vstal hi takoj proglasil kazen, ker j *oijea 1*14.1«...............1JS kar se je baje tudi zgodilo. Vendar i so sc priče potrdile ravno nasprot- | tj^jtoimcL trd ....... je to, kar mi očita obtožnica, po-' no. Taraskoncc sc še danes čudi| brofi. ...../..7.7.7.7.7 M polnoma nemogoče. Prvič: Pes jc j obsodbi, misleč, da sc jc sijajno i Simbole vojn« ................ Jt j imel osa. Sanjska knjiga, največja .............99 Sanjska knjiga. Arabska ............1-5® Spake, hmnoreske, trd m Tea .... Jt# slep in sc ni mogel vreči na sosc-' zagovarjal. JEZERO SMRTI V severnem delu angleške Jugo- i okle, ki si jih moreš misliti, a do-zapadne Afrike je več nego 150,000 mačinov ne spraviš za nobeno na-kvadratnih kilometrov še skoraj; grado na svetu, da bi šli ponje. In nerazJskanegk ozemlja in v nje- j pri tem se ne boje blata, temveč govern csrčju se razprostira eden ■ hudiča in vseh zlobnih duhov, ki kmalu lahko pridobi. Janez je po- i naiskrivnostejših in najgrozotnej- | obljudujejo po njihovem mnenju sebno priden, pravijo. Hodi na de- i delov naše zemlje. To je blat- j ta prekleti kraj. Sicer pa hrani lo v tovarno in zasluži vsak teden t no jezero Etcša Ran, 180 km dolga, j Etoša Ran še mnogo drugih skriv-lep denar. Boš videl, Janez bo še 80 km široka močvara. ki bo men- j nosti. Njegova zapadna stran je enkrat trden. Nazadnje pa, čeden; da edino naravno živalsko grobi- i gorata in »preko teh gor so poto-je res in če ga ima Urška rada, bo šče, kar jih danes poznamo. Če se vali Buri v šestem desetletju prej-vse težave veliko lažje prenašala; ponoči bližaš od seevrovzhoda te- šnjega tisočletja s svojimi velikimi, pri njem, kakor pa pri človeku, ki j mu kraju, se ti nudi strahoten po- pokritimi vozovi. Na stotine teh \ Štiri smrti. 4. zv ............... J5 Smrt pred hlfto ................ 48 Stanley v Afriki ......................Jt Spomin znanega patorakt .... 1.M Stritarjeva An (teologija bro*. M Sisto Šesto, pov?*t Is Abrurev .. JI Slu medvedjega lovea. Potopisni roman ........................ JI Študent naj bo, V. cv........... Ji Sveta Not burro .................U Spisjp. male itovesti ............ Ji Stezosledec ..................... JI Šopek Samotarko _.............. JS Sveta not ................... Ji Svetlob« In soneo.............. 1-* Slik* fMoSfcn^ .................. Scržant D:avoJo. vez...................1.60 HAKES -.1KEVA DELA: Machbet. trdo res. ............ Jt broširano................... .71 gied. Na tisoče zbledelih živalskih vozov je zašlo na tem pohodu pro-okostnjakov se blišči v mesečini in i ti jugu s poti in izginilo v Ranu z zdi se ti, kakor da še v smrti ni- vsem živim, kar je bilo na njih. so našli miru. Nešteto jih je nam- i reč še vedno v isti nasilno skriv- j--- ljeni legi, ki jo je zavzela žival v ne mara zanj in ki je pust, kakor bi same pleve zobal in jesih pil. — Ženske ste rojene pridigarice, — je za godrnjal Škrbinec, videč, da ženke ne užene.... Popoldne istega dne je pa stopil pred Škrbinčevega očeta Meha- j zadnjem obupnem naporu, da bi se j čev Janez, lep in močan, čvrst in j rešila iz smrtonosne blatne pasti, j zdrav, ter rekel pogumno: 1 Vse vrste afriškega živalstva so! — Oče, jaz ne vprašam za doto. i tu zbrane v obliki okostnjakov, j niti za balo, niti za kravo, samo— nepozaben vtis pa napravi Usško mi dajte! Rada se imava j okostnjak ogromnega slona, ki se POZIV ! Othelo ..... Srn Kresne noti .71 SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albrecbt) gruda, ivzlrna povost, 104 «tr., broširano .................... St. 2. (Rado Murnik > Na Bledo, izvirna povest. 