Leto II. (IX.), štev. 249 Maribor, sreda 31. oktobra 1928 »JUTRA« Izhaja razu* nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštna ra čak.xav. v Ljubljani št tl .409 Valja mase&no, prejeman y upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oestaitIS Oglaei po tarifa Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra*1 v Ljubljani, Prešerno«« uHo« št 4 Maribor pred desetimi leti ZGODOVINSKE POSLEDICE MAISTROVEGA NASTOPA- — MARIBOR V NEVARNOSTI PRED MADŽARSKO SOLDATESKO. — BREZUSPEŠNOST BOJEV ZA MARIBOR- Maribor, 31, okt. Prvi november — dan mrtvih je bil silno živ in za pozno zgodovino traino znamenit dan jugoslovanskega Maribora. Že včeraj opisani inicijativni nastop g. Maistra je bil odločilen za usodo Maribora. Po znanih dogodkih v Meljski vojašnici in po naredbah radi vojaštva nem ške narodnosti je odšel g. Maister v Narodni dom, kjer so bili zbrani od Narodnega sveta predsednik dr. Verstovšek, podpredsednik dr. Rosina, tajnik prof. Voglar, odbornik dr. Koderman, potem poštni uradnik Klemenčič, jurist Dobravc in-še nekateri drugi. Tedaj je Narodni svet imenoval g. Maistra generalom, da mu da napram vojaštvu in civilnemu prebivalstvu avtoritativen čin za rešitev velike in težke naloge, katero je sam prevzel v tako usodnem trenutku. Namilit at se je pa pojavil odposlanec graškega vojaškega poveljstva (MilUfji-Kommando Graz) brigadir Ullmann- Ko se je predstavil je naznanil, da ga je odposlalo omenjeno poveljstvo v Ma-ibor. da bi pomagal s svetom in z vojašt, m tukajšnjemu Narodnemu svetu. -- Seveda nemškemu! V svoji knjigi »Naš Maribor* prioove-duje general Maister o tem obisku takole: »Zavrnil sem vsako njegovo in graško pomoč. On pa je nadaljeval, da ima tudi povelje, vse potrebno poskrbeti za nastanitev enega popolnega pešpolka, ki pride ponoči v Maribor in je s posebnim naglasom poudaril, da vendar ne gre, da bi jaz kot major zapovedoval podpolkovnikom in polkovnikom. Odbil sem rudi to, češ, da MiiUar-Kommaudo v Gradcu nima sploh nobene pravice več vtikati se v mariborske vojaške zadeve, ker je postavljeno za Spodnje Štajersko že novo jugoslovansko vojaško poveljstvo, katerega glava sem jaz in bom opravil v Mariboru in drugo s svojimi vojaki vse sam. Pokazal sem mu tudi imenovalno listino za generala, ki mu jo je raztolmačil njegov slovenščine vešči pribočnik. Brigadir je silno osupnil in zaprosil, da bi se smel udeležiti še sestanka polkovnih poveljnikov in pripomnil, da je zanj slučajno zvedel na poti z železniške postaje. « To sem mu brez pomisleka dovolil in ker je bila ll. ura že proč. sem se kar brž odpravil z njim, njegovim pribočnikom, dr. Verstovškom in dr. Rosino na okrajno glavarstvo, kjer so že čakali vsi pozvani poveljniki. Sporočil sem jim svo je imenovanje za generala in odredil, da se vojaštvo nemške narodnosti odpusti, ali pa zbira v Dravski vojašnici, od koder odide po mojih navodilih v Nemško Avstrijo. Vsi so sprejeli to mojo odredbo brez ugovora razen stotnika 47. pešpolka, ki je zahteval »ves tren in sploh vse imetje tega polka, če že mora res iz Maribora.« Pa tudi tega stotnika je minila vsa objestnost, ko sem mu bil zapretil, da ga postavim kot upornika pred naš nagli sod. Za odhod določenemu nemškemu oddelku, sem dodelil samo dva dvo-vprežna voza za prevoz častniške prtljage in živil za en dan. Brigadir Ullmann se je nato kar hitro poslovil z besedami: »Ich sehe, dass Ich hler nlchts mehr zu tun habe« in se vrnil s prvim vlakom v Gradec, jaz pa sem od V pričakovanju Koroščevega odgovora Savčiču USTAVITEV IZPLAČEVANJA POSLANSKIH DNEVNIC POSLANCEM KMEČKO-DEMOKRATSKE KOALI CIJE. — KDO NAJ VODI VOLITVE? šel v Meljsko vojašnico pripravljat za popoldne povelja in navodila.« Popoldne, ko se je vršilo razoroževa-nje in odpravljanje nemškega vojaštva, je bila pa tudi znamenita tajna seja občinskega sveta. Prisostvoval je mariborski državni poslanec Wastian, ki je prispel iz Gradca. Poročal je, da je mariborski Narodni svet zahteval zase vso politično upravo Spodnje Štajerske ter da je dr. Verstovšek zagrozil, da se drugače prepreči ves izvoz živil iz Spod. Štajerskega proti severu. Zahtevala se je tudi samostojnost glede prehrane za Štajersko in tako so morali graški zastopniki ugoditi zahtevam Narodnega sveta. V/a-stian je naglašal, da so to tem lažje storili, ker pojde pri nameravani oddaji političnih voditeljskih mest samo za nekake gospodarske uradnike in bodo vsa ta imenovanja sploh le začasna — nasproti pa bodo imeli Nemci, kar se tiče prehrane, samo dobiček. Zagotovljena Je tudi nedotakljivost samouprave Maribora. V istem smislu se je zavzel Wastian v Gradcu za Ptuj. Povdarjal je tudi, da bo treba delo likvidacije avstrijske države voditi ptav posebno razumno, premeteno in krepko ter da je položaj mesta sicer težek, nikakor pa ne brezupen, zlasti ker imajo Nemci za bližajoča se pogajanja odlična protimoč v rokah in je tor"! pričakovati, da se jim izpolnijo njihm j nacijonalne želje. Sploh pa je z ozirom na prehrano dežele sporazum s Slovenci neizogiben. Wastian je dalje priporočal, da preure-de Nemci svoje predvojno mišljenje in ravnanje In začno računati z novimi razmerami Naravno je