40/6* GLASILO OBČINE DOMŽALE 15. februarja 2002-letnik XLI, št. 2 S.februarju - slovenskemu kulturnemu prazniku so posebno skrb namenila tudi naša kulturna društva. Tako smo bili v teh dneh priča vrsti prireditev, ki jih predstavljamo na kulturnih straneh, lahko pa boste prebrali tudi o uspešni premieri Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba. Tokrat so zaigrali prijetno predstavo Lev in miš, nad katero so bili zlasti navdušeni najmlajši gledalci, ki so si jo ogledali v okviru otroškega »Žuv žava«. Iran 5 Letošnji otroški parlament se je zaključil z osrednjim republiškim parlamentom, kije zasedal v dvorani, v kateri navadno zasedajo poslanci in poslanke Državnega zbora RS. Še prej pa je v Domžalah zasedal parlament širše obljubljanske regije. Njihovi gostitelji so bili učenci in učenke Osnovne šole Venclja Perka, kjer se je parlament dogajal, ter učenci in učenke OŠ Dob, ki so pripravili letošnji občinski parlament. Srečanje z nekdanjimi predsedniki skupščine in izvršnega sveta naše občine Občina Domžale je bila vedno korak pred dragimi inje tudi danes Fotografija s srečanja nekdanjih predsednikov skupščin in izvršnih svetov: sedijo (z leve) Franc HABJAN, predsednik občine od 1957 do 1963; županja Cveta Zalokar Oražem, Jože Pogačnik, predsednik skupščine od 1963 do 1969; stojijo (z leve) mag. Tomaž Stebe, predsednik izvršnega sveta od 1993 do 1994; podžupan mag. Milan Pirman; Viljem Držanič, predsednik izvršnega sveta od 1974 do 1978; Herman Breznik, predsednik izvršnega sveta od 1980 do 1984 ter Peter Primožič, predsednik skupščine občine od 1986 - do 1990. Znano je, da zgodovino oblikujejo ljudje, ki ostajajo v njej zapisani po svojih uspehih, morda tudi neuspehih. Z vodenjem države, lokalne skupnosti ali le krajevne skupnosti so dali v času opravljanja pomembne funkcije pečat tej skupnosti, ljudje pa se jih navadno spominjamo po večjih dosežkih, vse prepogosto pa nanje tudi pozabljamo, čeprav so mnogi od njih pomembno vplivali na razvoj skupnosti v času, ko sojo vodili. Tudi naša občina ima svojo zgodovino in sedanjost, ki ju oblikujemo vsi, ki v njej živimo. Med nami pa so ljudje, ki so opravljali funkcije predsednikov občine, predsednikov skupščine ter izvršnih svetov in so vsak v svojem času pomembno prispevali k njenemu razvoju. Z namenom, da se z njimi sreča, jih seznani z najpomembnejšimi projekti občine danes in v bližnji prihodnosti, pa tudi z namenom, da jim želi zdravja v prihodnjem letuje županja Cveta Zalokar Oražem, skupaj s podžupanom mag. Milanom in Pirmanom povabila vse nekdanje predsednike občine, skupščine in izvršnega sveta in vesela je bila, ker so se njenemu povabilu odzvali v velikem številu. strah 2 Slovenski kulturni praznik v * France Prešeren bo vedno med nami, saj vsako leto praznujemo na ta dan praznik kulture. Pesnik je s svojo poezijo dokazal, da je tudi v slovenskem jeziku možno izraziti najgloblje misli in čustva, kakor v jezikih drugih evropskih narodov. Zato je tudi NAJVEČJI slovenski pesnik. Naj nas ta praznik vedno znova spominja, da smo se ohranili kot narod prav zaradi svoje kulture. V naši preteklosti smo se vedno znali zoperstaviti pred tujimi vplivi. Zgodovina Slovencev je hkrati tudi zgodovina slovenske kulture. Zato je pomembno, da namenjamo kulturi vso pozornost vedno in vsak dan, kajti to je bogastvo človeka, ki se obrestuje bolj kakor katerakoli druga naložba. Naša bogata kulturna zgodovina in naša močna umetniška današnja ustvarjalnost utrjujeta ugled naše države v svetu. Kjerkoli živimo Slovenci, je prostor za pisano slovensko besedo in za drugo umetniško ustvarjalnost. Zato na Prešernov dan ne slavimo le spomina na velikane slovenske poezije, ampak je to dan, ko v Cankarjevem domu podelimo najvišja priznanja za kulturno ustvarjalnost Slovencev. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat'dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed ho mejak! Saša Kos SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Informativna dneva: petek, 15. februarja, ob 9.00 in 15.00 uri sobota, 16. februarja, ob 9.00 uri Spoznali boste profesorje. Pogledali boste v učilnice, ki bodo sodobno opremljene jeseni čakale na vas. Spoznah' boste program izbirnih vsebin (ekskurzije - tudi v tujino, športni dnevi, kulturno umetniške vsebine...). Povedali boste svoje želje in pričakovanja. Potrudili se bomo, da jih bomo v času 4 letnega šolanja kar največ uresničili. Zakaj v domžalsko gimnazijo? Ker prva generacija ne pomeni »biti poskusni zajček«! " Ker je na šoli dovolj dobrih profesorjev! Ker je šola dobro opremljena, s pomočjo občine pa se bo oprema še izboljšala! " Ker je šola blizu doma; starši bodo prihranili denar, dijaki pa čas! Ker letos vpisa ne bomo omejevali! stran 2 Občina Domžale in Osnovna šob Preserje pri Radomljah vabita na slovesno otvoritev prizidka s telovadnico Prireditev bo v četrtek, 28. februarja 2002, ob 18. uri Slovesnost, ki jo bodo pripravili učenci in učenke OŠ Preserje pri Radomljah, bo v večnamenskem prostom. Slavnostna govornika bosta županja Občine Domžale, ga. Cveta Zalokar Oražem, in predstavnik Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Vljudno vabljeni! KLEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI i Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: I • ESAL (SALONIT ANHOVO) II »TRIMO TREBNJE (licenčni partner) [•TONDACH, BRAMAC, CREATON ANDREJ VRTACIC fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 0183 12 355, GSM 041 689 750 Vsem osnovnošolcem, dijakom in študentom, ki v teh dnth odhajajo na zaslužene počitnice, želimo veliko prijetnih, varnih in veselih počitniških dni. Uredništvo stran KULTURNI PRAZNIK Slavnostna akademija ob kulturnem prazniku je bila 8. februarja v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Slavnostni govornik je bil Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale, v kulturnem programu pa so nastopili številni kulturniki stran STARŠEVSKO VARSTVO Ob pomoči gospe Irene Tonkli s Centra za socialno delo Domžale vam v tokratni številki začenjamo predstavljati Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Tokrat lahko največ preberete o vrstah starševskega dopusta (porodniški očetovski, posvojiteljski, dopust za nego in varstvo otroka). stran PREDSTAVLJAMO Na tej strani lahko preberete o ptujskih nagrajencih Polonci in Francu Ravnikarjevima s Sv. Trojice, o Stanetu Cerarju iz Dobovelj, kije pred kratkim praznoval življenjski jubilej,in o priznanjih za praporščake. stran NAGRAJUJE TANJA ZAJC ZUPAN Kot smo vas obvestili že v prejšnji številki, tokrat prispeva nagrade ena najbolj znanih citrark Tanja Zaje Zupan, ki vas vabi 8. marca v halo Komunalnega centra na koncert namenjen praznovanju dneva žena. Pet srečnežev bo dobilo vsak svojo vstopnico in enega od Tanjinih CD-jev. Srečno! stran RAZPISI IN JAVNA POVABILA Ne prezrite številnih javnih povabil za prijavo programov z različnih področij /sofinanciranje založništva, dela z mladimi, kulturnih prireditev, preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine, itd.) ter dveh razpisov kreditov, opozarjamo pa tudi na obvestilo JKP Prodnik. Priznanje za življenjsko delo -Francu Raku Pred kratkim je Športna zveza Domžale podelila priznanja za športne dosežke v letu 2001, Priznanje za življenjsko delo je vsestranskemu športniku in Športnemu delavcu Francu Raku izročil podpredsednik Športne zveze Domžale Marjan Gorza. stran 14 € Srečno, olimpijki! Dijana Grudiček KAJ JE NOVEGA stran 2 Dober dan, bralci in bralke, čeprav se zdi, da sjno se komaj dobro oddahnili od novoletnih praznovanj, smo že sredi februarja. Za nami so že prve letošnje prireditve, med njimi so imele posebno mesto prireditvi ob 8. februarju - kulturnem dnevu in upam, da ste obiskali katero ter se ob tem spomnili na našega velikega pesnika. Tudi pustovanje je že mimo in upam, da ste uživali in si morda tudi sami nataknili katero od mask, čeprav mnogo trdijo, da ljudje pravzaprav maske le redko snamemo. Pred vami je druga številka letošnjega jubilejnega SLAMNIKA, ki bo proti koncu leta praznoval svoj 40. rojstni dan Izpolnjujemo obljube, dane v prejšnji številki in iz njegove zgodovine prinašamo prvi uvodnik, ki gaje napisal tedanji prvi odgovorni urednik prof. Milan FHerin, ki ga ob tej priložnosti lepo pozdravljam. Če boste podrobno prebrali njegovo besedilo, boste lahko ugotovili, da se vsebina SLAMNIKA v teh štirih desetletjih ni bistveno spremenila. Ohranjamo vrsto rubrik, ki so začele svojo pot v letu 1964, čas, v katerem živimo, je nekatere od teh preoblikoval, kar pa se tiče naših pridnih sodelavcev in sodelavk ter njihove, vloge pri glasilu, pa besede kot jih je 11. zapisal prof. Milan Flerin, lahko le ponovimo: List bo živel od prispevkov svojih sodelavcev, sodelavci pa naj bodo vsi občani naše komune. Zato vabimo vse k sodelovanju. Vsak dopis, vsako v njem izraženo mnenje, nam bo dobrodošlo. Hvaležni bomo tudi za kritiko objavljenih prispevkov in po potrebi objavili tudi drugo mnenje." Tretja letošnjega številka izide 8. marca, zato vaše prispevke pričakujemo do 25. februarja 2002 do 12. ure. Poskusite nam članke poslati po elektronski pošti vera.vojska@domzale.si ali dostaviti na disketah, rte pozabite na fotografije. Pa še to: ker med vas pridemo prav ob 8. marcu, vas vabimo k sodelovanju, saj bomo eno stran Slamnika namenili vsem naših ženskam. Imate pesem, ki ste jo napisali mamici, babici ali tašči, prijateljici alf znanki, morda sosedi, kratko voščilo ali čestitko. Pošljite in morda bo prav vaša objavljena na strani, namenjeni dnevu žena. Ne pozabite pripisati, komu jo namenjate in vaše ime, priimek in naslov, velja pa: kdor prej pride, prej melje. Prav v teh dneh so pred vsemi našimi šolarji počitnice, želim jim, da jih preživijo prijetno, lepo in varno ter da se v šolske klopi vrnejo spočiti in polni energije za dva meseca, ki sta prednjimi. Lepo se imejte in ne pozabite na povabilo k sodelovanju. Za pokušino pa pesmica iz HARLEKIN-ove zbirke voščil in posvetil: En poljub na vsako stran: kakršnih si želimo: Moje sonce, zvezd sijaj, Bistri vir in senčni gaj, SvetU biser, lune žar; Mojega življenja čar; Vse kar srečo mi rodi - si edino mati ti! Odgovorna urednica mi':: ifl.4Hi "j^H G.Franc Habjan In g. Viljem Držanlč G. g. Jože Pogačnik, g. Herman Breznik Peter Primožič In Srečanje z nekdanjimi predsedniki skupščine in izvršnega sveta naše občine Občina Domžale je bila vedno korak pred drugimi inje tudi danes (nadaljevanje s 1. strani) Tudi naša občina ima svojo zgodovino in oblikovali smo vsi, ki v njej živimo. Med nami pa so ljudje, ki so opravljali funkcije predsednikov občine, predsednikov skupščine ter izvršnih svetov in so vsak v svojem času pomembno prispevali k njenem razvoju. Z namenom, da se z njimi sreča, jih seznani z najpomembnejšimi projekti občine danes in v bližnji prihodnosti, pa tudi z namenom, da jim želi zdravja v prihodnjem letu, je županja Cveta Zalokar Oražem, skupaj s podžupanom mag. Milanom in Pirmanom povabila vse nekdanje predsednike občine, skupščine in izvršnega sveta in vesela je bila, ker so se njenemu povabilu odzvali v velikem številu. Po uvodnem pozdravu je županje predstavila glavne projekte, s katerimi se trenutno ukvarja občina ter spregovorila o problemih, ki spremljajo razvoj občine. Posebej je spregovorila o prihodnosti občine, katere temelj bo sprejeti razvojni program, ni pa pozabila tudi na zahvalo vsem prisotnim za delo, ki so ga opravili za dobro občine, hkrati pa jim je predlagala, da v prostem razgovoru povedo svoje izkušnje, ki bodo sedanjemu vodstvu zanesljivo prišle prav, hkrati pa je menila, daje razgovor tudi priložnost, da nekdanji najvplivnejši možje (med njimi namreč ni bilo nobene ženske) tudi njo opozarjajo na probleme, ki jih opažajo v občini. Najprej je treba zapisati, da so vsi navzoči nekdanji