181 itrn broi... J# Uprava lista Vsi naročniki katerim nate! je, oziroma bo v kratkem in srečna bova, če hočete. je bil že skoraj izmotal iz varljivih! naročnina za listf BO Oče ga je pogledal od nog do gla- ; blatnih tal. a je obstal končno o- { naproseni, da j O pO move in všeč mu je bil. Namusal se je nem ogel tik pred pomolom trdne znosti čimprej obnove in rekel: - zemlje, ki moli v jezero. Ta slon — I, saj ti jo moram dati, če ne' je imel največje in naj krasne j še pa že mene potlačiš v sneg, kakor si Matevža! ---r~ — Ne, ne, oče, tisto pa ne! 2e zaradi tega ne, ker ste oče moji Urški!.... Mesec pozneje so pokali pri cerkvi topiči. Streljali so vaški fantje na čast svojemu vodji Janezu, ki se vračal z nevesto Urško od poroke. Ljudje so smeje zrli za dolgo vrsto kolesijev, dirjajočlh po cesti, in so dejali: — Lep, zdrav par! In pridna sta oba. Srečna sta in ostaneta! k t. 3. (Ivan Rozman > Testament, ljudska drama v 4 dej., broi 105 strani ................... J* Št. 4. (Cvetko Golfer) rolet ne klasja. Izbrano pesmi, 184 str., broširano..................... JM SP!3J£!3nmSfi.:'- JSK:: i... l?n ,!a :''ii!®2s ^PiJi,! "Ifflt*tesiattj.- ar*,; »»H'WMrimfT:^,-^^ : Ci.:-: i^i:,.; i: .•■!,.,. C :... ifciMil? .. ..K:, .u J.;..: . ■ JU: i* L ..'!..„..:. .,-r J Nehajte kaši jat! Ščitite svoje otroke DkKZSKRBN« ka&ljanje hitro siri bolezen po »>ej družini. Hiiro wnUvltr kašelj s 8«vetrn'* Couch Balsam. Zanesljiv« M trt. Varno, napetim, olajša dihanje. Da hitro, pomirljivo pomoč. Scvera's Cold Tablete za vse prehlade * V 21 < oi (/MlLM s v vi imajo včlik uspeh M ti i m I s Prepričajte se! Št. 5. (Fran Milčinskl) Fridolin Žolna in njegova i vesel omodre črtice L. 72 strani, broširano ................ JU Št. C. Št. 7. . da je bila noseča! — Strašno. — je nadaljeval. — Nastopiti pamoramo. Prebuditi moramo služinčad! Eden mora takoj obvestiti sodišče! Kdaj se je zgodilo to? — Nekako ob polenajstih! Da. takrat sva se pripeljali semkaj. Par minut pozneje ... Tega ni megočer azumetoi!— Ne morem pojmiti te- ra.... Krausneck se je prijel za lase ter omahnil na sto poleg mrliča. Ihtel je ket otrek.... — Odnesiva gu na p-steljo, oče! Krausneck se je vzravnal. — Ne. ne, — je vzkliknil. — Nikdo se ga ne sme dotakniti! Najprej I?a meril videti sodnik! Nikdo ne sme oditi ven na teraso. Sam bom postavil stražo! Sledov morilca se ne sme izbrisati! Ko je skočil z voza. ni mogel priti desti hitro k Tebi. otrek moj! — Če ji gre dobro. — je rekel, predno je izginil. Zci-aj pa je mrtev! Nobene besede in nobenega pogleda nima na naju. in jaz sem ga tako ljubil! Regina ni slišala ničesar. » Zrla je nepremično, in nato so padli njeni pogledi na vrata sobe in na teraso. Ditrih je odšel tudi tja! Sodišče! v— Ce bo padel sum nanj, ga ne bo nikdar več videla. Kol mrzel led ji Je šel skozi ude. in nasloniti se je morala na železno ograjo, kajti čuti io jo hoteli zopet zapustiti. Če bi izgubila razum, ko je morala delati ter ji njen stari oče mogel tr.ko malo pomagati! — Sibila! — je vzkliknila. — Mati. Regina je sama in njen mož je mrtev! — Ona bo cula jutri zjutraj dosti zgodaj! — je pripomnil Kraus- nek. — Ne. ona mora takoj izvedeti. Nikdar bi mi ne odpustila, če bi ji ne povedala. — Obvesti oblast, oče! Takoj ti bom poslala služabnika ter poiskala mater. — Le Anton naj pride, — je določil Krausneck. — On je izkušen ter pameten! V veliko pomoč nama bo! Vzemi ga takoj seboj k st-ari dami. On zna bolje ravnati ž njo! Regina je zbudila starega Antona, ki.bi moral prinesti stari dami žalostno sporočilo! — Naš milostni gospod! — Tega ne bo preživela! To