tudi, da se Nemci na nobenih pogajanjih ne smejo kazati gospodov, Slovence pa imeti za ljudi nižje vrste: enega Slovenca ali dva bodo morali sprejeti celo v prehranjevalni svet. Vse boii, kakor Slovencev, pa je bilo treba po Wastianovem mnenju okleniti ise mariborskih nemških socijalnih demokratov, ker so njihovi zastopniki dotlej še na vseh pogajanjih kazali toliko razumevanja za nastale težke razmere, da bodo maiiborskim Nemcem v skupnem delovanju krepka opora, posebno ker je tudi vlada na Dunaju pretežno socijalno demokratska. Pri narodno-polltičnih pogajanjih s Slovenci pa bo za mariborske Nemce še flrav posebne važnosti sodelovanje socijalnih demokratov, ki so kar brez vseh ovin-■ k o v priznali, da nisonlkaki dozdevni brezdomovinci, temveč da bodo nemški socljalni demokrat) gotovo podpirali prikiopitev Maribora k Nemški A v s t r 1 j i. Treba bo torej že iz narodnostnih ozirov to močno skupino upo števati in pritegniti k skupnemu delu. Na Wastianove besede se je sklenilo, da dobe v mestnem gospodarskem svetu Nemci 16 glasov, socijalni demokrati 4, Slovenci pa 2, to pa zato, da se po tem številnem razmerju zastopnikov »že na zunaj pokaže moč posameznih strank«. (General Maister: »Naš Maribor«.) Ta seja je razpravljala tudi o varnosti mesta ob navalu vračajočega se vojaštva. Večina jc bila mnenja, da bo zadostovala mestna straža. To je bilo seveda smešno in poslanec Wastian je zatrjeval, da je že posredoval v Gradcu, da se Maribor priključi vojaške- BEOGRAD, 31. oktobra. Miloš Savčič je danes odpotoval v Bosno, kjer ostane par dni. V političnih krogih se zatrjuje, da mu bo ministrski predsednik dr. Korošec dal v soboto imenom vseh vladnih strank odgovor, ki bo merodajen za nadaljni razvoj Savčičeve akcije. Današnji beograjski listi poročajo, da je v načelu že dosežen sporazum glede volitev, vrše pa se le še pogajanja o vprašanju, kdo naj izvede volitve. Režimske stranke so za to, da se poveri volilni mandat koncentracijski vladi, spora-zumaši pa so mnenja, da bi morala izvesti volitve nevtralna vlada. BEOGRAD, 31. oktobra. Predsednik narodne skupščine, Ilija Mihajlo-vič, je dal danes blagajniku narodne skupščine nalog, da naj pri izplačevanju poslanskih dnevnic postopa strogo po skupščinskem poslovniku in izplača dnevnice samo onim poslancem, ki sc redno udeležujejo sej. Na ta način skušajo napraviti režimovci na poslance KDK nov pritisk, da bi jih prisilili k povratku v skupščino. BEOGRAD, 31. oktobra. Ob 11. dopoldne se je sestal ministrski svet, da na zahtevo finančnega ministra odobri posojilo monopolske uprave, sklenjeno s švedskim trustom. PARIZ, 31. oktobra. Danes je prispel semkaj z Dunaja poslanec dr. Trumbič. V kakšni misiji, ni znano, vendar pa se domneva, da ima posebna naročila od vodstva KDK. 99 Grof Zeppelin" blizu irske PRESTAL JE NENAVADNO VIHARNO NOČ. — PRIPRAVE V FRIED-RICHSHAFNU ZA SPREJEM. FRIEDRICHSHAFEN, 31. oktobra. Po zadnjih vesteh je zrakoplov »Grof Zeppelin« preletel že */» pota in se bliža ob ugodnem vremenu jugoza-padni obali Irske. Če se bo polet nadaljeval s sedanjo brzino, je računati, da bo prispel zrakoplov že danes zvečer v Friedrichshafen. Po poročilih, ki so prispela davi, ima »Grof Zeppelin* za seboj silno viharno noč. Kljub neprestanemu izpremi-njanju smeri in previdni navigaciji je zašel zrakoplov v silen vihar, ki ga je več ur premetaval in se je zračna ladja zibala kakor majhen čolnič na razburkanem morju. Hoteč se izogniti viharjem, je plul »Grof Zeppelin« nekaj časa v smeri proti Španski, šele proti jutru se mu je posrečilo doseči ugoden veter, tako da plove po najnovejših vesteh s hitrostjo 160 km na uro v jugozapadni smeri proti Irski. Ob enih ponoči je dosegel 48 stopinj 47 minut severne širine in 22 stopinj 3 minute zapadne dolžine, ter je bil oddaljen še približno 1000 milj od Irske. Ker napovedujejo vremenske postaje ugodnejše vremenske prilike, se smatra, da se bo vršil zadnji del poleta brez vsakih tožkoč. V Friedrichshafnu pripravljajo svečan sprejem dr. Eckenerju in posadki zrakoplova. Vsi hoteli v mestu in okolici so že več dni popolnoma zasedeni, vendar pa prihajajo v mesto še vsak dan nove množice. Tudi vse vstopnice na letališče so že razprodane. Po vsej Nemčiji vlada radi posrečenih poletov »Grofa Zeppelina« silno navdušenje. Planinski koledar za leto 1929 izide začetkom meseca novembra. Uredil da je znani prijatelj planin in turistični pisatelj g. Brunon R o t t e r s sodelovanjem g. K o C-b e k a, nadučitelja v p. Koledar vsebuje vse, kar neobhodno rabi turist na svojih izletih širom Slovenije. Je zelo lično izdelan in vezan v platno z belim natiskom. Naklada koledarja ni velika in se naj radi tega prijatelji planin požurijo z nabavo. Javna ljudska knjižnica v Melju. Posečajte knjižnico v trafiki Belle, M izposojuje za malenkostno odškodnino krasne knjige. Izposojevalnina 1 Din oz. 2 Din. Knjižnica posluje ob torkih in *** botah od 14. do 17. ure. mu območju nemško-avstrij* ske države. En popolen madžarski polk je že določen za Maribor. Wastian je še omenil, da je dobil pooblastilo za izjavo, da je mesto res že uvrščeno v ozemlje, ki sklepčno velja za podrejeno