predsedniki poudarili, kako jih veseli, ker ji "občina" ni pozabila. Ko so sprejemali svoje funkcije, so bili časi sicer drugačni, prevzem tako odgovorne funkcije pa vedno korak v neznano. Iz svojih izkušenj opravljanja funkcije predsednika občine dve mandatni obdobji je g. Franc Habjan, povedal, da je bilo najtežje, ko si bil izvoljen in si analiziral trenutni položaj, ugotoviti, kaj je tisto, čemur moraš nameniti posebno skrb, da bo življenje okoli tebe prijetnejše. Spomnil seje leta 1959, ko je "republika" zelo omejevala razvoj tedanjega obrtništva oz. podjetništva, Domžale pa so potihem tedanjo zakonodajo obšle, dajale so dovoljenja za razvoj tega področja in ko je bila leta 1962 zakonodaja spremenjena, so lahko Pripombe na vozni red vlakov na kamniški progi Občine Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin so na Slovenske železnice naslovile pripombe, v katerih kot PODPISNICE POGODBE O enotni vozovnici, z začudenjem ugotavljajo, da so SŽ brez predhodnega posvetovanja z imenovanimi občinami (člen pogodbe o enotni vozovnici) sprejele nov vozni red vlakov na »Kamniški progi« z veljavnostjo od 16.12.2001 do 14.12 2002. Z novim voznim redom so SŽ na »Kamniški progi«: ukinile štiri vožnje, za katere, glede na številne pritožbe občanov o »porušitvi takta voženj vlakov v dopoldanskem času«, občine predlagajo vodstvu SŽ, da takoj ponovno aktivira par vlakov z odhodom iz Ljubljane ob 8.15. ter odhodom iz Kamnika ob 9.15. Hkrati občine protestirajo, da so VLAKOM, KI V PROMETNIH KONICAH VOZIJO NA RELACIJI Ljubljana - Domžale (Jarše) - Ljubljana »DODALE OZNAKO 9), kar pomeni, da vlak ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih TER DODATNO V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC,« in zahtevajo, da omenjeni vlaki VOZIJO V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC. Hkrati občine, vključene v projekt »enotne vozovnice«, prosijo vodstvo SŽ, da ugodno reši podane predloge in s tem zadovolji potrebe naših občanov -uporabnikov javnih prevozov. Občine se zavzemajo za aktiviranje in nadgradnjo »projekta enotne vozovnice«, katerega končni cilj mora biti: ZADOVOLJNI POTNIKI IN IZVAJALCI JAVNEGA PREVOZA Urad županje le ugotovile, daje bila to zelo dobra poteza, katere pozitivne posledice občutimo še danes. Enakega mnenja je bil g. Jože Pogačnik, predsednik skupščine, ki je obudil spomine na svoje vodenje občine, kije vedno skušala, včasih tudi mimo začrtane republike smeri, iskati najboljše rešitve za svoj razvoj. G. Viljem Držanič, prvi predsednik Izvršnega sveta tedanje skupščine občine Domžale, seje spomnil časov, koje Kamniška Bistrica poplavljala in odnesla vse mostove. To je bila obdobje, koje bilo v tedanji občini kar štirinajst žerjavov za 14 velikih investicij, saj je bil to tudi čas samoprispevkov, spomnil je še na nekatere pomembnejše dogodke iz njegovega mandata (odprtje centralne čistilne naprave), nato pa seje lotil sedanjost občine. Poudaril je, da so vsi zelo veseli, če občine napreduje ter daje njegova želja, da bi v Domžalah končno dobili prijetno kavarno, morda v stavbi nasproti občine. Pritrdili so mu vsi zbrani, ki so ugotavljali, da v centru mesta, ki je v zadnjih letih dobil najmanj, ni prostora, kjer bi človek popil kavo, prebral dnevno časopisje ter se predvsem srečal s prijatelji, s katerimi se sedaj dobivajo v kavarni v okviru VELE, opozoril pa je tudi na nujno rešitev problema domžalske knjižnice. Ob tem seje prav hitro razvila razprava o tem, kako vsi želijo, da bi šla občina Domžale tudi v prihodnje po poti razvoja, pri tem pa so kar vsi po vrsti opozorili, daje v zadnjih letih najmanj dobil center mesta, kije zelo neurejen, potrebno pa bi bilo urediti tudi vhode v mesto, ki nikakor ne kažejo, da so mesto Domžale urejeno mesto. G. Herman Breznik, tudi predsednik izvršnega sveta, je opozoril na neurejenost makadamske ploščadi sredi mesta in bil zelo zadovoljen, koje županja povedala o predvideni ureditvi začasne tržnice. Spomnil seje, kako je bila v času, koje imela občina še nazdor nad izterjavo in je bila le-ta kar 96 odstotna. Pozabil pa ni niti na skrb občine, da bi vsem, ki so se znašli v zagatah, pomagala. Rad se spominja tudi številnih obiskov delegacij iz cele nekdanje Jugoslavije in tudi od drugod, ki so prihajali gledati uspešno obrtno občino. Vsi skupaj pa so se prisrčno nasmejali, ko je Dovedal anekdoto, kako je minister iz Črne Gore ugotovil, da ima občina Domžale večji bruto proizvod kot tedanja republika Črna gora. Gospoda Petra Primožiča, nekdanjega predsednika Skupščine občine Domžale je najbolj zanimalo oblikovanje regij, ob tem pa se ni strinjal z nadaljnim drobljenjem občin. Poudaril je, daje v občini Domžale tudi danes še precej stvari, po katerih smo sloveli v preteklosti in slovimo po njih še danes. Veseli ga, da občina napreduje, najbrž tudi z njeno pomočjo (obrtno industrijske cone) raste sposobnost nadomestitve izpada industrije in gospodarstva s podjetništvom. Podjetniški zagon po njegovem mnenju ostaja, spodbuja razvoj, pri čemer pa se prispevek posameznikov ne sme pozabiti. Nekdanji predsednik Izrvšnega sveta Skupščine občine Domžale, sedanji mengeški župan mag. Tomaž Štebe je govoril zlasti o prihodnosti, o potrebni povezavi z Evropo in vključitvi v Nato in Evropo, kar bo prineslo nove izzive tudi za lokalne skupnosti. Glede uspešnosti občine pa je menil, daje njena skrivnost v tem, da v Domžalah nikoli nismo bili birokrati, vedno smo vedno gledali širše in puščali ljudem možnosti razvoja in uresničevanja njihovih načrtov, medtem ko so ponekod gledali le v papirje. V prijetnem razgovoru so nekdanji predsedniki poudarili, da ima občina še danes velik ugled, tudi zaradi razvoja v polpretekli zgodovini. Vsi nekdanji funkcionarji imajo še vedno dober občutek, da so v času svojega predsednikovanja naredili - skupaj s sodelavci, največ kar je bilo mogoče. Pred koncem srečanja pa so opozorili tudi na nekatere zadeve, s katerimi niso zadovoljni zlasti širše v Sloveniji -prodaja bank, proračun z vrsto lukenj, primankljaj, ki ni pameten tako na ravni republike kot občine. Ob koncu prijetnega razgovora, v katerem so prisotni izpostavili tudi nekatere druge probleme in se v glavnem strinjali z usmeritvami nadaljnega razvoja občine, je županja poudarila, daje prijetno -tudi danes poslušati, kako uspešna in kakšen ugled je imela občina Domžale nekdaj in ga ima, tudi zaradi opravljenega dela nekdanjih vodstvenih mož, še danes. Zahvalila seje vsem za njihov prispevek in povedala, da bodo tudi v prihodnje vrata občine na stežaj odprta za nasvete, predloge in pobude vseh ljudi ter prisotnim zaželela še veliko prijetnih dni. Odgovorna urednica S sklepom Vlade Republike Slovenije dne 31. januarja 2002 se je naša šola reorganizirala v zavod z dvema organizacijskima enotama: Poklicna in strokovna šola Gimnazija Soustanoviteljica šole je Občina Domžale. GIMNAZIJA V Srednji šoli Domžale bomo v petek 15. februarja ob 9. in 15. uri ter v soboto 16. februarja 2002 ob 9. uri pripravili informativna dneva za osnovnošolce. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Na informativnem dnevu boste: Spoznali boste profesorje. Pogledali boste v učilnice, ki bodo sodobno opremljene jeseni čakale na vas. Spoznali boste program izbirnih vsebin (ekskurzije - tudi v tujino, športni dnevi, kulturno umetniške vsebine...). Povedali boste svoje želje in pričakovanja. Potrudili se bomo, da jih bomo v času 4-letnega šolanja kar največ uresničili. Gimnazija je splošno izobraževalna šola. Pripravlja za nadaljevanje izobraževanja. Nadgrajuje znanje, pridobljeno v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo. Spodbuja ustvarjalnost, razvija znanje, sposobnosti, spretnosti in osebnostne lastnosti, potrebne za uspeh v kasnejšem poklicu in življenju. Spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženosti telesnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti kot celote. Omogoča seznanjanje s sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost Gimnazijski program zagotavlja izbirnost na ravni dijaka in na ravni šole. Profil naše šole: Gimnazija splošne smeri (za razliko od klasične, tehniške, umetniške idr.) Izbirnost za dijaka: Dijakom bo omogočena višja raven pouka na področjih, kijih še posebej zanimajo, hkrati s tem pa bodo lahko izbirali med znanji in pridobivali izkušnje iz glasbene, likovne in drugih zvrsti umetnosti (besedne, filmske itd...). V šolskem letu 2002/2003 bomo vpisovali v 2 oddelka splošne gimnazije predmet št. ur/ted. slovenščina 4 matematika 4 angleščina 3 nemščina 3 zgodovina 2 športna vzgoja 3 glasba 1,5 likovna umetnost 1,5 geografija 2 biologija 2 kemija 2 fizika 2 informatika 2 Obvezne izbirne vsebine (športni dnevi, zdravstvena vzgoja, kulturno umetniške vsebine...) 90 Poleg teh predmetov bo šola ponudila še dodaten jezik, verjetno italijanščino, in številne dejavnosti izven pouka. Maturitetni predmeti: angleščina, nemščina, zgodovina, geografija, kemija, fizika, biologija, psihologija Zakaj v domžalsko gimnazijo? Ker prva generacija ne pomeni "biti poskusni zajček"! Ker je na šoli dovolj dobrih profesorjev! Ker je šola dobro opremljena, s pomočjo občine pa se bo oprema še izboljšala! Ker je šola blizu doma; starši bodo prihranili denar, dijaki pa čas! Ker letos vpisa ne bomo omejevali! POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA Šola vas lahko izobrazbi za poklice v strojništvu in trgovini (kot odrasle tudi v usnjarstvu). Po končanem šolanju se boste lahko zaposlili v obrti in podjetjih ali pa nadaljevali šolanje v poklicno tehniškem izobraževanju, opravili mojstrske izpite ali nadaljevali študij na višji ali visoki šoli ali na univerzitetnem študiju. Dijaki v Srednjo šolo Domžale prihajajo tudi iz oddaljenejših delov Slovenije in stanujejo v Ljubljanskih dijaških domovih, zaradi nove avtoceste je čas vožnje zelo skrajšan. To šolanje ima v Domžalah že dolgo tradicijo. končani triletni šoli. Izobraževanje traja 2 leti in se konča s poklicno maturo. Ves pouk poteka v šoli. STROJNIŠTVO: strojni tehnik EKONOMIJA: ekonomsko komercialni tehnik Nižje izobraževanje: STROJNIŠTVO: obdelovalec kovin Dualni izobraževalni program: mladenič/mladenka se med izobraževanjem imenuje vajenec/ vajenka, ima stalno učno mesto in sklenjeno učno pogodbo, v prvem letniku se približno 1/4, v drugem in tretjem pa 1/2 časa izobražuje pri obrtniku, v času šolanja ima polovično zavarovalno dobo (delavska knjižica), prejema vajeniško plačo. Izobraževanje traja 3 leta in se zaključi z zaključnim izpitom. Letos so razpisani poklici: STROJNIŠTVO: avtomehanik,. avtoklepar, instalater strojnih inštalacij in klepar - krovec. Šolski izobraževalni programi: mladenič/mladenka se med izobraževanjem imenuje dijak/dijakinja, vsi učenci trgovske šole imajo v drugem in tretjem letniku praktično usposabljanje v trgovinah po individualnih pogodbah med šolo in izvajalci praktičnega pouka. Izobraževanje traja 3 leta in se zaključi z zaključnim izpitom, teoretični in praktični pouk poteka v šoli, del praktičnega pouka za redke poklice pri obrtniku. STROJNIŠTVO: finomehanik in urar, strojni mehanik TRGOVINA: trgovec Poklicno-tehniški izobraževalni programi: Sem se lahko vpišete po uspešno V programu usnjarstva se iztekajo izobraževanja zadnjih generacij na naši šoli, ker nam MŠZS ni odobrilo ponovnega razpisa v tej smeri, ker je bilo lansko leto premalo kandidatov. Izvedeno bo izobraževanje odraslih tako v poklic kot tudi v nadaljevalni poklicno-tehniški program (PTI ali 3+2) tako za usnjarje, kot tudi za strojnike in trgovce. Izvajamo tudi prekvalifikacije za vse naštete smeri. Srednja šola Domžale deluje na dveh lokacijah. Uprava in teorija sta v obnovljenih in prizadetih prostorih na Cesti talcev 12 (pri nekdanji tovarni Toko), strojne delavnice z galanterijskimi in konfekcijskimi delavnicami in delom teorije pa so na Ljubljanski c. 105, nasproti tovarne Helios. Laboratoriji in učilnice so moderno opremljeni, tudi računalniške učilnice, telovadnico pa nameravamo zgraditi v najbližji prihodnosti. Dijaki so dobro in varno počutijo, ker imamo primerne učitelje in zanesljivo varnostno službo. Dijaki se lahko vključijo v dejavnosti Odprte roke (astronomski krožek, šolski, radio, novinarski krožek, oblikovanje okrasnih izdelkov, računalniški tečaji... sodelujejo na regijskih in državnih tekmovanjih v znanju in športu, nastopajo na modnih revijah in razstavljajo na sejmih, sodelujejo pri pripravi in izvedbi zaključnih plesov, se udeležujejo strokovnih ekskurzij (Miinchen, Bolo-gna, Gradec, Benetke, slovenska podjetja...) O dodatnih informacijah se lahko pozanimate na tel. številki: 724 06 30 (tajništvo) ah' 724 22 47 (svetovna služba). Vse pa lahko izveste in si ogledate na informativnih dnevih 15. in 16. februarja 2002. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-14-599,72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAG AR, PAVEL PEVEC, JANEZ STTBRIČ, MARTA STARBEK URBAN ZNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 72-14-599,72-20-100. URADNE URE: vsak petek od 13-14 ure. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., c. 24. junija 23,1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52,1260 Ljubljana - Polje. ........................... . . . .. ... ..... !!"" stran 3 KAJ «1 E NOVEGA Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Obetaven kulturni utrip nase občine Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na sam kulturni praznik v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Letos smo se odločili za dve prireditvi, na katerih je govoril ravnatelj Glasbene šole Domžale, v kulturnem programu, ki ga je povezovala Ajda Kalan, Anton Sani nik ki je pripravil tudi vezno besedilo, režiral pa Alojz Stražar, pa so nastopili: Slovenski oktet, gledališka igralka Metoda Zorčič, pianist Aci Bertoncelj, baritonist Jože Vidic ob klavirski spremljavi Urške Vidic, violinistka Maja Savnik, ki jo je spremljala pianistka Hermina Hudnik ter slikarka Mojca Vilar, ki je med slovestnostjo naslikala pesnika. Slavnostni govornik g. Anton doma pomembnejšega Savnik je v začetku govora poudaril, da ima slovenski kulturni praznik za nas Slovence poseben pomen. Ko je v prvi polovici 19. stoletja takratna avstroogrska oblast hotela ohraniti nemški jezik v uradih in šolah in pri tem trdila, da je nemščina jezik izobraženstva, slovenščino pa naj bi bilo moč uporabljati le za domačo rabo, je Prešeren ustvaril umetnost za izobraženo slovensko družbo. Dokazal je, da se slovenščina lahko enakovredno kosa z dotedaj bogato izoblikovanimi jeziki velikih narodov, kot pesniška osebnost, pa seje povzdignil v enakovredno primerljiv nivo z največjimi italijanskimi, španskimi, angleškimi, nemškimi, poljskimi in ruskimi pesniki. Slovensko poezijo je postavil na raven sodobne Evrope, ne da bi pred tem imel predhodnika. Nato je govoril o pomenu Prešerna za vse nas, saj ni pomemben samo kot izjemen poet, temveč tudi zaradi kompleksnosti njegove osebnosti, saj njegova dela izpovedujejo sodobna filozofska in socialna ter demokratična načela, ki so aktualna še dandanes. Ta so brez dvoma igrala veliko vlogo pri narodni ohranitvi in konec koncev tudi pri osamosvojitvi. Lotil se je tudi »kulturne inventure«, ki pa je predvsem pomembna za kovanje vizij in strategij za našo prihodnost, in nadaljeval: »Ker je jasno, da smo Slovenci na pragu 21. stoletja na prehodu v novo zgodovinsko obdobje, saj se združujemo v nove gospodarsko politične integracije, je dober kulturni program še kako nujen. Kajti, na tej poti na nas prežijo nevarnosti, ki grozijo, da se naš jezik, kultura in narod stopi v evropskem talilnem loncu. Če bo heterogenost evropskih narodov, kakor razglašajo nekateri, ovira, se to lahko zgodi, če pa bo Evropa spoznala in razumela, da je ogromen potencial različnosti idej, kultur, znanj in izkušenj usmerjen v nove izzive velika prednost, se tega ni bati. Poudaril je, da bi se morala sredstva za kulturne dejavnosti povečevati, saj je vendarle avtohtona kultura v preteklosti pripomogla k preživetju našega naroda. Zato bi se morali politiki in kulturni uradniki zavedati, da kultura in šolstvo nista potrata, marveč naš nacionalni interes. Skratka, ne smemo dopustiti, da bi bile vajeti-preveč zategnjene pri financiranju in še posebej pri usmerjanju našega kulturnega razvoja. Ta se mora širiti v vse smeri in se oplajati kot cvetoči travnik s tisočerimi cvetovi. Svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami: »Pogoj je seveda, da verjamemo v ljudi in v njihovo ustvarjalnost. V preteklosti smo bili glede tega Slavnostni govornik Anton Savnik Slovenski oktet In gledališka Igralka Metoda Zorčič premalo samozavestni in smo često mislili, da so drugi boljši od nas! Morda smo se v teku stoletij Slovenci zaradi vplivov sosednjih narodov in migracij vendarle nekoliko spremenili in razvili določene lastnosti. Menim, da nas še vedno odlikuje senzibilna slovanska duša, da imamo privzgojeno germansko natančnost in pridnost, oplojeno z mediteransko-vzhodnjaško iznajdljivostjo in lahkotnostjo, to pa so lastnosti, ki v teh časih zagotavljajo preživetje. Kot dokaz navajam npr. uspehe naše filmske umetnosti, glasbe (300 let filharmonije), gledališča, itd, ki so bili v preteklosti velikokrat rezervirani za jug bivše države. Tudi na našem ožjem občinskem področjuje kulturni utrip obetaven. Četudi so Domžale mlado mesto, imajo bogato kulturno tradicijo, ki se je pričela z razcvetom gospodarskega razvoja v 19. stoletju. Prebujanje narodne zavesti je pospeševalo množično ustanavljanje kulturnih društev, ki je prvo kulminacijo doseglo med obema svetovnima vojnama, ko so imele Domžale kar tri veličastne kulturne hrame -Društveni, Sokolski in Godbeni dom, v katerih se je odvijalo bogato kulturno in družabno življenje. Naslednji višek je kulturna ustvarjalnost pri nas dosegla v 70 letih, ko so gospodarski uspehi Občine močno presegli jugoslovansko povprečje in bili v vrhu slovenskega. Hitro rastoče Domžale so bile vaba za prišleke od drugod. Kmalu so prevzele tudi vodilno vlogo v gospodarstvu, upravi, izobraževanju, športu, pa tudi v kulturi. V tem času so bili ustanovljeni npr. Simfonični orkester Domžale-Kamnik, mednarodni festival Groblje, gledališče na prostem Studenec, za katere bi lahko dejali, da so v slovenskem prostoru, pa morda tudi širše, unikati. Ko smo v Domžalah obnovili še Kulturni dom Franca Bernika, ki združuje gledališko, glasbeno in likovno dejavnost, smo na nek način zaokrožili kulturno politiko v naši regiji. Toda kako naprej.... Ker je globalizacija oplazila tudi našo industrijo, tako daje skoraj vsa predelovalna industrija, ki je od pletenja slamnatih kit dalje zaposlovala na tisoče pridnih rodov, žalostno propadla, moramo najti nove donosne panoge, npr. biokmetijstvo. V verigi obstoja je uspešno gospodarstvo namreč nujen pogoj za obstoj kulture. S pametno politiko načrtovanja naše avtohtone kulture, ki mora biti vsestranska in bogata ter vpeta v evropske tokove ter z dobršno mero samozavesti in s pomočjo vseh naštetih lastnosti, ki jih pripisujem sodobnemu Slovencu, nam bo to prav gotovo uspelo! o.u. Svečano podpisana pogodba Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije Zakon o skladnem regionalnem razvoju naše države zahteva, da se po posameznih statističnih regijah (ki veljajo dokler, ne bodo ustanovljene »prave regije«) izdelajo regionalni razvojni programi. Občina Domžale glede na statistično opredelitev spada v tako imenovano Ljubljansko urbano regijo (LUR). Po skoraj dve letnih pogajanjih, saj je bil 21. septembra 2000 podpisan Dogovor o pripravah na regionalno sodelovanje, s čimer je bila vzpostavljena koordinacija kot delovno telo, ki je usklajevala način organiziranosti na področju regionalnega razvoja, način izdelave Regionalnega razvoja programa in vsebino pogodbe. Zupani oz. predstavniki 23 občin so v torek, 5. februarja 2002, na Ljubljanskem gradu svečano podpisali POGODBO o izdelavi REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA. Pogodba bo osnova za izdelavo skupnega razvojnega programa, ki bo Regionalna razvojna agencija LUR. Po pooblastilu županje Cvete Zalokar Oražem je pogodbo podpisal podžupan mag. Milan Pirman, ljubljanska županja Viktorija Potočnik pa je v priložnostnem govoru poudarila, da imata Ljubljana in Ljubljanska urbana regija - v primerjavi s Slovenijo dobro izhodišče za uspešno vključevanje v evropske integracijske procese. Poudarila je, daje veliko skupnih nalog na področju komunalne infrastrukture - ravnanje z odpadki, čiščenje odpadnih voda, učinkovito varovanje naravnih dobrin, ki zahtevajo sodelovanje med občinami. S sodelovanjem na teh in drugih področjih, kot je po njenem mnenju področje regionalnega tirnega prometa, lahko regija doseže nižje stroške in s tem manjše obremenitve prebivalstva, hkrati pa se na tak način zagotovijo pogoji, ki so v skladu z vedno ostrejšimi zahtevami Evropske unije. Regionalnemu razvojnemu programu Ljubljanske urbane regije je zaželela dobro popotnico. Ob tem zapišimo še, da bo v okviru omenjenega Regionalnega programa Ljubljanske urbane regije, upoštevan tudi skupni razvojni program na območju Podjetne regije. v.v. Po pooblastilu županje Je pogodbo o Izdelavi Razvojnega programa Ljubljanske urbane regije podpisal mag MIlan Pirman, podžupan. del državnega razvojnega programa, služil pa bo tudi kot podlaga za prijavo projektov iz programa pri evropskih finančnih fondih. S pogodbo je določeno, da bo Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 do 2006 izdelala Podpisnikom Je spregovoril tudi državni skretar v Ministrstvu za gospodarstvo mag. MIlan Strmčnlk Gmiiiazija Tako, zdaj pa je vse urejeno: papirji in akti podpisani, razpis objavljen, imenovano vodstvo in zagotovljen denar za zagonske stroške. Prav na predvečer slovenskega kulturnega praznika lahko končno v miru sedem in napišem članek, ki naj bi bil afirmativen in naj bi obenem seznanil širšo javnost, predvsem pa starše in osmošolce, ki v teh dneh nervozno razmišljajo, kako naprej, daje vse pripravljeno za delo domžalske gimnazije. Veliko dela je bilo, čas od prve pozitivne informacije s strani Ministrstva za šolstvo do dokončnega sklepa je bil namreč skrčen na skromnih mesec in pol dni. Pri tem je bilo tudi veliko nizkih udarcev, poskusov, da bi nas pri tem ustavili, administrativnih in postopkovnih težav, čakanja na sklepe Vlade, pa vse do korespondenčne seje Občinskega sveta v prvih dneh februarja, ko smo dokončno potrdili Sklep o ustanovitvi Srednje šole Domžale z dvema enotama, gimnazijo in poklicno-izobraževalno enoto (kovinarji, trgovci, ekonomisti in usnjarji), ki nosi datum 7.februar 2002. Vesela sem, da so končno tudi občinski svetniki enotno in složno podprli ta »zgodovinski« projekt, saj so sprva zaradi drugih političnih zahtev (povezanih z odlagališčem odpadkov) tisti z desne (s svetlo izjemo g. Bogdana Osolina) hoteli trgovati in na nek način pogojevati dve tako različni zadevi. V ta projekt v Domžalah nismo šli, ker bi drugim hoteli slabo in zlobno načrtovati njihov propad, pač pa zato, ker smo načrtovali nekaj dobrega za svoj kulturni in gospodarski razvoj ter prihodnost svoje mlade generacije. Gimnazija seje, lahko rečemo, da po več kot petih desetletjih vrnila v Domžale. S tem zgodovinskim dejstvom nas je pred novim letom seznanil častni občan g. Milan Flerin. Povedal je, daje bil takrat zraven in da smo takratno gimnazijo po enoletnem delovanju izgubili zato, ker je bil okrajni partijski šef pač iz sosednjega Kamnika. Neverjetno, kje vse se srečamo s tem zares velikim možem naše domžalska preteklost, ki prav zares zasluži, daje naš Častni