je bilo vse. kar je mcgel reči stari služabnik. Nato pa je sledil Regini k Sibili z omahujočimi koraki. Najprej je izvedela iz spanja prebujena mati, da je njen sin težko zbolel. — Ali so poslali po zdravnika? — je vprašala Sibi'a. — Napregli so. Hiteti moraš. Mudi se! — Ali je nevarnost tako velika? Bolje je, če greš takoj! — Kako pa je tako naglo prišlo? Vrnil se je zelo vesel, kot mi je sporočil Krausneck. Ali ve tvoj oče? — On je pri Viljemu. — Moj Beg, vsega tega ne razumem! Daj mi roko, otrok. Ti si tako mirna, potem ne more biti nič hudega! Vsa tresoča se je obesila na roko Regini, ki je postajala vedno bolj mirna, čim več trpljenja je stopalo pred njo. Najbolj strašne ure je imela že za seboj, a vendar je čutila, kako nemirno ji utripi je srce, ko se je po dolgem hodniku bližala strašnemu prizoru. Polagoma je pripravila ubogo mater na to. da ji je bil odvzet edini srn od roke morilca! — On je stal pri tvojem oknu ter prisluškoval. Tako strašno te je ijubil, otrok moj! Na svejo staro mater je v zadnjem času popolnoma pozabil... Nato je šel k stekelnim vratom ter jih odprl.... — -Moj otrok! — Umorjen! Moj Bog, moj Bog, kako si mogel dovoliti kaj takega? # — Umor na Velikem Ellernu! MJedt em pa je pogledala mrtveca ter pahnila nazaj roke, ki so ;o držale. Njena postava se je vzravnala in brez pomoči je odšla skezi sobo, k+jer je omahnila poleg trupla. The LARGEST SLOVENE DAILY in tf 5. A. T>oIgo je klečala tam, ne da bi potočila solze, nato je pa zaprla Vi-ljeiru oči. tDalje prihodnjič.) NEKAJ ZA VRAŽEVERNE UUDI ANGLEŠKA DUBEZENDO TRADICIJE / Anglija je zemlja tradicije in pobožnega čuvanja starih navad, ki so danes kot take Se naravnost smešne, ako ne gledamo na njihov zgodovinski postanek. Vojvoda At-holl, eden izmed angleških aristo-kratov, izgabi lastništvo svojih o-gromnih posestev, ako ga poseti kralj. Na srečo pa si vojvoda po stari šegi lahko zopet kupi od kralja posestvo s tem, da da zanje kralju belo rožo. Kako je ta običaj nastal, nihče več dobro ne pomni, spoštujejo ga pa kot največjo svetinjo. Vojvoda Wellington. potomec zmagovalca pri Wat-ericooju, mora kralju na vsako obletnico te bitke prinesti zastavico. V Aynesburgu imajo nekateri plemiči pravico in dolžnost, dobavljati slamo za kraljevo posteljo. DasL angleški kralj že davno več ne spi na slamnatih blazinah, i-i niajo ti plemiči še vedno to pravi-! co in dolžnost ter jo vestno izvršujejo. Lastniki gradu Campis imajo iz pradavnih dni dolžnost 'držati glave Nj. Veličanstva pri vožnji po morju, ako bi bilo treba.'' Na srečo so moderni angleški kralij tako privajeni morski vožnji, da jim ! ni treba iskati pomoči gospodov iz1 ZA RABLJEV MEČ IN KLADO Praški krvnik Broumarsky je nedavno prejel iz Monakovega do-1 pis, v katerem ga prosi neko znano založništvo, naj mu proda svoj rabeljski meč in klado, ki jo je u-pcrabljal pri izvrševanju smrtnih obsodb. Krvnik je namreč doslužil svoj čas in gre v pokoj. Kakor znano, je na svetu silna množica ljudi, ki mislijo, da jim bo rabljevo orodje prineslo srečo in jim nagradilo njihovo nesposobnost. Do-tično založništvo pise krvniku, daj se za njegovo orodje zanima mnogo interesentov, ki bi drago plačali meč in klado. Monakovsko založništvo živi menda še v srednjem veku. ker si predstavlja, da na Češkem usmrčajo še na oni prastari način, ko je obsojenec naslonil glavo na klado in krvnik mu je cd-drobil z ostrim mečetn. Ta način je pač v veljavi še na Nemškem v nekaterih zveznih državah. Meča in klade na Češkem že davno več ne uporabljajo pri smrtnih kaznih. Kdor si je podrobno pogledal koledar za leto 