nemško - avstrijskemu vojaške mu poveljstvu v Gradcu in da bo vojaška oblast vse storila na korist Maribora In za njegovo prikiopitev k Nemški Avstr i. ji. Dr. Orosel se je pa v zvezi z Izvajanji podžupana Naska vendar še potegoval za pomoč 47. pešpolka, češ, da bi se tej varnostni odredbi ne mogli upirati nit! Slovenci niti socijalni demokrati, a Wa-stian je zopet nasprotno poudarjal, da se je treba o vseh vojaških ukrepih prej zediniti s Slovenci in socijalnimi demokrati Pač pa naj se župan takoj po tem spo- razumu dogovori z graško vojaško oblastjo o nujni priskrbi oborožene pomoči za Maribor. Te važne Wastianove izjave nam ki* žejo, kako globoko so bili mariborski Nemci, graška vlada In tamkajšnjo vojaško poveljstvo prepričani, da pripade M* rlbor Nemški Avstriji. Tudi je jasno, da so imele graške vojaške in civilne oblasti prav resno voljo izpopolniti vse obljube, ki so se tikale obdržanja, oziroma osvojitve Maribora za Nemško Avstrijo. 2iv dokaz temu je bil njihov odposlanec brigadir Ullmann, ki je prispel v Maribor: uredit potrebno za nastanitev enega polka in v podporo Volksrato.« * Ko so se v teh naklepih in nadah mestni očetje razhajali, je bil general Maister že gospodar Maribora in vsi boji za mesto so postali brezuspešni Sh-M & Mariborski V I: C E H N i K Juira V Mariboru, due 31. X. 1528. Vseh mrtvih dan PRAŽftlK GROBOV. — TIHO SELIŠ ČE NEKDANJCEV... — STO SPO-* MENIKOV POMENLJIVIH. — CVETJE SE POSLAVLJA. i tju kruti smrti. pokopališčem: Nešteti mrliči spijo nevzdržno spanje, to so strte nade in načrti, k! so zapadli v najlepšem cve- III. Z globoko resignacijo gleda te dni sleherni miselni človek na vojaško razporejene vrste grobov, v katerih spe pokojniki vseh narodnosti, ver in političnih prepričanj: »Sto spomenikov pomenljivih« . . . govori, kdo in kaj je bil pokojnik v življenju. Po pe-tičnosti so zgrajeni ti spomeniki in opremljene grobnice, a vmes so zapuščeni grobovi — pozabljenih, ki so pesniku tako globoko zajeli dušo, da je zaklical: »Križ izklesajte mu v spomin, a velik bo naj in težak!« Kajti težak križ bi bil najvernejši simbol njegovega življenja... 1 IV. Mnogo je anomalij na svetu, mnogo anahronizmov v življenju in zakaj bi vsega tega ne bilo na poslednji postaji naše romarske poti? ... Ali je to cvetje, ali so te trepetajoče lučke res izraz ljubezni? Ali znak spoznanje krivice? Ali so te skrbne roke, ki grebejo po hladni zem lji grobnih holmov tudi v življenju božale skrbi pokojnikove? Niso morda sadile trnja na grede njegovih idealov? . . . Take in enake misli navdajajo človeka, ki se je z neko samemu sebi nepojmljivo resignacijo sprehaja med grobovi in nehote vzklikne s pesnikovo boljo v duši: »Sadite nam raje v življenju cvetic, a trnje shranite za grobe I. Vsako leto se vrača k nam praznik grobov: Vsi sveti. Resnoba grobov je bila in je predmet meditacij pesnikov in pisateljev vseh vekov. Kje je slovenska hiša, ki ne bi poznala n. pr. grobnih žalujk nesmrtnega goriškega slavčka Simona Gregorčiča? Pri vsaki farni cerkvi, zunaj vsakega mesta in naselbine je vrt, — velika božja njiva — ograjen s kameni-tim zidom. Za njim raste resnobno drevje: vrbe žalujke, ciprese in temni bor . . . Vmes so spomeniki, mali in veliki — kakor so tudi v življenju ljudje mali in veliki, samo, da je na tej poslednji postaji človekovega križevega pota usojen marsikateremu pritlikavcu spomenik pristojen gigantu, dočim je grob slednjega zapuščen ... O, v spomenikih na grobovih je razlika, ni tiste idealne socijalne enakosti, kakor v osrčju zemlje . . . Miren je ta kraj. Posvetni šum nima semkaj dostopa. In če prihaja mimo pokopališča truden popotnik, — obu-pajoč pod pezo svojih težkih brig, si oddahne: Tu bo konec hoje slehernemu, ki tarna čez pezo življenja . .. II. />Tiho selišče nekdanjcev« pravi naš Simon Gregorčič, ki je v svojih večno lepih posmrtnicah slutil hladni dih bele žene. — Da, nekdanjci. Po telesu. Kar so ustvarili duševnega, ie ostalo, je kot zdravo seme rodilo obilo sadu za živeče rodove, telesni ostanki pa so bili izročeni trohnobi. In ko je pesnik primerjal svoje srce tihi božji njivi, ki se za dan, dva odeva v pomladno cvetje, je našel — prevaranec — okrutno paralelo med svojim srcem in .« Odkritje velike ponarejevalske delavnice VAŽNO ODKRITJE V PONAREJEVAL NI AFERI POTOČNIK - RUPNIK. — SEDAJ SE BODO ŠELE NAŠLI VSI POMOČNIKI. Mariborskim dnevni drobiž Maribor, 31. oktobra. V predsobi policijskega šefa ie bil danes velik kup raznovrstnega orodja: razstavljeni ročni tiskarski stroj (Handhebel presse), več valjarjev za prenašanje barv, večja zaloga kemikalij in barv. velik fotografični aparat, mnogo plošč in fotografičnih osnutkov, cela biblioteka o tiskarstvu, barvotisku, fotokeramiji itd. To je kompletna delavnica ponarejevalcev bankovcev. Ustanovitelja tega »podjetja« sta Jurij Potočnik in njegov kompanjon Franc Rupnik. Ponarejevanje denarja je bilo pri Potočnikovih »domača obrt«, ki je za tri člane rodbine tragično končala. Pod Avstrijo sta Juriju v kaznilnici Karlau umrla oče in brat, Jurij je odsedel okrog 15 let, ponarejevalska strast ga pa ni zapustila. Komaj smo dobili dinarske bankovce, se jih