------   141    ------
Slovenske humoreske.
Po narodnih pravlicah spisal Vicko Dragan.
Gostovanje v  Verbovcu. V noči prišelci ali prežari,   tudi zaplečavci imenovani,   marsikako prevzetijo napravijo.   Županu  so plug  na sleme  potegnili,   pred „rotovžema   so obesli   njegovo brano in več takošnih burk so napravili.
Drugi dan gostovanske kuharce že zgodaj klopočevo župo kuhajo, in po zajutreku se začnejo igre. Zovčin je ravnatelj vseh iger. Lovijo tate in jih pripeljajo pred sodnika, nesejo v procesii bos man od nevestnega doma v hišo ženina, kjer je drugi dan gostija.
Bos man je pogača v podobi deteta, na kteri je viditi celo gospodarstvo, malih babik, petelinčkov, kravičk i. t. d. Oče starašina bosman prej, kakor mlada žena spat gre, med godbo in pesmami nevesti v krilo položi. Ženski spol speva:
Darujemo ti bosman                         Darujemo ti bosman
Zakona izgled, —                            Zakona izgled, —
Da bi bila srečna                              Da bi ti dobila
Dosti dosti let!                                 Ljubeznih detet!
Darujemo ti bosman Zakona izgled, — Da bi v njem le pila Sami sladki med!
Mlada žena vzeme bosman  in ga svojemu možu da; možaki pojejo:
Darujemo ti bosman                      Darujemo ti bosman
Zakona izgled, —                         Zakona izgled, —
Da bi bil ti srečen                         Da bi bile polne
Še ko stari ded.                            Parma in klet.
Darujemo ti bosman                       Da bi veselili
Zakona izgled, —                         Se drugokrat pa vsi.
Da bi skoro prišla                         Dobre volje bili
Na tvoj'ga brata red.                     V toti hišici!
Bosman vzeme mladi mož in ga položi na mizo. Ba-bičke hvalijo umetnost kuharce, otroci pa sline cedijo po njem, in željno čakajo časa, kadar se bode razrezal in med gosti razdelil.
Pred obedom je lov brakovice, pirovice — gibanice.   Mlada  žena   jo   more   speči.    Kadar  testo   teni^
------    142    ------
gledajo babičke, ali se kaj terga, in če se zlo terga, jim je to znamenje nesrečnega zakona. V brakovico nameša majarona, tri brinjeve jagode in druge dišave. Potem pa beži z njo v kuhinjo, in jo na novem bukovem loparji potisne v peč, in pri peči tako dolgo čaka, deržeč stil lo-parov med nogami, dokler se ne izpeče.
Potem pa jo zamota v belo rušico, dene v korbulico, in sadaj ban de ras beži z njo po vesi. Gosti bežijo za njim, in če je banderaš brakovico ali pirovico srečno nazaj prinesel, in ga ni v begu nihče ulovil, je to znamenje srečne ženitve.
Domu pridši dene gibanico na mizo, in vsaki gost dobi falaček pirovice.
Sedaj se začne obed — in mlini meljejo, da po želodcu ropota ko toča po koruzi.
V Verbovcu vsigdar do petka gosti vkup ostanejo, in še v petek jim mora mlada žena gibanjeve župe skuhati.
Godci zagodejo žalostnico — in konec je veselja že-nitovanskega.
Jaz pa sklenem svojo povedko s besedami slovenskih pripovedovavcov: „Bil sem tudi jaz poleg, smo dobro jeli in pili — ali meni je samo po bradi kapalo — v želodcu pa ni nič ostalo."
Z Bogom, dragi moji Verbovčani, bratje Ribčanov in Lemberžanov! Hej brata Ribničan in Lemberžan: ali ne bi tudi vidva kakošne povedala o svojih rojakih?
Razjasnjenja: Klopoceva župa, Klachelsuppe.