1931., je lahko opazil, da padejo letos trije petki na trinajsti dan meseca. Že potek sam velja pri babljevernežih za nesrečen dan, takisto je trinajsti dan v mesecu baje poln nesreče, kaj noj šele pričakujemo od petka, ki pade na 13. dan v mesecu? Tako nesrečni dnevi bodo v februarju, marcu in novembru. Pametni ljudje se teh dni ne boje, pač pa se bodo vra-žaste osebice obojega spola čuvale, da se jim na te dni kaj ne primeri. Tako se bodo bale in čuvale, da se jim bo morda ravno zato pripetilo kaj neprijetnega in bo s tem njih bedasta vera potrjena. H* t Kretanje Parnikov x— Shipping Now« — Campisa, kadar bi jih obšla morska slabost in bi se morali nasloniti preko krova. Tudi tako smešna in nerodna dolžnest pa je Angležem, nekej svetega in si je ne dado vzeti, dasi je več ne izvajajo. MILIJONI VAŠIH LASTNIH UUDI PRAVIJO (la nI nobenega Luumeota, k! di tKioval tako !:itro in zadovoljivo kot PA1N-KXPELLER. Ral.ijo pa za. prehlade bolečine v pr.-nh. glavobole, bolesti v hrbtu, oko-renele mišic«', trde sklepe, izvine, izpahnjenja, revmatične bolečine, nevralgijo itd. Toleieča odpomoč, katero dobe, je neprecenljiva. Le prepričajte se, da dobite prijtno. ANCHOR trgovska zranik.i^na omotu je vaše jamstvo. . Vredna in zanimiva k nji-nca je ovita kroc vsake steklenice PA1N-EXP2LLER-J*. V vseh lekarnah. 35 in 70 csntov. atl direktno od: _ . Vt>» Lnbornforf*. s pAd. RICHTER %s CO. •eorvand south fifth STs. BROOKLYN, isi.v. — Stopil je notri. .. V — Nadalje, Regina! — Ko je stal na. pragu, je padel strel! — Strel, praviš? — je zakričala Sibila. — Ti vendar nočeš reči da je bil Viljem ustreljen? — Nemogoče! — Bila je nesreča, orožje se je .-amo sprožilo! — Kje pa leži? Hočem ga videti! Ali še živi? — Ne, mama, našla sem gu ustreljenega na pragu sobe! — Ustreljenega! — Sibila se je oprijela mlade Ženske, in stari služabnik je podrl omahujočo. — Padel je od morillne roke! — je rekla Regina pritajeno ter odprla vrat-a sobe, kjer je Krausneck pričakoval. MODERNI NAMIZNI GLOBUS TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS vam koristi pri citanju časopisov in kaže v pravem razmerju vodovje in su knjig poda vam bolj živahno in enotno ho zemjo, na njem so vse izpremembe sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. ki so posledica zadnjih razkritij T*' trokom pri učenju, razvija njihovo zna- globus bo odgovoril na vsako zemljepis^ me o svetu, na - . * K. . nje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDE. LAN MODERN VZOREC no vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOiLI ali PISARNI Prednosti globusa V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 inčev Ta lepo Izdelan globus kažev finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojala in je ves polakan s prvovrstnim lakom Globus je n posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Modemi namizni globus je vreden vsa ke-a doma in vsake pisarne. Vaši priia teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA $i 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 14. januarja: .Augustus. Na poll. Obnova Leviathan, Cherbourg 15. Januarja: ,, Siultgurt, Cherbourg; Bremen 16. januarja: Paris Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg Aiiuitunio, Cherbourg 17. januarja: Ilesid^nt Harding. Cherbourg, Hamburg 21. januarja: i:r«rm-n, Cherbourg, Premen Ceorue Washington, Cherbourg, "ilum-bur; Albert Ballin, Cherbourg. Ham1"1-; 23. januarja: , Penn la nil. Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: Uochambeau, Havre 29. januarja: Kttropa, Cherbourg, Bremen JO. jantarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Premen 3. februarja: I»e Grasw, Havre I to ma, Xapoli, Geneva 4. februarja: I'resident lloosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 6. februarja: lie ue Fiance, Havre NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLI J AT A Saturnia iN Vulcania sta glasovita med največjimi in najhitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, uljudni in pazljivi streža-ji, ki rjovore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakor&na je znana samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de e Slovenije. Stroški za prtljago so ne-znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. VULCANIA 10. marca — 15. .-»prila — 19. maja SATURNIA 21. februarja—23. marca—2. maja C O S L) L I C H UINE 17 Battery Place. New York Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam SI A PKIL.JJCBIj.TKXA PAKNIKA TK DRLTŽDE h ITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA , reko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer Potovanje s parniki Holl;ind-America J^ine pornenja. udobnost, domače mz-j>oloy.ct,je. neprekosljivo kuhinjo In jw-str»-il»o. Tedensko ndplutja. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CITY KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane i $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK ! ». SAKSER STATE BANK 82 COKTLANDT STREET NEW YORK. N Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Foalužujmo so val brez tejen«, to iUr« ta itanoTltM kuk«. 7. februarja: Aquitauia, Cherbourg 9. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen t 11. februarja: America, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, Bremen 13. februarja: Matiretiuiia. Cherbourg 16. februarja: Europa, Cherbourg, Bremen 17. februarja: Lafayette, Havre Augustus, Xapoli. Genova 18. februarja: President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert CalUn, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin. Boulogne Šur Mer, Bremen Saturnia, Trat 20. februarja: Paris. Havre Olympic, Cherbourg 24. februarja: X».-w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg. Bremen Ceorge Washington, Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresd« ii, Cherbourg, 27. februarja: Be d«; Fran- e, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 28. februarja: Aijuilania, Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 16. jan.; 20. febr. (6 P. M.) (6 P. M.) He de France 6. feb.; 27. feh. (7 P. M.J (4 P. M.) Najkrajša i«'>t po Mf7.un.\. Vsakdo Je v post-bnl kabini 7. vsomi modernimi udi.lin«strni. — Pija<'a in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen«. Vpr:«S;«.fte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno le prromtne bno-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati t stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ca povrnitev*Return Permit)ii Wash' inetona, ki je veljaven sa eno leto firci per mi ta je sedaj nemogoč« priti nazaj tudi v teku 6. mesecev In isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ca mora vsak prosilee osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim &dpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim poftlje na Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti ln ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene In neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prvo polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-iavljanov, ki so bill postavno prl-puščeni v to deželo sa stalno bivanja . Za vsa pojasnila se obračajte na' poznano In zanesljivo SAKSER STATE ^ BANK n CORTUtNDT min