je že lotil. Ponarejal je stotake in nekdanje velike modre tisočake. Ti so bili posebno mojsterski. Falsifikat se je. spoznal šele po biserni ovratnici ženske figure. Pred približno štirimi leti je bil romantičen lov za ponarejevalcem Potočnikom, ki se je z zasledovalci boril ter enkrat tudi utekel iz bolnice. Končno so ga le prijeli ter zajeli tudi dosti njegovega orodja. Kot njegov sotrudnik je bil zaprt bivši orožnik' Franc Rupnik. Prva porota je Potočnika obsodila na 20 let, Rupnika pa oprostila. Potočnik v preiskavi in po obsodbi ni črhnil niti besedice, delal se je tudi blaznega. Očividno ga je pa jezilo, da se je tovariš izmazal in začel je govoriti. Nekoč se je izrazil, da to ni vse, kar so našli v njegovem skrivališču. Več pa ni bilo mogoče spraviti iz njega. In ravno na dan, ko je bil Rupnik drugič pred poroto ter je bil tudi obsojen na sedem let, je Jurij Potočnik — umrl v kaznilnici. S tem bi bilo pravici zadoščeno in vsa zadeva končana, če ne bi bila policija ves čas neumorno iskala orodja, o katerem je govoril tudi sam pokojni ponarejevalec Potočnik, ter raziskovala vse, ka^ je ostalo od ponarejevalske družbe še v tajnosti. Policija je ugotovila, da je bil že junija 1922 v neki mariborski tiskarni kupljen star ročni stroj, imela je slike tega modela, vedela je, da se je vršilo ponarejevanje v večjem obsegu in iz gotovih okolnosti je sklepala, da je ponarejevalska delavnica kompletno ali vsaj en del še skrit nekje na Dravskem polju. Včeraj popoldne je bilo odkritje v Spodnji Polskavi. Šef policije g. nadsv. Kerševan je bil dvakrat na mestu, ki mu je po vseh kombinacijah ostalo najbolj sumljivo in drugič ie tudi odkril vso delavnico na podstrešju neke kmečke hiše. Gospodar se je izgovarjal: Hiša je ob cesti, tuji ljudje večkrat kaj shranijo pri nas in tako je tudi to ropotijo shranil neki voznik, češ, da pride ob priliki zopet ponjo. Jaz niti ne vem, kaj in čemu je vse to. — Nekaj je pa le moral vedeti, ker je plošče skrbno spravil v omari. — Kmet je aretiran, da se dožene, v kaki zvezi je bil s pokojnim Potočnikom in posebej-še z Rupnikom. Dognati se mora, kdo je še vse bil v ponarejevalski družbi, koje orodje — zlasti sedaj najdeno — priča, da se je mnogo delalo. Valjarji za prenašanje barv so zelo obrabljeni. Šef družbe je bil silno iznajdljiv. To se vidi že iz poskusov, kako si je pripravljal primerno strukturo papirja za ponarejene dolarske in lirske (1000) bankovce. Prvi imajo karakteristične rdeče kot las tenke črtice — ravne in zavite, preko drugih pa gredo tanke proge in črtice kakor pri svili-Da je to pogodil, je lepil na papir rdeče svilene niti in od vseh strani je fotografiral razne koščke svile. Tudi o uporabi barv se je temeljito in uspešno učil iz svojih mnogoterih knjig. Z odkritjem te delavnice je če že ne drugo vsaj to doseženo, da ponarejevalec ko pride iz kaznilnice, ne bo mogel nadaljevati svojega dela. Ravno te dni, ko se mu je posrečilo to važno odkritje, ima šef mariborske policije g. Kerševan sedemletnico svojega uspešnega delovanja v Mariboru, kjer ie policijo temeljito preuredil. mariborska oblastna skup- V V* scina je sklicana za 5. tm. ob 10. dopoldne k jesenskemu zasedanju v kazinski dvorani v Mariboru. Po otvoritvi bo sledilo takoj poročilo velikee-a župana mariborske oblasti ter poročilo predsednika oblastnega odbora. Obenem bo predložen tudi oblastni proračun za leto 1928., mariborsko gledališče REPERTOAR: ' Sreda, 31. oktobra ob 20. url. »Jesenski manever«, ab. A. Gostovanje gdč. Lu-bejeve. Četrtek, 1. novembra ob 20. uri »There-se Raquin«. Znižane cene. Kuponi. Petek, 2. novembra ob 20. uri »Therese Raquin«. Gostovanje v Celju. Sobota, 3. novembra ob 20. uri »Moj oče je imel prav«, ab. B. Kuponi. Prihodnja številka »Večernika« izide radi praznika Vseh svetnikov v petek, dne 2. novembra ob običajni uri. Mestni avtobusni promet bo vozil na praznik Vseh svetnikov že dopoldne kakor tudi popoldne z vsemi razpoložljivimi vozmi in sicer od Glavnega trga do Pobrežja po običajni peti Za ta dan se tudi ukine promet na progi 6, t. j. Glavni trg—Melje. Občimivo se v lastnem interesu naproša, da zasede vozove le v toliko, kolikor imajo posamezni vozovi predpisanih prostorov. Koncert pianista prof. Noea. V petek, dne 15. novembra bo koncertiral v veliki kazinski dvorani ljubljanski pianist prof. Noč, ki se nahaja na turneji v inozemstvo. Opozarjamo že danes na ta zanimiv koncert Ljudska univerza v Mariboru. Brazilija — je tema dveh veleintere-santnih predavanj, ki se bosta vršili v petek, 2. novembra v kinu in sicer ob 5. pop. in ob 8. zvečer. S skrivnostjo, preteklostjo in čudovito sedanjostjo bo nas seznanil g. inž. Guido Grubič, ki se je rodil v Mariboru, a je postal tekom 15letnega tamkajšnjega bivanja že pravi Braziljanec- Seznanil nas bo z vzemi pridobljenimi izkušnjami in s tamkajšnjimi razmerami. A razen predavanj nas bo z vso nazornostjo popeljal v tuje pokrajine 2000 dolgi zelo lep film. Kogar inte-resira tuj svet, naj ne zamudi te ugodne priliek! Blagajna bo odprta eno uro pred vsako predstavo. Vstopnice po 12, 10, 8, 6, 4 Din, dijaki plačajo polovico. Velika sramota za Maribor bi bila, če bi se ukinilo delovanje ene najbolj človekoljubnih ustanov — arnbu-latorija Protituberkulozne lige. Kakor Poznavamo, se ima boriti uprava ambula-torija, ki je imel svoječasno na stotine podpirajočih članov in ki vrši že dolgo vrsto let nad vse uspešno svojo wuo?o med vsemi sloji mariborskega prebivalstva — že del j časa z denarni'ni tezko-čami. Borni prispevki ambulatorja, ki ordinira večinoma brezplačno, radostu-jejo komaj za tekoče režijske stroške, tako da društvo Protituberkulozna liga pri najboljši volji ne utegne kriti izdatkov, nastalih radi izvršitve neobhodno potrebne prenovitve ambulatorija v Gregorčičevi ulici. Upamo da bodo poklicani krogi in njim na čelu mestna občina storili vse, da se reši Protituberkulozna liga razmeroma majhnega dolga in da se ji o-mogoči tudi vnaprej nemoteno delovanje. — Izpit za rez. letalskega oficirja je položil v Petrovaradinu te dni med drugimi Slovenci tudi Mariborčan, novinar in znani športni delavec g. Veko Ci-zel, ki se povrne jutri iz svojega vojaškega službovanja. Jadrnica se potopila. Nedaleč od Brača se je potopila jadrnica »Radnik«, last kamnoseške družbe na Braču, ki je prevažala kamenŠkoda znaša nad 100.000 Din in je tfm ob-čutneiša, ker niti jadrnica niti tovor nista bila zavar&.asa. Krajevna organizacija SDS za H. okrai mesta Maribor, priredi v soboto, dne 3. novembra ob 8. zvečer v prostorih gostilne g. Honigmana politično zborovanje, na katerem bo govoril narodni poslanec dr. Pivko, g. Kejžar in obl. tajnik SDS g. Špindler. Prosimo, da se članstvo tega zborovanja polnoštevilno udeleži. Ljudska knjižnica v Mariboru posluje na Vseh svetni* kov od pol 10.—11. ure dopoldne. Narodno-strokovna zveza, podružnica za mesto Maribor, ima: ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 4. novembra ob 10. dopoldne v predsobi tajništva SDS, Cankarjeva ul. 1. Prosimo za polnoštevilno udeležbo članstva. Odbor. Ukradeni avto. Pred nekaj dnevi je bila izvršena v Zagrebu tatvina, kakršne se dogajajo ob! čajno le v velemestih- Ukraden je bil namreč avtotaksi, last nekega siromašnega šoferja, ki je prišel radi tega v velike materijalne neprilike. Lastnik je pustil svoj avto na dvorišču neke hiše v Ilicl in se sam za trenutek odstranil po poslih. To priliko je porabil neznanec, se vsedel v avto in se bliskoma odpeljal ž njim. Policija je bila sicer takoj obveščena o nenavadni tatvini, vendar so bila poizvedovanja zaman. Včeraj pa so v Banjaluki v Bosni čisto slučajno izsledili ukradeni avto. 2 njim je namreč neki šofer po izredno nizkih cenah prevažal potnike iz mesta v okolico in nazaj. Nenavadno nizka cena se^ je zdela celo strankam sumljiva. Ko pa je zvedela za stvar še policija, se je pričela zanimati za šoferja in njegov avto in res kmalu dognala, da gre v tem slučaju za avto, ki je bil ukraden v Zagrebu, šofer je bil seve da takoj aretiran in izročen sodišču, kjer je že priznal tatvino z izgovorom, da je ivzršil dejanje samo vsled tega, ker je bil brez posla. Obseg agrarne reforme v Jugoslaviji. Od 843 veleposestev v državi, ki so prišla pod agrarno reformo, jih je 724 last naših državljanov, 119 inozemcev. Po narodnosti lastnikov je Srbov, Hrvatov ali Slovencev 601, Čehoslovakov 10, Poljak 1, Francoz 1, Nemcev 121, Švicar 1, Angleži 3, Rumunov 5, Italijanov 10, Madžarov 86, Židov 5- Vsa veleposestva obsegajo 2,209.356 juter, od teh ie obdelane zemlje 839.416, pašnikov 274.724, šum 928.167 juter. Do konca 1. 1927. je bilo razdeljenih 358.388 juter: med kmete, ki so delali na veleposestvih’ ali imajo svoja zemljišča tik veleposestev, 183.544 juter; 18.467 dobrovoljcem 153.694 juter; 3279 kolonistom iz drugih kraSiev 28-375 juter; takozvanim avto-kolonistom 21.919 juter; 2567 optantom 14-936 juter; za zgradbo 27.086 hiš z vrtovi 11.827 juter; teh hiš se je zgradilo doslej 10.741. Tuji državljani, ki so imeli največja in najlepša veleposestva, so dvignili tožbe proti naši državi pred med narodnim sodiščem v Haagu. Najtežja je tožba bivšega avstrijskega nadvojvode Friderika radi ogromnega veleposestva Belje. Mariborskim juristom javljamo, da si lahko naročijo pri Knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13 v Mariboru za subskripcijsko ceno 160 Din (v celo platno vezano 180 Din) knjigo: dr. Stanko Lapajne »Mednarodno In tnedpokrajinsko zasebno pravo kraljevine SHS s pravnimi granatni posestrimami«. Knjiga se lahko plača v štirih zaporednih mesečnih obrokih. Ker bo knjiga, potem ko izide, v podrobni prodaji dražja, se opozarjajo interesenti, da ne zamudijo ugodne prilike subskrip-cije. Esperanto. Začetkom novembra pričnejo trimesečni slovenski in nemški esperantskl tečaji v Cankarjevi šoli. Priglasi se sprejemajo do 5. novembra v trafiki poleg Preisa v Gosposki ulici. Pojasnila isti-tam. , 2085 Jadranaši! Jutri ob 15. uri vsi na pokopališče, kjer bomo zapeli žalostinke za umrlimi čianl društva. Zbirališče pred pokopališčem. Pevovodja. 2090 MmasBoa Pilil Spomnimo se v svetovni vojni padlih rojakov Mariborčanovi V proslavo njih spomina Izvaja Slovensko pevsko dru&tvo „Marlbor" dne 21. novembra 1928 znameniti Mozartov REOUIEM. ] Na pohorskem pokopaliiiu Majhno je in štirioglato; ne obdaja ga nobeno preperelo zidovje kakor običajno v mestih, kjer grešni svet rad z visokimi zidanimi ograjami zakriva ono mesto, ki bi sicer človeka vedno, kadar gre pot mimo njega, spominjajo, da se bo tudi konec njegove poti nekoč se tu poizgu-bil v hladni črni zemlji. Pohorsko pokopališče te ograje,ne pozna; oni, ki bodo prej ali slej vsi tu počivali, je tudi ne potrebujejo. Pohorsko pokopališče ni ločeno od svoje okolice; je samo poseben del lepega pohorskega sveta; posvečeno zato, ker veže preteklost preko sedanjosti z bodočnostjo po onih, ki so že tam, in po onih, ki bodo še prišli tja za vedno počivat. Stvarnikova roka je okoli njega postavila samo živo mejo, ograjo, ki nikoli ne strohni, ki se vsako leto kakor ves rod človeški sproti pomlaja, da z veseljem vsako vigred vedno znova prihajajo v njo valit drobne ptičice in sladkih, posmrtnih pesmi prepevat vsem onim, ki tam spiio. Samo dve lesi sta v njej, ozki a vendar toliko široki, da morejo skoz oni, ki prinašajo in 'spremljajo semkaj k najprijetnejšemu snivanju leto za letom po kakega starčka ali staro ženico, včasih tudi kako še ne razcvelo cvetlico. Sredi planice. ki se razprostira med to nizko mejo, jcdva štirideset korakov dolgo in trideset korakov široko, stoji bela cerkvica, .ki s svojim rdeče gorečim, koničastim stolpičkani radovedno in' proseče gleda proti nebu. kakor da bi hotela zvedeti, kako se godi dušam onih, ki jim je, izprosila vhod: v boljše življenje. Štiri kote ima živa meja; v vsakem kotičku stoji pa ena mlada lipa. Kadar pripeljejo ptičke z iuga Ijiibo pomlad tudi na Pohorje,' siplje vsaka izmed njih duhteče cvetje na grobove, da so vsi pisani in lepši kakor najlepši na mestnem pokopališču. Ko pa pride jesen, padajo raz uje velike, debele solze; kajti lipa ima mehko srce in čuti z vsemi onimi, kise na praznik Vseh svetnikov in drugo jutro na vseh vernih duš dan zbirajo na zadnjem počivališču predragih svojih rajnikov. Te štiri lipe pa so tudi št:ri-velike sveče, ki gore ob grobovih ne le ob določenih dneh kot one, ki jih prižigajo ljudje, ampak vse leto. Pohorsko pokopališče ni ločeno od ostalega sveta: pod lipe so postavili drvarji mizice, na katere vsakdo lahko sede k prijetnemu počitku in koristnemu premišljevanju. Ni mnogo grobov na tem pohorskem pokopališču. Saj je Luka Heb, oni, ki je bil namenjen za duhovniški stan, pa je moral potem prevzeti gospodarstvo na Hlebovini na Smolniku, postavil to cerkvico pred sedemdesetimi leti približno; menda 1. 1860. Kar jih je na Smolniku od tedaj do danes umrlo, ti počivajo tam. Priprostl grobovi, ki krijejo v sebi zlate zaklade zlatih ljudi. Komaj petnajst jih je, da imajo ob vzglavju križce; vsi so leseni, brez vsakega napisa; tega ni izpral dež; niso ga nikoli imeli; saj ga ni bilo treba. Oni, ki hodijo semkaj na grobove svojcev, napisov ne potrebujejo: vsak pozna vsak posamezni grob. Priprosti so, a krasni. Krasi jih božja roka sama z vedno novimi preprogami, no zimi v belo, spomladi z zeleno, poleti s solnčno, V/AKDO potrebuje DOBREGA um®m Strokovnjaška nega in oskrba podaljša trajnost ut. soso To Vam nudi samo dober jeseni z rumeno-rdečo bojo ljubezni. Rijasti sleč, ki uspeva na Pohorju sicer samo še na nedostojni Jelenski peči in nekje na Klopnem vrhu, krasi in diči kot redka in zato iskana planinska cvetka te grobove. Med njimi, pred vhodom v cerkvico sv. Device Marije, je tudi grobnica. Če dvigneš deščico, ki pokriva nagrobni kamen, ju vidiš, ki tu počivata, v sliki: pristni tip pohorskega kmeta in njegove žene, Luka Heb in Ana Hleb. »Maria Virgo, sine labe concepta, in-tercede pro nobis«, se glasi napis nad glavnim vhodom v cerkvico. Toda Smolnikarji so Pohorci, so vozniki, drvarji in oratarji. Kadar je praznik sv. Roka, onega, ki ima nad kolenom rano, zadobljeno s sekiro; kadar je praznik sv. Šimena, na Šimensko nedeljo, koncem oktobra ne le 2. julija na praznik Device Marije, imajo na pokopališču okoli cerkvice na Smolniku cerkveni shod. Tedaj nihče izmed drvarjev in voznikov ne dela; to je njihov največji praznik, četudi ga nava' dni koledar ne pozna. In sv. Roka še prav posebej časte, da jih obvaruje ne varne rane s sekiro. Takoj, ko je bila 1. 1860. cerkvica zgrajena, so drvarji z last nimi prispevki nabrali toliko svoto, da so z njo mogli nabaviti »činki« zvonček, ki še danes pozvanja v slovo tistim, ki jih na tem pokopališču polagajo v naročje zelenega Pohorja. V cerkvenem stolpu je visel nekdaj še večji zvon, ki so ga bili kupili kmetje na Smolniku. Ta je že umolknil: grabežljiva roka svetovne vojne ga je odnesla. »Činki« pa še zvoni in kliče, da prihajajo na pokopališče in v cerkev visoko s planin drvarji in vozniki in posestniki Stnolniški. Globokarjevi, Pajkovi, Cebejevi, Žvajgarjevi, Hle-bovi, Gornjakovi, Prodnjarjevi, vsi prihajajo sem na pokopališče. Na Šimensko nedeljo pomešani z veselimi lovci; na vseh vernih duš dan, da par minut po-stojijo ob nezaznamovanih, a dobro poznanih grobovih, ob katerih bo nekoč tudi za nje izkopano hladno ležišče. Tedaj vlada tu bajna tišina. Vroče solze, gorke molitve, goreče sveče polne ljubezni — okoli njih zeleno smrekovje, rumeno lubovje in mecesnovje, ognjeno-rdeče črešnje, nedolžno bele breze in solze, s štirih lip padajoče na grobove — bolj spodaj zamolklo šumenje voda Lobnice in šuštenje stoletnih gozdov; proti večeru silhuete pohorskih grebenov in kozjaških vrhov; vmes viki in klici nemirnih gozdnih ptic. Pa kadar luna z 0-stro zakrivljenim srpom žanje med zvezdicami, da se zdaj tu zdaj tam ktera u-trga in v dolgem loku bogvekam pade in zarije v zemljo, nastanejo srebrni loki, kot da bi hoteli vernim dušam kazati pot s pohorskega pokopališča v nebesa. Dr. F. M. urar M. JLdER-iev sin MARIBOR, Gosposka 15 Prodaja na obroke brez povišanja cen. Popravila točno in po nizki cenil firgentinski trojčki Siamska dvojčka sta vzbudila svoje-časno ogromno senzacijo po vsem svetu- Radika in Rodika sta se zvali zrašče-ni dekleti. Ko so ju hoteli operacijskim potom razdvojiti, ste na operaciji umrli. Od tedaj se je rodilo že več takih dvojčkov, v zadnjem času pa je svet bogatejši še za eno senzacijo. V mestu Stra-ducio v Argentlniji je rodila Joana Rigio zraščene moške trojčke. Dva dečka sta zraščena v ramah, tretji pa z bokom ene ga od bratov. Prva dva imata popolnoma normalne oči, nos in usta, a samo dve roki. Eden levo, drugi desno. Oba imata skupen želodec. Kar se tiče tretjega dečka, je njegovo telo skoro popolnoma normalno. Najznamenitejši argentinski zdravniki zatrjujejo, da tem trojčkom ni usojeno dolgo življenje. Posebno težko jih je prehranjevati, ker imajo vsi trije samo dva želodca. Kadar dobi eden hrano, .pa kažeta ostala dva znake velikih bolečin. Na operacijo seveda ni niti misliti. Znanstveno društvo v Filadelfiji je ponudilo nesrečnim starišem 200.000 dolarjev, da jim prepuste trojčke. Stariši sicer še niso sprejeli ponudbe, vendar pa predvladuje 'prepričanje, da hpdo končno vendarle podpisali pogodbo, ker bodo prišli tako do velike vsote denarja, ki jim bo olajšala življenje. Razen znanstvenega društva so se javila tudi razna podjetja z žeijo, da kupijo trojčke za cirkuško privlačno silo. Spominjajte se CMD Vardunska pokopališča NA TORIŠČU NAJVEČJEGA VOJNEGA PEKLA. SPOMENIKI- PATETIČNI IN ISKRENI Do strašnega centruma nekdanje nemške zapadr.e fronte se vozijo sedaj po desetih letih ljudje kakor na izlet. Ceste so gladke, polja obdelana, od granat razbita in posekana drevesa je nadomestilo novo, mlado drevje, vse je pozabilo na najstrašnejši del vojnega pekla. Izletniki »olčudujejo« ostanke strašnega vojnega delovanja. Samo nekaj razdejanih hiš se še vidi za ličnimi novimi stavbami. Vidi in občuti se pa, da so ruševine v veliko večjem soglasju in skladu z naravo kot pa nove, v naglici zgrajene hiše. Ko ruševin že davno več ne bo, bodo te zgradbe še vedno pričale, da se je v tem kraju nekaj strašnega godilo in da so se ljudje z mrzlično naglico lotili dela in takozvane obnove, da bi se rešili strašnih spominov. Mladi gozdovi so še nizki, mašijo in zakrivajo pa v velikem razmahu od granat vrezana žrela. Vse se bori, dela in trudi'za pozabljenje. To je posebna stran človeške narave in naravnega življenja sploh. To je tek in razvoj življenja, ljudje pa morajo vendarle tolikokrat globoko vzdihniti in z obupom zaklicati: »O, zakaj smo to pozabili! Zakaj so nam usodne napake prišle tako iz spomina, da jih vedno zopet ponavljamo?!« Človeštvu posebno nevaren je patos zmagoslavja. V njem so najglasnejši oni, ki ne poznajo grmečega ognja granat, ki niso hodili in ležali med gnilimi mrliči, oni, katerim ne bodo nidkar znani občutki človeka, ki se zaveda, — ne, ki ima popolno gotovost, da se lahko vsaka tekoča minuta konča s strašno smrtjo. Patetični zmagovalci, ki niso občutili vojne groze, si izmišljajo posebno junaško romantiko in na kosteh raztrganih in zadušenih vojakov postavljajo sijajne spomenike, da imajo veselje nad svojim delom, nad svojo dekorativno umetnostjo in — da svet pozabi na pravo lice vojne. Od daleč vidijo ljudje orjaški kameniti spomenik od Douaumonta in radovedno iščejo pot do njega. Spomenik jim ne pove ničesar, govorijo pa pod njim dolge in goste vrste grobov in še nižje doli 0-stanki bojnih rovov. Tu se vidi, kako so ljudje par let živeli in umirali. — Junaštvo? — Da, to je junaštvo, samo da ni romantično, veselo, osebno junaštvo, temveč junaštvo lačnih, ogroženih množic, obsojencev na smrt. Poleg impozantnega spomenika še stoji skromna kapela, ki so jo postavili takoj po končani vojni. Ta kapela je zgo vornejše od impozantnega spomenika. Vsak obiskovalec mora mimo kamenite sohe: matere, ki drži prst na ustih, ki zapoveduje mir. Mir! — Mir žrtvam, mir ljudem, ki živijo! — V kapeli so na desni in levi strani naloženi veliki leseni zaboji. V teh zabojih so kosti padlih vojakov. Na vsakem zaboju je napisano, kje so se kosti našle. To je vse, kar je znano o življenju tolikega števila ljudi. To so ostanki neznanih vojakov. Na deset in stotisoč jih je. Pravega števila nihče ne ve, samo kosti je vedno več . . . Dnevno se najdejo med kamenjem, bakrom in železom, med ostanki municije in orožja razmetane kosti. Pobirajo in shranjujejo jih v zaboje. Ljudje, ki prihajajo iz barake, govorijo nehote tišje, sram jih je radovednosti, katero je zbudil daleč vidni spomenik. V tej grobnici postane življenje plaho in nekako sramežljivo. Ta grobnica je resnica brez vsake maske, brez vsakega patosa. Ta. resnica se bori proti pozabljivosti in proti pozabljenju. A tudi te spomine bodo napravili za nevidni temelj kamenitih spomenikov. Ostanke tisočerih mrtvih bodo skrili pod marmor in granit, pod pobožne in viso-kodoneče spominske besede in stihe. Svet * skrbi za pozabljenje, proti pozabljivosti ni leka. Naj bodo skriti neznani in znani jima* ki, žrtve strašne vojne, naj jih proslavlja puhli patos ali pa iskrena duša, tek življenja je pač tak, da ves svet na koncc strašnega vojnega gorja veliko bolj ali celo edino še spominjajo materijalne izgube in ne človeške žrtve. Malo jih je, ki prav razumejo glas grobov in zato bi morali biti tem glasnejši kot oznanjevalci človečanstva. NA LAHKO ATLETIKO polagajo poslednje čase hvala bogu tudi naši klubi večjo pažnjo. Saj je to športna panoga, ki bi jo moral gojiti vsakdo, ker ne služi kmalu kakšna stvar v toliki meri vsesplošni okrepitvi telesa kot ravno lahka atletika. Doslej se je pri nas žal še bore malo storilo za razširjenja tega športa. Države, ki korakajo z duhom časa (Anglija, Francija, Nemčija, ČSR), dajejo vsako leto velike vsote za gojitev lahke atletike. Izdale so celo zakonske predpise, ,po katerih mora dati vsako mesto, ki šteje več kot 10-000 prebivalcev, na razpolago primeren športni prostor. Vse kaže, da bomo pri nas na kaj podobnega še dolgo čakali; saj se običajno še v merodajnih kregih smatra šport kot nepotreben luksus! Tem bolj je zato razveseljivo dejstvo, da se naši športni klubi kljub neštetim oviram in težko-čam čim dalje bolj zavzemajo za lahko atletiko, dasiravno so te prireditve vedno globoko pasivne. Jutri dopoldne imamo v Mariboru letošnjo sezono drugo lahkoatletsko prire-dtev, in sicer v okviru ISSK Maribora na igrišču SK Rapida. Na sporedu so vse glavne discipline, kakor teki na 100, 800 in 300 m, skoki v daljino in višino, meti (roglje in kopja. Prijave aktivnih udeležencev so že precejšnje in najdemo med njimi imena odličnih slovenskih športnikov. Miting se prične točno ob 8.30. Vstopnina je izredno nizka: sedeži 5 Din, stojišče 3 Din. drobnosti, predvsem kje se odigra ta tekma in ^odeluje li tudi Beograd, danes ‘e niso znane. CELOVEC—MARIBOR. Medklubskemu odboru se je posrečilo pogoditi se s koroško nogometno zvezo za odigranje mednarodne medmestne nogometne tekme Celovec—Maribor. To je prva taka tekma v Celovcu in se bo vršila že prihodnjo nedeljo 4. novembra v koroški prestolici. Revanža pride na spo red spomladi v Mariboru. Naše mesto bodo v nedeljo zastopali povečini igralci ISSK Maribora, ki jih bosta pojačila Pavlin od Železničarja in Tergletz od Ra pida. SK Rapid želi namreč v nedeljo na vsak način absolvirati prvenstveno tekmo s Svobodo v svoji kompletni postavi. Upamo, da igralci našega prvaka v tej tekmi — ki želimo da bi se ponavljala vsako leto — ne bodo razočarati. HAZENA. 0 Državno prvenstvo v hazeni se bo ven darle nadaljevalo, akoravno zagrebška duba po vej priliki ne bosta sodelovala. )anes je prejel ISSK Maribor brzojavno obvestilo JI1Z, da se odigra v nedeljo 4. novembra bazenska tekma SK Ilirija— 'SSK Maribor za prvenstvo državč. Po- Nadaljevanje prvenstva. V nedeljo, 4. novembra se odigra v Mariboru prvenstvena tekma Rapid-Svo boda na igrišču Rapida-. V predtekmi se srečata v boju za točke tudimlat .ini istih klubov. — Železničarji se pogajajo za1 nedeljsko gostovanje z nekaterimi inozemskimi klubi, ker je ljubljanski Hermes radi svoje prvenstvene tekme s Slovanom zadržan. Za slučaj, da dobi Železničar na svoje igrišče gosta, se bo 1 vršila prvenstvena tekma Rapid—Svo-i boda že predpoldne. Smuški tečaj »Peruna«. Kolesarski klub »Perun« javlja, da priredi v letošnji zimi smuški tečaj. Radi tega vabi vse one, ki imajo veselje do smučanja, da se udeležijo tozadevneag prvega estanka, ki se bo vršil v petek, 2. XI. 1928, ob 2o. v khibovi sobi hotela »Kosovo«. Dunajska šala. Kaj imajo Dunajčani skupnega t dr. Eckenerjem? — Od zraka živijo I Prisil 'Mariborski V E C E R V 1 K TuTržt Glasovir dobro ohranjen, mizna postelja (Tafel-bett) ceneno na prodaj. Račje št. 10. Hlapec, mlad, inte!lgenten. želi službo k enemu konju ali kako drugo tako delo. V zalivalo bi poučeval angleščino brezplačno, katero zna perfektno eni, ali dve domači osebi v prostem času. Dopise na upravo lista pod »Hlapec«. 2092 Mnogo denarja lahko zaslužijo zaupne poštene in čedne pisave zmožne osebe obojega spola v vsakem kraju Slovenije z nabiranjem članov za »Ljudsko samopomoč« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. Pridite takoj v Mariborski dvor k Osetu na furež (koline) in sladki vinski mošt. Zbirališče copatarjev 1 2082 Park kavarna! Danes v sredo koncert. Začetek ob 19. uri. 2084 Ključavničarski vajenec se sprejme. Ključavničarstvo Splavarska ulica 4. 20V6 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Uger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X Oddam snažno, mebiovano sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom eni ali dvem gospodičnam. Naslov pove uprava lista. 2076 >JVasa setOAt\\