občan - pa naj bo pri bazenu, pri rojevanju občinskega glasila Slamnik, celo pri domžalski nogometni zgodovini je imel pomembno vlogo, Gimnazijo si občina Domžale in njeno naravno zaledje zaslužijo. Razvijamo se hitro, vedno smo imeli veliko idej, prodorne in prebrisane može, ki so nas vodili tudi v težkih časih dogovornega in partijsko uravnanega sistema. In kot je pokazal novoletni razgovor z bivšimi vodilnimi politiki, so bili vedno malo drugačni, trmasti in svojeglavi, tako da smo znali tudi v togih časih poiskati kreativne in sodobne rešitve. Sadove teh odločitev prav gotovo žanjemo še danes, ugled se nam v tem smislu še ni zmanjšal. In tudi gimnazija, ki jo bomo skupaj gradili v naslednjih letih, je za vse nas velik izziv. Konkurenca je velika; dobrih splošnih gimnazij je v naši bližnji okolici ne manjka, toda izkušnje v podobnih primerih (Litija, Ormož, Slovenj Gradec, Lendava.,.) so pokazale, da so takšne šole zrasle v kvalitetne šole, z dobrimi maturitetnimi rezultati, zagnanimi in motiviranimi profesorji in dijaki, ki so bili tudi pri kasnejšem šolanju uspešni. Lahko tudi rečemo, da smo z ustanovitvijo gimnazije tudi postali pravo mesto, saj prav ti mladi intelektualci prav gotovo prinesejo kraju nekaj novega, nove energije in nek poseben čar. Novo srednjo šolo Domžale bo vodila izkušena ravnateljica mag. Jožica Polanc, ki jo čaka«težko in odgovorno delo. Šolo, ki je v zadnjem času izgubljala ugled in ustvarjalni elan, mora organizacijsko preurediti, urediti notranje odnose, najti najboljše kadre, ki bodo sprejeli izziv poučevanja na gimnaziji, pa tudi materialno poskrbeti za ureditev pogojev dela, tako da bo v septembru kar najbolje pripravljena pričakala nove dijake in dijakinje. Nenazadnje se mora v naslednjih mesecih na novo gimnazijo vpisati vsaj 60 dijakov. Pri tem je pomemben vtis, ki ga bodo dobili starši in dijaki ter dijakinje na informativnem dnevu. Seveda imajo pri tem mnogi pomisleke, a vendarle je v tem tudi veliko prednosti. Šolanje v bližini domaje bistveno cenejše, dijaki izgubljajo manj časa za prevoze in se lažje ukvarjajo tudi z drugimi izvenšolskimi dejavnostmi. Šola bo v tem pogledu ponudila številne nove dejavnosti, razmišljamo pa tudi o organiziranem prevozu šolskega avtobusa iz vseh bližnjih krajev in bližnjih občin. Svet in čas, v katerega vstopa mlada generacija, se hitro spreminja. Zahteve, ki jih postavlja sodobni svet, so velike in v tem smislu je široka in čim boljša splošna izobrazba najboljša popotnica, ki jim jo lahko damo. Poklicne zahteve in delo se menjajo in potrebno bo veliko fleksibilnosti, da bodo lahko sledili vsem novostim in potrebam. Slovenija si je v svojo strategijo zapisala, da bo izobraževanje ena največjih prioritet, v tem pogledu pa naj bi se približali tudi števki 40 in več odstotkov splošno gimnazijsko izobraženih dijakov v posamezni generaciji. Trenutno se skupaj s tehničnimi gimnazijami bližamo 30 odstotkom. Pred desetletji je v neki industrijski hali delalo nekaj sto nekvalificiranih delavcev, danes sodobni proizvodnji proces vodi in uravnava z enakim ali boljšim rezultatom nekaj deset visokoizobraženih delavcev. In prav gimnazija daje v tem smislu najboljše in najbolj Široke možnosti za kasnejšo izbiro visokošolskega študija, dijakom in dijakinjam pa možnost, da se o dokončni izbiri bodočega poklica odločajo nekoliko zrelejši pri osemnajstih letih. Reorganizacija Srednje šole Domžale je velika priložnost za prihodnost našega centra. Ob letošnjem razpisu programov nam je uspelo tudi pri drugih programih in usmeritvah doseči več kot drugim šolam. Šola ponuja široko paleto možnosti tudi na poklicni ravni, kjer že ima svojo tradicijo. Veliko pa bo odvisno tudi o motivacije in sodelovanja vseh zaposlenih na srednješolskem centru. Konkurenca je velika in potrebno se bo potruditi in sodelovati, kajti od prispevka slehernega delavca na soli bo odvisna njihova prihodnost. Širša skupnost, občina in Ministrstvo za šolstvo, jim bomo pri tem stali ob strani. Upam, da te velike priložnosti ne bomo izpustili iz rok. Na vas, dragi starši in bodoče dijakinje in dijaki, pa je, da nam zaupate in izkoristite možnost, ki vam je dana. Županja Cveta Zalokar Oražem OD TU IN TAM stran 4 Ob 40. rojstnem dnevu našega glasih SLAMNIK Ob prvi številki Kot smo obljubili v prejšnji številki, bomo v letu, ko naš SLAMNIK praznuje štirideseti rojstni dan, v vsaki številki objavili prispevek iz zgodovine glasila. Tokrat objavljamo »glavo« prve številke glasila OBČINSKI POROČEVALEC ter uvodnik, ki ga je prispeval prvi odgovorni urednik g. Milan FLERIN, sedanji častni občan Občine Domžale. List, katerega prvo številko vam s tem predstavljamo, je nastal iz potrebe, ki seje že dolgo kazala. Vedno večja dinamika našega gospodarskega in družbenega življenja, vedno večja odgovornost komune pri urejanju in usmerjanju zadev iz svojega področja ter vedno večje sodelovanje vseh občanov pri upravljanju tako v gospodarskih kakor tudi v političnih in upravnih organih, svetih in komisijah, je pokazala, daje dobro obveščanje vseh občanov osnovni pogoj za nadaljnji nemoteni in skladni ekonomski in družbeni razvoj komune. Najboljše in najbolj neposredno obveščanje in prek njega tudi usmerjanja volivcev pa je lokalni časopis, ki najde pot v vsako hišo in k vsakemu človeku. Ta obravnava perečo lokalno problematiko, ki registrira vse, kar se pomembnega dogodi v občini, zna pohvaliti, kar je dobrega, in grajali, kar je slabo, zna prisluhniti mnenju ljudi in ga posredovati širšemu krogu bralcev v občini, lokalni časopis mora pokazati na probleme in nakazati njegovo rešitev, mora znati mobilizirati občane iz določene skupne akcije, v prvi vrsti pa jih mora sproti obveščati o delu organov upravljana, v katerih sodelujejo voljeni odborniki in člani, da bi bili volivci seznanjeni z delom in aktivnostjo njihovih zastopnikov in da bi lažje usmerjali njihovo delo. Zato bo naš »Občinski poročevalec« obravnaval le domače zadeve. Poročal bo o delu in sklepih občinskih političnih in upravnih organov. Objavljal bo odloke občinskega ljudskega odbora, poročal o stanju gospodarstva v občini, o uspehih in težavah delovnih kolektivov, dajal občanom nasvete in priporočila, razpravljal o družbenem planu in proračunu občine, o davčni politiki, zdravstvu in socialnem skrbstvu ter stanovanjski izgradnji. Mnogo prostora bo odmerjenega poročilom o delu društev in organizacij, objavljal bo sodno in kriminalno kroniko, podatke o gibanju prebivalstva, podatke o porokah, o šolstvu in vzgoji, o turizmu in gostinstvu, o gospodarskih problemih na vasi, prinašal bo zgodovinske in zemljepisne zanimivosti, prispevke o delavskem gibanju in NOB na področju naše občine. V posebni rubriki bomo objavljali poročila o šolstvu in telesni vzgoji, del prostora pa bo rezerviran za prispevke naših najmlajših. Stalne rubrike bodo tudi »Prispevki bralcev«, »Vprašanja, ki čakajo odgovore«, Drobne vesti«, »Mali oglasi, preklici in posredovanje«, »Čestitke, zahvale, poizvedbe«, »Kino sporedi« ter še razne druge zanimivosti. List bo živel od prispevkov svojih sodelavcev, sodelavci pa naj bodo vsi občani naše komune. Zato vabimo vse k sodelovanju. Vsak dopis, vsako v njem izraženo mnenje, nam bo dobrodošlo. Hvaležni bomo tudi za kritiko objavljenih prispevkov in po potrebi objavili tudi drugo mnenje. Pestrost in zanimivost glasila je torej odvisna od sodelovanja najširšega kroga občanov. Zato uporabljajte to naše novo javno tribuno in prek nje podajajte svoja mnenja in predloge. Vse dopise naslavljajte na: Zavod za gospodarsko propagando, Domžale, Kolodvorska c. 6. Odgovorni uradnik Pogovor z Markom Vreskom, članom uprave HELIOSA, zadolženim za področje varstva pred požarom O gasilski dejavnosti, CPV in potrebah na tem področju Helios je eno izmed najuspešnejših podjetij, ki je znano tudi po tem, da je v njem zelo razvita gasilska dejavnost O trenutnem stanju na tem področju, delovanju Centra požarne varnosti, intervencijah v letu 2001, pa tudi načrtih, željah in potrebah, ki se kažejo na tem področju sem se pogovarjala z Markom Vreskom, članom uprave HELIOSA, zadolženim za področje varstva pred požarom, ki mi je najprej odgovoril na vprašanje, zakaj v HELIOSU toliko skrbi gasilski dejavnosti. V prvi vrsti zaradi narave proizvodnje. Pri izdelovanju barv in lakov uporabljamo kar nekaj snovi, ki se ob določenih pogojih lahko vnamejo ali povzročijo drugo vrsto škodljivih posledic. Zato nas že sami predpisi zavezujejo, da moramo poskrbeti za tovrstno zaščito. Veliko nam pomaga tudi tradicija in pa dopolnilne dejavnosti poklicne enote, s katerimi si pomagamo pri pokrivanju stroškov. Osrednje breme torej nosi naša poklicna enota, ki šteje 22 gasilcev. Vodja je inženir, poleg njega pa jo sestavljajo še štirje tehniki in 16 gasilcev z zaključeno šolo za gasilce -tehnične reševalce. Vsi so res srčni in pogumni možje.Nikakor pa ne moremo tudi mimo drugih zaposlenih v Heliosu. Praktično vsak mora obvladati osnove varstva pred požarom. Nekateri se za to usposobijo na krajših internih tečajih, drugi, na bolj izpostavljenih delovnih mestih pa so, tako imenovani izprašani gasilci. Teh je 175, ki skupaj s profesionalci, v primeru potrebe nastopijo in zavarujejo ljudi in opremo ter okolico pred nevarnostjo požara. Seveda pa je pri nas največji poudarek na preventivnih dejavnostih. Zadnja leta smo pri tem imeli veliko uspeha. Vedno pa je pri teh rečeh potrebno omeniti tudi srečo. Kaj pa CPV in delovanje vaše ekipe gasilcev v okviru občin? To sodelovanje seje začelo v letu 1990 z izgradnjo Centra požarne varnosti (CPV) na Količevem. Prepričan sem, da gre v tem primera, koje tovarniška gasilska ekipa na razpolago tudi lokalnim skupnostim, za zgleden primer sodelovanja, ki bi mu težko našli vzporednice na drugih področjih. Pri tem vsi dobivamo - kot je danes moderno reči. Oboji imamo vedno na razpolago izurjeno ekipo, ki je sicer ne bi bilo. Hkrati pa si delimo stroške. Poudariti želim , da prav vse občine kažejo razumevanje in voljo za tak način sodelovanja in ga tudi finančno podpirajo. Ene sicer bolj, druge nekoliko manj, ker si želijo okrepiti tudi lastne enote.V lanskem letu je naša enota intervenirala oseminšestdeset krat pri požarih in oseminsedemdeset krat pri tehničnih intervencijah. Seveda pa pri teh stvareh ne moremo mimo prostovoljnih gasilskih društev in njihovih zvez, ki nedvomno nosijo velik del bremena varstva pred požarom in brez katerih tudi CPV ne bi imel pravega smisla. Opravljate tudi službo tehničnega reševanja na cesti? Da! Ta del naše dejavnosti, poleg reševanja ob prometnih nesrečah zajema še posredovanja pri nesrečah z nevarnimi snovmi, in ga financira Republiška uprava za zaščito in reševanje. Lani smo pri teh nesrečah priskočili na pomoč šestindvajsetkrat. Ljudje, ki se znajdejo v nesrečni situaciji, predvsem zaradi prometnih nesreč, ko so na primer vkleščeni v poškodovanem razbitem vozilu, so v najkrajšem možnem času deležni pomoči. Za nas pa je poleg že omenjenega redčenja stroškov pomembna tudi oprema, do katere pridemo na ta način. V okviru tovarne deluje tudi prostovoljno gasilsko društvo? Nekje prostovoljna industrijska gasilska društva ukinjajo, pri nas pa se krepi. Šteje preko 450 članov. Ukvarjamo se predvsem s preventivno dejavnostjo. Poleg že omenjenih poklicnih in izprašanih gasilcev, drugi člani uporabljamo brez problemov vsaj ročne gasilnike. Najbolj pa je važna »protipožarna osveščenost«, ki jo goji to društvo in, ki je v tovarni prav zares na visokem nivoju. V okviru društva bomo v prihodnje uvedli še dodatno, brezplačno usposabljanje oziroma spoznavanje nevarnosti, ki bo na voljo vsem občanom, ne glede na članstvo v društvu. Praviloma bo to vsak mesec in vas bomo o tem tudi obvestili. Načrti za naprej? Seveda so največji problem sredstva oziroma stroški. Delamo v okviru privatne delniške družbe in moramo na koncu, kljub vsem dobrim namenom in svetlim ciljem, lastnikom le dajati odgovor za porabljeni denar oziroma za višino dobička. Profesionalna ekipa je draga. Nočem delati reklame, vendar imamo še servis vseh vrst gasilnikov in pooblastili za funkcionalni preizkus hidrantnega omrežja ter za izvajanje usposabljanja iz varstva pred požarom. Iščemo še dodatne dejavnosti. Kar nekaj bivših obrambnih ministrov oziroma direktorjev URSZR nam je obljubljalo, da bomo dobili pooblastilo za reševanje v predorih na avtocesti do Vranskega. Upamo, da tisti, ki sedaj odločajo ne bodo pozabili zagotovil predhodnikov. Želeli bi se dodatno opremiti za reševanje v primeru razlitja nevarnih snovi. Računamo na pomoč občin. Ta je, kot sem že povedal, do sedaj vedno bila. Pa vendar, materiali in oprema se hitro starajo. Sicer še uporabne zadeve odstopamo prostovoljnim društvom, ki imajo manj intervencij. Veseli smo vsake modeme opreme, kdor koli jo že dobi. Pa vendar. Interveniramo velikokrat in radi bi bili učinkoviti. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti, da seje nakup gasilske lestve, kljub velikemu trudu županje in uprave ponesrečil. Upam, da puške vsi skupaj le nismo vrgli v koruzo. Tudi jaz in hvala za pogovor. o. u. Nekaj novosti Krvodajalstvo prilagojeno EUtudivOORK S priključitvijo Slovenije Evropski uniji bomo morali prilagoditi in reorganizirati transfuzijsko dejavnost po vzoru evropskih držav. V času, ko smo pridruženi člani, imamo prehodno obdobje prilagajanja. Transfuzijska dejavnost, ki pokriva vse dejavnosti od vene dajalca do vene uporabnika, zajema tri neločljiva področja::področje krvodajalstva, področje zbiranja, predelave in testiranja krvi ter področje klinične uporabe krvi. Najnižja stopnja kontrole kakovosti zajema kontrolo posameznega končnega izdelka ali končne storitve, kije rezultat neke dejavnosti. Običajno izvajamo kontrolo s primerjavo našega rezultata s pričakovanim. Uporabimo lahko objektivne in splošno sprejete metode testiranja in primerjamo rezultate, ali dobimo povratno informacijo od uporabnika naših storitev. Bistvo te osnovne stopnje kakovosti je, da se začnemo zavedati, da delamo zjasnim ciljem doseganja pričakovanih rezultatov oziroma, daje vedno najboljše merilo naše kakovosti zadovoljen uporabnik. Pri kontroli kakovosti je ta oblika najbolj razširjena. »Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za uveljavitev družbene samozadostnosti pri preskrbi s človeško krvjo in plazmo. V ta namen bodo spodbujale prostovoljno in neplačano dajanje krvi in plazme ter sprejele potrebne ukrepe za razvoj proizvodnje in uporabe izdelkov, izdelanih iz človeške krvi in plazme, pridobljene s prostovoljnimi in neplačanimi dajanji.« Po zgoraj citiranih stališčih lahko uresničujemo svojo samopreskrbo s krvjo in krvnimi pripravki z organiziranjem prostovoljnih in neplačanih krvodajalcev. Ti načeli smo v Sloveniji začeli uresničevati leta 1953 s tem, daje bilo naše tolmačenje razumnega časa prilagojeno tedanjim razmeram inje bil to en prosti dan. V prihodnje se bomo morali zaradi naših lastnih interesov in konkurenčne sposobnosti prilagoditi novim tržnim in družbenim razmeram, ki veljajo v Evropi in bomo kot razumni čas upoštevali dejansko porabljen čas za dajanje krvi. To obenem pomeni ustvariti take pogoje, da bo imel vsakdo možnost udeležbe na krvodajalski akciji brez finančnih in drugih posledic. Dajanje krvi je družbena vrednota, ki jo moramo spodbujati. Evropska unija tudi določa, katere informacije naj posredujemo bodočim krvodajalcem in v kakšni obliki. Tako priporočajo: - pripraviti moramo natančno, vendar splošno razumljivo izobraževalno gradivo o bistvenih lastnostih krvi in krvnih pripravkih in o pomenu krvi za paciente. - pojasniti moramo pomen vprašalnika za krvodajalce, zdravniški pregled in teste, ki jih opravimo pred odvzemom krvi. - posredovati moramo informacijo o tveganju za morebitni prenos nalezljivih bolezni s transfuzijo krvi. - opisati moramo znake in simptome aidsa, pomen »pisne privolitve«. - opisati moramo pomembnost samoizključitve in vzroke za začasni ali trajni odklon. - pripraviti moramo informacije o varovanju osebnih podatkov: tajnosti imena krvodajalca, ki ga ne razkrijemo brez odobritve, tajnosti podatkov o zdravju krvodajalca in tajnosti rezultatov testiranja krvi. - pojasniti moramo vzroke, zakaj določenemu posamezniku ne priporočamo dajati krvi in možne neželene vplive na lastno zdravje. - opisati moramo možne neželene učinke na prejemnika krvi kot so tvegani spolni odnosi, aids, zlatenica, zasvojenost z mamili in podobno. - pojasniti moramo možnost, da si lahko premislimo kadarkoli pred postopkom odvzema in ne damo krvi, brez občutka slabe vesti ali neugodja. - krvodajalce moramo seznaniti z možnostjo samoizključitve v katerikoli fazi postopka zbiranja krvi in možnosti konzultacije in postavljanja vprašanj. - poskrbeti moramo za dajalčevo zdravje in za obveščanje o vseh ugotovitvah ob testiranju krvi, ki odstopajo od normale. - pojasniti moramo vse podrobnosti postopkov hemofereze in možna tveganja pri krvodajalcih, ki so vključeni v programe zbiranja plazme ali posameznih celic. Stalna prisotnost informacij v javnosti je najpomembnejša naloga organizatorjev krvodajalstva. Varnost krvi in krvnih pripravkov se vsekakor prične pri krvodajalcu, vendar sistem zagotavljanja kakovosti zajema tudi dajanja informacij krvodajalcu, saj je dobra in pravilna informiranost osnova za samoizključitev potencialnih krvodajalcev. Zakon o preskrbi s krvjo, kije bil sprejet leta 2000, je prilagojen evropskim zahtevam. V njemu so začrtane glavne smernice organiziranosti transfuzijske dejavnosti, ki so pogoj za uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti. Podrobnosti so in bodo opredeljene v podzakonskih aktih in strokovnih navodilih. Saša Kos Območno združenje RDEČEGA KRIZA DOMŽALE Ljubljanska c. 34 1230 DOMŽALE Ure zdravja za občane: preventivno merjenje holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi, s svetovanjem o zdravem načinu prehranjevanja, vsako sredo od 8. do 9. ure v prostorih Območnega združenja Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36/radio Hit/. Cene: merjenje holesterola 600,00 sit, sladkorja v krvi 300,00 sit, merjenje tlaka - brezplačno. Vabljeni! TEČAJI PRVE POMOČI: Območno združenje Rdečega križa Domžale izvaja program prve pomoči za gospodarske družbe oz. podjetja, ki so po zakonu o varstvu pri delu zavezana usposobiti kadre iz prve pomoči. Informacije na telefon 7292333, E-mail domzale.OZRK@rks.si Morda še ne veste Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih Državni zbor je novembra 2001 sprejel Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (objavljen v Ur. listu št 97 / 01), ki seje začel uporabljati s 1.1.2002. Ravno tako je s 1.1.2002 prenehal veljati Zakon o družinskih prejemkih in določbe zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo varstvo materinstva in starševstva v zvezi z odsotnostjo z dela. Zakon ureja zavarovanje za starševsko varstvo, pravice, ki iz tega izhajajo.ter pogoje in postopek uveljavljanja posameznih pravic. Zakon vse pravice veže na otroka in jih deli na dve skupini. - pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo - pravice do družinskih prejemkov Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo so: - starševski dopust - starševsko nadomestilo ■ pravice iz naslova krajšega delovnega časa Vrste starševskega dopusta so: - porodniški dopust - očetovski dopust - dopust za nego in varstvo otroka - posvojiteljski dopust Porodniški dopust pripada materi in traja 105 dni, mati ga mora izrabiti v strnjenem nizu, v obliki polne odsotnosti z dela, kar pomeni, da se niti upravičenka niti njen delodajalec ne moreta odločiti ali sporazumeti za kakšno drugačno obliko izrabe porodniškega dopusta. Zakon določa, da mora mati nastopiti porodniški dopust 28 dni, lahko pa tudi 42 dni pred predvidenim datumom poroda. O tem se na vlogi za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta, katere priloga je potrdilo o predvidenem datumu poroda, odloči mati sama. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v tem roku (28 oz. 42 dni), nastopi porodniški dopust z dnem rojstva otroka. Neizrabljenega dela porodniškega dopusta po otrokovem rojstvu mati ne more izrabiti, razen v primerih predčasnega poroda, o čemer izda potrdilo pristojni zdravstveni zavod. Vlogo za uveljavitev porodniškega dopusta mora mati vložiti v krajevno pristojnem centru za socialno delo 60 dni pred predvidenem datumom poroda. S predvidenim datumom poroda in z nastopom porodniškega dopusta mora mati seznaniti delodajalca najkasneje 30 dni pred nastopom porodniškega dopusta. Porodniški dopust lahko koristi oče v primeru, če mati umre, zapusti otroka ali je nesposobna za samostojno življenje in delo. Oče ima v tem primeru pravico do porodniškega dopusta v obsegu, kolikor ga mati še ni izrabila, vendar največ do 77 dni. V soglasju z materjo lahko pravico do porodniškega dopusta izkoristi oče otroka, če je mati mlajša od 18 let in ima status dijakinje oz študentke, vendar le pod pogojem, da oče tudi dejansko neguje in varuje otroka. Novost, ki jo je prinesel zakon pa je, da ima enako pravico tudi eden od starih staršev, če je mati mlajša od 18 let in ima status dijakinje oz študentke. Bistvena novost, ki jo prinaša novi zakon pa je očetovski dopust, ki pripada očetu otroka v trajanju 90 dni in ga lahko izkoristi do 8 leta otrokove starosti, nujno pa je, da 15 dni izkoristi med porodniškim dopustom matere. Potrebno pa je opozoriti, da zakon v prehodnih določbah določa, da se bo pravica do očetovskega dopusta uveljavljala postopoma, in sicer: - od 1.1.2003 pripada očetu 15 dni dopusta (celotno nadomestilo plače) - od 1.1.2004 pripada očetu 45 dni dopusta (plačilo prispevkov) - od 1.1.2005 bo pravica priznana v celoti 90 dni (plačilo prispevkov) Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni ima eden od staršev takoj po končanem porodniškem dopustu. Če starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za 30 dni. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka najmanj 30 dni pred potekom porodniškega dopusta, z dogovorom morata seznaniti center za socialno delo in svojega delodajalca. Če bo dopust izrabil v celoti eden od staršev, pisni sporazum ni potreben. Do posvojiteljskega dopusta je upravičen posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v varstvo z namenom posvojitve, inje odvisen od starosti otroka ; za otroka starega od 1-4 let pripada 150 dni dopusta, za otroka od 4 -10 let pripada 120 dni dopusta. Pravica do starševskega nadomestila pripada osebam, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu že pred dnevom nastopa starševskega dopusta. Pravica do starševskega nadomestila - porodniško nadomestilo, ki se izplačuje med porodniškim dopustom - očetovsko nadomestilo, ki se izplačuje me očetovskim dopustom v trajanju 15 dni, za preostali čas pa mu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače - nadomestilo za nego in varstvo otroka, ki se izplačuje med dopustom za nego in varstvo otroka - posvojiteljsko nadomestilo, ki se izplačuje med posvojite!jskini dopustom Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od Icatere so bili v zadnjih 12 mesecih pred starševskim dopustom obračunani prispevki za starševsko varstvo. Če zavarovanka tega pogoja ne izpolnjuje, se ji za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 % minimalne plače (52.071 SIT). Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 % osnove (toliko kot, če bi delal ), pravica do nadomestila pa preneha, če inšpekcija za delo ugotovi, da oseba med starševskim dopustom dela. V primerih, ko mati pred predvidenim datumom poroda ni zaposlena, ne more uveljavljati pravice do porodniškega stran IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Gledališka igrica Naš maček Muri Vse skupaj seje pričelo z zamrnivo zamislijo profesorice Tanje Stergar, ki se je odločila popestriti naše šolske dni z lutkovno predstavko o mačku Moriju. Čez kak teden se nas je nabrala peščica tistih, ki bi z veseljem storili nekaj za izboljšanje ugleda naše šole. Skupaj smo se odločili, da to ne bo lutkovna predstava, ampak se bomo v mačje vloge vživeli kar sami. Tako sva z Marto Dolinšek pričeli sestavljati scenarij, ki ga je profesorica Stergar še dopolnila in precej izboljšala. Ko je bil scenarij sestavljen, je bil skrajni čas, da razdelimo vloge, in to smo tudi storili. Kmalu smo se že videli, kako v prijetnih mačjih kostumih razveseljujemo otroke. Pa ni bilo vse tako enostavno. Medtem, ko smo mi gulili šolske klopi, je naša pridna profesorica že zbirala blago za izdelavo kostumov in vse potrebno za izvedbo igrice. Vložila je ogromno truda, energije in moči ter svojega prostega časa, da bi bila predstava brezhibna. Potrebno je bilo dobiti dovoljenje avtorjev Kajetana Kovica in Jerka Novaka ter rezervirati zelo zasedeno Bernikovo dvorano v Domžalah, kjer smo igrico odigrali. Ideje za kulise sta prispevala Nika Potočnik in Aleksandar Đorđevic', za kar smo jima zelo hvaležni. Končno je nastopil dan, ko smo pričeli z vajami. Vsi navdušeni smo se že v dveh urah naučili tri plese za mačjo veselico. Ko smo plesno točko že obvladali, nas je v šolski delavnici čakalo prijetno presenečenje. Prvič smo se namreč oblekli v mačje kostume, za katere gredo vse zasluge našim pridnim usnjarjem, ki se jim prav lepo zahvaljujemo. Potem smo še naprej pridno vadili - naučiti smo se morali dvogovore, razmisliti o koreografiji korakov in še nekaterih plesov. Ob sobotah pa smo barvali ogromno platneno sceno in izdelovali hiše iz kartona. Vsi smo že z navdušenjem čakali dan nastopa in se pridno pripravljali nanj. Nič kaj živčni, vendar vznemirjeni, smo se tisto sredo dobili v Bernikovi dvorani, kjer je bilo potrebno še marsikaj postoriti. Postavili smo sceno, kije bila videti naravnost fantastična, ob njej pa nam je dobesedno pohajala sapa, saj smo morali napihniti ogromno balonov, izobesiti platno, postaviti Lizino gostilno in Murijevo hišo ter mačjo občino. Seveda pa ni šlo vse tako gladko, kot smo si mislili. Navezali smo kar nekaj čokoladic in jih obesili čez cel oder in ko nam je šlo že skoraj vse narobe, so se seveda morale zrušiti še te. O stopnji živčnosti v tistem trenutku raje ne bi govorila. Vsi smo si takoj vzeli svoj trenutek počitka in se napojili s svežo energijo. Na koncu nam je bilo še bolj všeč, kajti čokolade je nadomestilo še več balonov, kar je bilo videti neprimerno bolje. Ko je bila scena postavljena, smo se lotili zadnje vaje pred predstavo in generalka je trajala približno petkrat dlje kot predstava. Z mešanimi občutki smo naslednji dve uri izrabili za polnjenje naših mačjih želodčkov (zahvaljujemo se šoli, ki nas je s pizzami prijetno presenetila). Ko smo se vrnili v dvorano, je bil čas samo še za ličenje, kar smo zelo dobro opravili, saj je bil naš videz naravnost originalen. Vznemirjenost je naraščala. Koje bil led prebit, smo ugotovili, da v dvorani sedi veliko znanih odraslih in seveda otrok, ki so nas z navdušenjem opazovali, in tako smo z navdušenjem igrali tudi mi. Seveda smo naredili tudi kakšno napako, ki smo jo z improvizacijo hitro popravili, in tako je naše igranje dajalo vtis popolne profesionalnosti. Na koncu smo se s skromnim šopkom iskreno zahvalili naši profesorici za vse vzpodbudne besede in potrpežljivost. Nikakor pa nismo pozabili na našo čudovito publiko, od katere smo bili deležni ogromno pohval. Ob koncu smo vsem malčkom razdelili čokolade z mačkom Murijem, bombone in lizike. Tako seje končal naš prvi nastop, ki pa ni bil zadnji, saj smo bili še isti večer povabljeni na novo predstavo. Povabilo smo z veseljem sprejeli, saj smo vsi zelo uživali v zanimivih mačjih vlogah. Že čez teden dni smo bili ponovno skupaj in se pripravljali na popestritev revije članov Kotalkarskega kluba Domžale. Večerje bil nadvse zanimiv, saj smo bili poleg nastopa malih kotalkark in seveda našega, deležni tudi Božičkovih daril. Igrica nam je tokrat .uspela še malo bolje, in zato smo bili vsi zeio veseli. S tem pa je bilo konec naših zanimivih dogodivščin, za katere se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in nam zvesto stali ob strani. Mojca Fajfar, S.M Popravek Če si želite ogledati intemetno stran Osnovne šole Rodica, poglejte na: htrp:/Awvw2.arnes.si/~osliro2s/ Uredništvo Pestra ponudba izvenšolskih dejavnosti v Kamniku Usmerjanje nemirne energije odraščajočih v spoznavanje sveta (nadaljevanje Iz prejšnje številke) Za druge letnike je najbolj vabljiva pot v London in okolico. S pohodom po londonskih ulicah, galerijah, muzejih in trgih dijaki prepoznajo pravi utrip angleškega življenja. Prostorna in romantična potovanja ponujajo tudi romanisti. Ekskurzije v Pariz, Provanso in Toskano so postale sestavni del izobraževanja. Dijaki tretjih letnikov ob obilici šolskega dela in intenzivnih pripravah na maturo težko pričakujejo konec pouka, poletje in maturantsko ekskurzijo. Smo ena redkih šol, ki kljub raznolikosti želja, ponuja vodeno maturantsko ekskurzijo pred začetkom napornega četrtega letnika. Šola ponudi cenovno in vsebinsko različne ekskurzije, ki vsebujejo kvalitetne oglede umetnostnih, zgodovinskih, geografskih in družbenih znamenitosti dežele. Dijaki gimnazije se radi odločajo za klasično Grčijo, letošnji maturantje so v starodavnem gledališču Epidavros prepevali Prešernovo Zdravljico. Vedno znova jih navdušuje Tunizija s tridnevnim safarijem po celotni deželi. Odločajo se tudi za Sicilijo, Korziko in Turčijo. Navdušeni geografi, ki se zbirajo vsak teden na zanimivih potopisnih predavanjih, si vsako leto izmislijo še ekskurzijo v eno od držav Evrope (Nizozemska, Francija, Nemčija, Italija). Seveda ne zanemarjamo svoje Slovenije. V vsakem letniku si dijaki temeljito ogledajo na celodnevni ekskurziji eno izmed pokrajin (Bela Krajina, Primorska, Posočje, Prekmurje, Koroška) z vsemi kulturnimi, zgodovinskimi in geografskimi posebnostmi. Razgibanost šoli dajejo zanimivi športni dnevi, dijaki se navdušujejo ob raftingu na Soči in Savi, triatlonu v Bohinju, smučanju v Gerlinzenu, včasih pa so prijetni celo pohodi v okolici Kamnika, saj nas Kamniške planine s Sv. Primožem, Veliko planino in drugimi točkami vabijo že kar pri pouku. Ta čudoviti prostor izkoriščamo tudi v raziskovalne namene, saj vsako leto poteka v Kamniški Bistrici multidisciplinarni raziskovalni tabor za dijake tretjih letnikov. Več kot petsto dijakov obiskuje abonmajske predstave v osrednjem slovenskem gledališču Drama v Ljubljani. Za vseh šest abonmajskih predstav dijake ustrezno pripravimo pri urah slovenskega jezika, profesorji pa dijake tudi spremljamo na predstave. Gledališka vzgoja, kije sestavni del obveznih učnih vsebin, preraste v pravo navdušenje in Raziskovalci na Korosaskih slapovih življenjsko navado, ki jo odnesejo mladi v svojo odraslost in plemeniti sodobnega, duhovno izpraznjenega človeka. Mladi dijaki so tudi sami soustvarjalci kulture na kamniško-domžalskem področju. Naša gledališka skupina Rudolfi bogati večere v galeriji Veronika, domžalski knjižnici, Besedi, v KD Franceta Bernika in v samem Šolskem centru. Ni čudno, da o tako pestrem dogajanju dijaki pišejo v šolska glasila (Zeleno, Astro Maister, Die Elster, Go ba-nanas), saj spoznavajo veliko novih krajev, ljudi, navad in znajo biti do vsega tega tudi kritični. Ostane sploh še čas za obsežen učni program, ki ni, resnica na ljubo, v tej šoli nič lažji kot na kateri koli drugi gimnaziji? Dijaki se iz ekskurzij, potovanj in potepanj vrnejo prerojeni in motivirani, obogateni z novimi spoznanji in novo radovednostjo. Prav sprostitev pa je danes tista, ki jo rabi vsak človek; če je kvalitetna, omogoča radovednemu odraščajočemu mladostniku zdrav razvoj. Anica Grllj dopusta, lahko pa uveljavlja pravico do starševskega nadomestila pod pogojem, daje bila zavarovana najmanj za 12 mesecev v zadnjih treh letih. V tem primeru mati ravno tako uveljavlja pravico 60 dni pred predvidenim datumom poroda in ji pripada porodniško nadomestilo v obsegu 105 dni. V tem primeru je osnova za nadomestilo 55 % minimalne plače. Zakon je prinesel tudi pomembno novost, če starša ne izrabita dopusta za nego in varstvo otroka v zakonsko določenem obsegu, lahko del nadomestila za nego in varstvo otroka izrabita v obliki dobroimetja za : - za plačilo varstva otroka - plačilo najemnine za stanovanje - reševanje stanovanjskega vprašanja. Potrebno je poudariti, da lahko dobroimetje znaša največ petkratnik pripadajočega mesečnega nadomestila za dopust za nego in varstvo otroka. Zakon uvaja tudi novo pravico staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti,. ima pravico delati krajši delovni čas. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko obveznost. O pravici do krajšega delovnega časa zaradi starševstva odloča delodajalec, center za socialno delo pa odloča o pravici do plačila prispevkov za socialno varnost, ki jo zagotavlja RS. Plačilo prispevkov za socialno varnost je zagotovljena za čas od dejanske do polne delovne obveznosti. Osnova za plačilo prispevkov je minimalna plača. Zakon ne določa nobenih rokov za uveljavljanje te pravice in lahko eden od staršev uveljavlja to pravico po poteku do dopusta za nego in varstvo otroka, vendar ta pravica traja najdlje do tretjega leta otrokove starosti. Vse pravice v zvezi s starševstvom se urejajo na centru za socialno delo Domžale. Zelo pomembno je, da upravičenke pravočasno urejajo pravico do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila, to je 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Na centru upravičenke dobijo ustrezne vloge in navodila za urejanje posameznih pravic, vendar je zelo pomembno, da izpolnjene vloge oddajo pravočasno, ker ima tudi center za socialno delo zelo kratke roke za izdajo posameznih odločb. Pripravila Irena Tonkll (prihodnjič dalje) Vrtec Domžale Ekologija v vrtcu Ena izmed prioritetnih nalog Vrtca Domžale je tudi ekološka vzgoja otrok. Predšolski otroci preko medijev in vsakdanjega življenja slišijo informacije o izlivu nafte v morje in o posledicah, o poginu rib v rekah (zaradi strupenih odpadkov), o veliki koncentraciji žveplovega dioksida v zraku, ki ogroža življenje ljudi in drugih živih bitij, o smeteh, ki se odlagajo kar ob gozdnih poteh... .in prav je, da otroci to slišijo. Toda, ali je to prava pot k ekološki osveščenosti predšolskih otrok? V našem vrtcu smo se ekološke vzgoje lotili na drugačen način. Prvi korak k ozaveščanju varovanja našega okolja je naravo zaznati, jo vzljubiti, obenem pa spoznati posledice, ki jih različne oblike onesnaževanja povzročajo v našem življenjskem okolju. Drugi korak je v znanju in ozaveščenosti odraslih. V tem primeru so to starši in vzgojitelji, ki na primeren način posredujejo spoznanja, zakaj je potrebno skrbeti tudi za okolje. Tretji korak sta odnos in ravnanje odraslih, ki dajeta tudi otroku možnost vplivati na okolje. In nazadnje so tukaj mediji. Glede na dejstvo, daje o ekologiji tako in drugače bilo povedanega že veliko, pa bi za ekološko osveščenost otrok v vrtcih lahko rekli, da se konkretizira z dejanji. Poleg rednih vsebin vzgojnega dela v vrtcu, so se nekatere naše enote vključile v projekt "POJDIMO K POTOKU". Cilj projekta je bil prikaz funkcionalne rabe računalnika , z bistvenim namenom, razviti občutljivost otrok za doživljanje narave in njenih sprememb skozi letne čase in ugotavljati logične povezave ekosistema potoka. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami dve leti kontinuirano opazovali, merili, ugotavljali, sklepali in spoznavali življenje in spremembe ob potokih Mlinščica in Kamniška Bistrica. Potek dela in rezultate si je mogoče ogledati tudi na zgoščenki z naslovom "Pojdimo k potoku", ki je nastala po končanem projektu in je hkrati didaktičen pripomoček za vrtce za področje narave. Prav tako je vrtec dve leti pripravljal prireditev z naslovom "GREGORJEVO", kjer je ob etnoloških in drugih ciljih razvijal tudi skrb za okolje, saj so mokrišča, kakršno je bajer Črnelo z okolico, premalo poznana in cenjena. V okviru projekta "Vodni detektiv", ki gaje organiziralo ICRO Domžale, je v Vrtcu Domžale potekala akcija "VRČ ŽELJA" za čisto reko, kjer so otroci spoznavali Kamniško Bistrico s pritoki. Tukaj so imeli veliko vlogo starši, ki so s svojimi otroki zajemali vodo na teh pritokih, jo nosili v vrtec in jo zlivali v vrč ter na zemljevidu poiskali še kraj odvzema. V bližini vrtcev so postavljeni (ali še bodo) tudi ekološki otoki, ki jih otroci dobro poznajo, saj so jim vzgojiteljice in verjetno tudi starši, predstavili njihov pomen. Z LOČENIM ZBIRANJEM ODPADKOV v vrtcu jih tudi pridno polnijo. Pri tem jim nikoli ne zmanjka materiala za polnjenje, saj redno čistijo okolico vrtca (dvorišče, igrišče, parkirišče..). Omenila bi tudi, da so otroci Vrtca Domžale pod vodstvom vzgojiteljic sodelovali na razstavi z izdelki iz papirja, plastike in pločevink, kot upodobitve Grinija, maskote, ki v domžalski občini ponazarja projekt ločenega zbiranja odpadkov (tudi ekoloških otokov). Za boljše spoznavanje pomena ekologije je bilo pod vodstvom prof. soc. ped. Marije Jerina izvedeno VZGOJNO PREDAVANJE Z EKOLOŠKO DELAVNICO za starše in otroke. Njen osnovni namen je bil povezati otroke in starše v vzgojni ekološki naravnanosti. Likovni rezultat je viden na sliki (slika ekologija, foto Mija Jerman). Omenila sem le nekaj vidnejših projektov za uresničevanje ciljev ekološke vzgoje v vrtcu. Vse to so le kamenčki v mozaiku zavedanja pomena varovanja narave in prvi koraki k realizaciji ciljev. Naša največja moč je v dejanjih in zgledu. Jana Pirman Ustvarjalni izzivi v vrtcu Med opazovanjem otrok pri igri se razvija sam, brez pomoči staršev in Menim, da sta naša pomoč in spodbuda nadvse pomembna za otrokov razvoj. Tega se zavedamo tudi vzgojiteljice v našem vrtcu. Ena izmed vlog vzgojitelja je, da poskrbi za različne izzive, otrok pa bo s svojo motivacijo cilje dosegel sam. Tokraten izziv je bila že tradicionalna DEDKOVA DELAVNICA. Otroci si zelo želijo tovrstnega sodelovanja s starimi starši. Letos nas je v »delavnici« obiskalo veliko dedkov in babic, ki so otrokom predstavili zanimiva rokodelska vprašam, ali se otrok lahko igra in vzgojiteljev. opravila. Otroci so se hitro pridružili našim gostom, najprej z opazovanjem, na koncu pa so postali že pravi mali mojstri. Menim, daje bil to velik izziv, tako za otroke kot za stare starše, in za obisk se jim iskreno zahvaljujemo. Po zaključku delavnice je Gašperjev dedek vsem malim pomočnikom zaželel veliko znanja, kajti prihodnost zahteva misleče glave in seveda pridne roke. Vilma Hrovat vrtec Mlinček Regijski otroški parlament Prosti čas po naše Čeprav je letošnja parlamentarna sezona za otroke že zaključena, saj so se pred kratkim zbrali v veliki dvorani Državnega zbora RS in po obravnavi izbrane teme PROSTI ČAS sprejeli sklepe, je prav, da na kratko zapišemo, da je bil pred že omenjenim parlamentarnim zasedanjem v naši občini sklican regijski otroški parlament Gostitelji so bili učenci Osnovne šole Dob, ki so prej pripravili zelo uspel občinski otroški parlament, vse skupaj pa se je dogajalo na Osnovni šoli Venci ja Perka Domžale. Tudi tokrat so po pozdravu vseh udeležencev, med katerimi so bili parlamentarci iz vseh sosednjih občin (Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin) ter predstavniki osnovnih šol iz Mestne občine Ljubljana, ti so predstavljali kar 43 šol, ter iz občin Kamnik, Medvode, Horjul, Dobrova ter Vodice, gostitelji pripravili prijeten kulturni program, ki je delno že ponazoril obravnavano temo PROSTI ČAS. Mladi so nato predstavili sklepe, ki so bili sprejeti na občinskih parlamentih, rdeča nit poročanja pa je bila, da si mladi želijo svoj prosti čas oblikovati po svoje, da ga je bistveno premalo, pogrešajo zlasti primerne javne prostore, v katerih bi ga preživljali. Pohvalili so pestrost krožkov na posameznih šolah in si zaželeli več športnih krožkov, več otroških igrišč, na katerih bi bilo dovolj prostora za otroke tudi v popoldanskem času, poudarjali vlogo staršev pri preživljanju prostega časa, govorili o prostovoljnem delu, svojem odnosu do invalidov, o potrebi po daljših razrednih urah ter daljših odmorih, od katerih naj bi bil eden namenjen rekreaciji. V šolah bi radi v prostem času plesali in se več kot doslej ukvarjali z glasbo, pogrešajo pa tudi več informacij o možnostih preživljanja prostega časa v posamezni lokalni skupnosti.Svoja razmišljanja so predstavili tako v pravih »odraslih« govorih, kot v igranih prizorih, ki so jih njihovi vrstniki še posebej nagradili z aplavzi, zelo nazorno pa so nekateri parlamentarci temo predstavili tudi na plakatih in panojih. V razpravi, ki je sledila podanim poročilom, je bilo največ govora o možnostih kina v Domžalah, o možnostih prevoza v Kolosej v Ljubljano, o možnostih nižjih cen vstopnic za različne kulturne in zabavne prireditve, mladi pa so predstavili tudi nekatere svoje poglede na probleme, s katerimi se srečujejo pri preživljanju prostega časa. Pri razreševanju le-teh sta jim skušala pomagati tudi predstavnik KOLOSEJA, ki je obljubil pomoč pri zagotovitvi prevoza na kinopredstave ter mag. Milan Pirman, podžupan Občine Domžale, ki je poudaril, da so bili interesi njegove generacije v obdobju obiskovanja osnovne šole zelo podobni problemom današnje generacije ter dejal, da morajo mladi več govoriti o ključnih problemih, ki se na tak način tudi hitreje in učinkoviteje rešujejo. V. V. Učenci Osnovne sole Veneija Perka so preživljanje svojega prostega časa ponazorili s kratko Igrico. Udeleženci kongresa Iz LDS Domžale 26. in 27. januar 2002 Kongres LDS - Portorož Predstavniki občinskih odborov občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin smo se udeležili kongresa LDS, na katerem je kongres izvolil novo vodstvo stranke, sprejel dopolnitve statuta stranke ter posamezne kongresne izjave. Domžal je bila izjava o regionalizmu. V okviru razprav smo prišli do zaključkov, da so regije oziroma pokrajine, ob dejstvu, da imamo v Sloveniji že 192 občin, potrebne. Pri spremembi ustave ter pripravi novega zakona o pokrajinah bo potrebno upoštevati osnovne kriterije, ki bodo zagotavljali, da bodo v Kot delegati smo se kongresa udeležili: - iz Domžal: mag. Milan Pirman, mag. Marko Vresk, Simon Mavsar, Pavel Cerar, Vinko Juhart, - iz Lukovice: Franci Bernot, - iz Mengša: Peter Gubane in Roman Kalušnik, - iz Moravč: Stane Ravnikar in Jana Cigula, - iz Trzina: Ivan Novak in Smajo Fetah. Kongresa sta se kot delegatki udeležili tudi poslanki Cveta Zalolcar Oražem in Stanislava Stopar. Na kongresu so bili za individualne funkcije izvoljeni dr. Janez Drnovšek, za predsednika, mag. Anton Rop in Tone Anderlič za podpredsednika ter Peter Jamnikar za generalnega sekretarja. Nedvomno je bila na kongresu najpomembnejša izvolitev predsednika stranke. Dr. Janez Drnovšek je bil na to mesto izvoljen že tretjič. Ena od kongresnih izjav, pri kateri smo aktivno sodelovali tudi predstavniki iz LIBERALNA DEMOKRACIJA Sloveniji nastale pokrajine, ki bodo ekonomsko dovolj močne, ki bodo imele izvirne pristojnosti, poleg tega pa izvajale tudi posamezne prenesene naloge občin ter prenesene naloge države. Celoten projekt ustanavljanja regij oziroma polcrajin mora biti zasnovan racionalno, z namenom ustanovitve ne prevelikega števila pokrajin ter s ciljem, da njihova ustanovitev ne bo povzročala novih davčnih obremenitev prebivalstva. Izvrsni odbor LDS Domžale Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije Delovni posvet sindikalistov domžalskega območja Začenja se kongresno leto V Območni organizaciji ZSSS Domžale smo prejšnji teden organizirali delovni posvet predsednikov sindikatov družb in zavodov ter članov organov konference. Ker smo pripravili zelo aktualne teme, je bil posvet zelo dobro obiskan. Na posvetuje sodeloval tudi predsednik ZSSS Dušan SEMOLIC, ki je udeležencem predstavil cilje in naloge ZSSS v letu 2002. Njegova prisotnost pa je omogočila tudi kvalitetno soočenje različnih pogledov predvsem glede temeljne vloge in nalog sindikalnih aktivistov na temeljni in višji ravni sindikalne organiziranosti. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je predstavil glavne projekte ZSSS v letu 2002. Po njegovih besedah ne smemo pričakovati, da bo novi zakon o delovnih razmerjih idealno rešil vse probleme. Njegova najpomembnejša naloga je. urediti delovna razmerja - pravice in obveznosti delodajalcev tako, da bosta delavec in delodajalec v enakopravnem položaju. Nov zakon o kolektivnih pogodbah bo temeljil na prostovoljnosti sklepanja kolektivnih pogodb, ki naj bi veljale le za člane delodajalcev in sindikatov, podpisnikov kolektivne pogodbe. Sindikati bomo izkoristili eno od temeljnih pravic, da s kolektivnimi pogodbami določamo pravice delavcev. Hkrati pa želimo opredeliti tudi pravice, ki bodo veljale samo za člane sindikatov. Za svoje člane moramo storiti nekaj več kot za druge zaposlene, saj plačujejo članarino in na druge načine aktivno sodelujejo v borbi za delavske pravice. Sprememba plačnega sistema bo postavila plače v večjo odvisnost od doseženih poslovnih rezultatov in krepila stimulativne elemente. S spremembo plačnega sistema naj bi ukinili izhodiščne plače. Določiti pa bi morali ceno dela za posamezni tarifni razred. Osnovna plača delavca bi bila po novem zapisana v pogodbi o zaposlitvi in bi morala biti enaka ali višja od cene dela v tarifnem razredu. V letošnjem dogovoru o politiki plač naj bi uveljavili enake dodatke za uskladitev plač z inflacijo. Sindikati ne bomo dovolili, da bi zdravje tudi pri nas postalo privilegij bogatih. Borba proti krčenju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in nepravičnosti postaja ena od prioritetnih nalog ZSSS. Medsebojne odnose in razmerje med delojemalci, delodajalci ter državnimi oblastmi je mogoče označiti kot partnerstvo na trgu delovne sile. Vse tradicionalne demokracije temeljijo na širokem in institucionaliziranem socialnem dialogu in na enako temeljnem demokratičnem načelu, da odgovornosti vodijo k pravicam. Le partnerstvo, v katerem se vse strani zavedajo svoje odgovornosti, zagotavlja stabilnost in mir na trgu delovne sile, ki sta prva pogoja za uravnotežen in dolgoročen razvoj. ZSSS kot največja sindikalna centrala v državi je pripravljena prevzeti soodgovornost za razvoj naše države, vendar le ob sistemsko zagotovljenih možnostih vplivanja na socialne in gospodarske odločitve. Za zagotovitev večje pravne varnosti je treba zagotoviti ustrezno sodno varstvo pravic delavcev. V ta namen bo treba zmanjšati sodne zaostanke in si prizadevati za njihovo čim hitrejšo odpravo, tako da bo uresničena pravica delavcev do sojenja v razumnih rokih. Začenjajo se priprave na 4. kongres ZSSS. V ospredju bo bitka za boljši ekonomski položaj članov. Zato je potrebno izdelati strategijo razvoja ZSSS in njenih članov, da bo izvajanje sindikalne Pokrajine in regionalno povezovanje občin Forum svetnic in svetnikov Območne organizacije ZLSD Domžale, ki ga vodi Andreje Pogačnik Jarc, je na posvetu 6. februarja v prostorih Golf kluba Arboretum v Volčjem Potoku razpravljal o regionalnem povezovanju občin. Na posvet so poleg svetnic in svetnikov Območne organizacije ZLSD in članov Območnega odbora ZLSD, povabili tudi goste: Astrid Prašnikar, državno sekretarko za lokalno samoupravo v Ministrstvu za notranje zadeve in Jurija Kobala iz podjetja OIKOS, ki sta pojasnila koncept pokrajin in regij. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Slovenija je postala izrazito centralistična država, kar se kaže predvsem v minimalnem deležu iokalnih skupnosti pri razdeljevanju javnih sredstev (manj kot 5%) in v neznatnem vplivu lokalnih skupnosti na politične in razvojne odločitve države. Regionalni razvoj je bil potisnjen v ozadje, zato so se tudi razlike med posameznimi regijami povečevale. To velja tako za demografske, ekonomske in infrastrukturne kazalce, kakor tudi kazalce človeških virov. Za lažjo ponazoritev, je razmerje med pri stopnji brezposelnosti med občino, kjer je ta največja in občino, kjer je ta najmanjša 1:8. in razmerje pri dohodnini na prebivalca 1:10. Pokrajine so normalni evropski element vzpostavljanja interesov. Vendar skozi celotno obdobje samostojne Slovenije prevladuje politika teritorialnega drobljenja lokalne samouprave, kar je eden od vidikov centralistične tendence. Pokrajine bi prinesle decentralizacijo in prenos prisotnosti iz države na pokrajine in ne iz občine na pokrajine - te bi se prenašale le v dogovoru z občinami.Samostojno bo opravljala lokalne zadeve širšega pomena, ki jih bo določila s svojimi pristojnostmi in tiste, ki bodo določene z zakonom in so regionalnega pomena; ustanavljala bo srednje šole, javne zavode, službe za vzdrževanje regionalnih cest, sprejemala regionalni razvojni program in ustanavljala regijske bolnišnice. Največ pomislekov glede ustanavljanja pokrajin so imeli prisotni glede povečanja delovnih mest v državni upravi, na kar je državna sekretarka odgovorila, da bi pokrajino bi tvorilo najmanj 100.000 prebivalcev v pokrajini, kar pomeni, da bi iz sedanjih 58 upravnih enot nastalo 8 regij, kar pomeni tudi racionalizacijo državne uprave. Glede vprašanja interesnih gospodarskih povezav, je Jurij Kobal iz Oikosa, predstavil skupni razvojni program 8 občin, ki so nastale na teritoriju bivših dveh večjih in ki ga bodo sprejemali občinski sveti teh občin. To so izhodišča za regijo pod imenom Podjetna regija, ki ima namen postati najbolj razvita regija v Sloveniji, ki bo podpirala podjetnost in ustvarjalnost. Njen cilj je voditi razvoj in ne slediti drugim območjem in dosegati dodano vrednost in ne subvencij. Regijske povezave so odgovor na ustanavljanje pokrajin. Gre za skupne interesne povezave, ki bodo izničile vpliv glavnega mesta, ki je prisoten v pokrajini. Vprašanjem regionalne politike se posveča veliko pozornosti v zadnjem času, tudi zavoljo ustavnih sprememb, ki bi jih povzročila. Vlada republike Slovenije je že julija 2001 na predlog Ministrstva za notranje zadeve sprejela izhodišča in predloge za nadaljni razvoj lokalne samouprave. Do konca leta 2002 naj bi bil že pripravljen za obravnavo zakon o ureditvi pokrajin, kot tudi spremembe področnih zakonov. Kdaj jih lahko pričakujemo pa je odvisno od prioritetne ustavne spremembe, kar bo znano v mesecu dni. In če bo med njimi tudi lokalna samouprava in članstvo v Evropski uniji, lahko pričakujemo zagon pokrajin pred volitvami leta 2003. Kristina Brodnik Mladi forum ZLSD Domžale Mladim v ZLSD nikakor ne zmanjka idej in ustvarjalnosti. Rezultat njihovega dela so novo oblečena vrata na sedežu stranke na Ljubljanski 70, ki sta jih oblikovala mlada ustvarjalca Maja Drljepan in Žiga Vojska (na sliki.) Novost je tudi spletna stran, ki stajo izdelala Kristjan Kalaba in Simon Tomažič in kjer boste našli informacije, novice, fotografije o Mladem forumu in Združeni listi socialnih demokratov Domžale na naslovu: www.mf.domzale.org politike še uspešnejše in učinkovitejše. Po razpravi so se udeleženci dogovorili, da bodo v sindikatih družb in zavodih na podlagi projektov ZSSS ter ocene pravne varnosti in pravic delavcev takoj začeli pripravljati programe dela. Biti brez programa, je enako kot biti brez ciljev. Sindikat potrebuje vodilo, sicer bo verjetno opravljal le tisto, v kar ga bodo silili drugi. J.Arnuš ESKALACIJA OBVEZUJE VSE DELODAJALCE V podjetjih, kjer je raven izhodiščnih plač nad kolektivno pogodbo, se delodajalci pogosto upirajo njihovi uskladitvi z rastjo cen življenjskih potrebščin. To seveda sproža konfliktne situacije v podjetjih. Namen eskalacije je, da ščiti realno višino plač vseh zaposlenih. Izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in po kolektivnih pogodbah dejavnosti se s 1.1.2002 povečajo za 2,7 %. Izhodiščna plača po SKP za gospodarstvo za januar 2002 znaša 64.887 SIT. Izhodiščna plača po Kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2002 znaša 49.428 SIT. Prisilna poravnava Induplati tekstil Okrožno sodišče v Ljubljani je 8.1.2002 sprejelo sklep o začetku prisilne poravnave za družbo Induplati Tekstil iz Jarš. Za prisilnega upravitelja je imenovalo Andreja Toša. Po besedah direktorice Viktorije Vehovec je uvedba prisilne poravnave resen poizkus saniranja družbe. Kako bo ta ukrep vplival na trenutni položaj delavcev se točno še ne ve, saj je v teku priprava načrta finančne reorganizacije. Vodstvo sindikata je ob predstavitvi uvedbe prisilne poravnave od direktorice zahtevalo, da zaposlene seznani z načrti in posledicami prisilne poravnave, da sprejme vse možne "mehke" ukrepe za morebitno zmanjševanje števila zaposlenih in da se zagotovijo ustrezna sredstva za poplačilo terjatev delavcev. V tem trenutku je tudi za sindikat težko. Sindikat teh ukrepov ne more preprečiti. Veliko lahko prispeva le k temu, da bodo ti ukrepi za delavce čim manj boleči. Predvsem pa bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo delavci realizirali vse pravice, ki jim v takih primerih gredo. ' mrft mm H Za Socialdemokrate je srečna in urejena družina ena od osnovnih vrednot Srečna družina, v kateri se vsi njeni člani počutijo varne in v kateri imajo možnost uveljavljanja lastnega mnenja, je vsekakor pogoj za srečno in uspešno družbo, v kateri se nahaja. Družina je, med drugim, tudi najmanjša celica demokracije, hkrati pa njena podoba. V njej se na nek način odražajo vsa protislovja širše družbene skupnosti. zavzemamo za stimulativno družinsko politiko, ki bo delovala kot celovit sistem ukrepov na različnih področjih s poudarkom na problemih žensk, posebej zaposlenih, otrok, še posebej ogroženih, in posebnih družbenih skupin, kot so starostniki in invalidi. Pri SDS Da bi družina lahko delovala kot blažilec družbenih pretresov, ji je potrebno zagotoviti avtonomnost, ekonomsko neodvisnost in zasebnost. Le tako se bo v njej razvijal svoboden, moralno trden, kritično razmišljujoč in odgovoren posameznik, zrela osebnost, ki bo skupaj s sebi podobnimi zmožna oblikovati civilno moč, ki bo sodelovala in oblikovala splošna pravila življenja v skupnosti. Tudi v naši občini mora družina postati tisto privilegirano okolje, v katerem se bo posameznik v njej nemoteno razvijal, pridobival pozitivne izkušnje in vrednote ter se učil sprejemati odgovornost za svoje ravnanje in svojo svobodo. Eden od temeljev našega razumevanja družine je priznavanje temeljnih pravic posameznika kot človeka, pri čemer so koristi otrok najpomembnejše vodilo. Domžalski socialdemokrati bomo vsekakor vztrajali, da bo na vseh ustreznih področjih prišlo do večjega spoštovanja in vrednotenja starševstva ter predvsem materinstva. Zato se bomo tako na lokalni kot tudi na državni ravni trudili, da se bo v čim večji možni meri uresničeval naš program, ki na tem področju predvideva tudi: - zaposlitveno varnost nosečnic; - takšno višino denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, ki bo bolj izenačena in manj odvisna od zaposlenosti ali povprečne plače matere; - možnost podaljšanja porodniškega dopusta do treh let. Polstoletno življenje v razmerah totalitarne družbene ureditve z brutalnim prerazporejanjem gmotnih dobrin in preskok v vulgarni liberalizem posredno ali neposredno zadevata tudi družino. Socialdemokrati se zato SocialDemokratiSlovenije tem bomo upoštevali splošno uveljavljene vrednote in pozitivna stališča sodobne slovenske družbe, vsi konkretni projekti pa bodo preverjeni v javnosti. Naši poglavitni strateški cilji na tem področju so; - ustvarjanje razmer za boljše usklajevanje družinskega in delovnega življenja staršev - reševanje stanovanjskih in zaposlitvenih problemov - povečanje deleža proračunskih sredstev za otroke, predvsem pri otroški prehrani, učbenikih, šoli v naravi itd. Domžalski Socialdemokrati se zavzemamo tudi za ustanovitev posebnega sklada (tako na občinski kot tudi na državni ravni) za izplačevanje preživnin za otroke v tistih primerih, ko starši (praviloma eden od staršev) ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Vsem otrokom je potrebno omogočiti, da bodo svoje otroštvo lahko preživeli v takšnih socialnih in ekonomskih razmerah, da se bodo lahko optimalno razvijali glede na umske in telesne sposobnosti. Janez Stlbrlč Slovenska ljudska stranka Občinski odbor SLS Domžale vabi svoje člane, prijatelje in simpatizer je na redni letni občni zbor ki bo v soboto, 2. marca 2002, ob 19.00 uri v gostišču Kovač na Količevem. V letu lokalnih volitev, je sodelovanje vseh še kako pomembno in dobrodošlo! VABLJENI! SKEI za višje plače Sestanek Izvršnega odbora sindikata INDUPLATI z direktorico Viktorijo Vehovec Ko pišem tale prispevek, potekajo na eni strani intenzivna pogajanja o povečanju izhodiščnih plač zaposlenih v kovinski in elektroindustriji, na drugi pa intenzivne priprave na izvedbo enodnevne splošne opozorilne stavke, ki je napovedana za 19. februar. Sindikat delavcev kovinske in elektroindustrije (SKEI) seje za to potezo odločil zaradi tega, ker že dve leti trajajoča pogajanja niso dala skoraj nobenih sadov. Izhodiščne plače za prvi tarifni razred so leta 1991 znašale 670 nemških mark, konec lanskega leta pa le še 608 ali deset odstotkov manj. V tem času je bruto domači proizvod porasel skoraj za štirideset odstotkov, podobno sta se povečali tudi produktivnost in dodana vrednost. Argumenti za povečanje izhodiščnih plač so torej utemeljeni. Ker plače rastejo polovico počasneje kot ti kazalci, se dobički podjetij povečujejo. Čeprav so povprečne plače v državi dosegle že več kot 230.000 tolarjev, kar devetdeset odstotkov zaposlenih v kovinski in elektroindustriji tega povprečja ne dosega. Dandanes industrijskim delavcem v nobeni panogi ni lahko, saj morajo za skromne plače povsod veliko delati. Še posebej pa je težko delavcem v kovinsko in elektroindustriji, ki se je v veliki meri že usmerila na zantevne evropske trge. Zaradi tega je v teh podjetjih uvedena evropska produktivnost, evropska kakovost in evropske cene, samo plače niso evropske. Zato je bil skrajni čas, daje SKEI delodajalce in širšo javnost opozoril na problem nizkih plač v tej dejavnosti. 30. januarja letos je bila organizirana dveurna opozorilna stavka, v katero so se vključili tudi delavci družbe MLINOSTROJ in AS BUS. V obeh omenjenih podjetjih plače sicer prejemajo redno, a so zelo skromne. S plačami, ki jih sedaj prejemajo številni delavci, se res ne da dostojno preživljati družin. Zato delavci pričakujejo, da bodo njihova vodstva prisluhnila njihovim zahtevam in pristopila k povišanju plač in da ne bo potrebno uporabiti najbolj radikalnih oblik sindikalnega boja. J.Arnuš stran 7 Veseli tobogan Veseli tobogan, otroško radijsko oddajo, ki se na prvem programu radia Slovenija predvaja mnogo let, so v nedeljo 27. 01. 2002 pripravili otroci imovne šole Dob in podružnične šole Krtina pod vodstvom učiteljic in ravnateljice Zdenke Krečan v sodelovanju z ekipo Veselega tobogana, voditelja oddaje Milana Krapeža, glavne urednice Alenke Skale. Prireditev je potekala v prostorih kulturnega doma v Žejah, kar so omogočili člani gasilskega društva. Predstavili so se vsi, od najmlajših malih šolarčkov do osmošolcev. S svojo izvirnostjo in simpatičnostjo so dokazali, da veliko obetajo. Novica, da bodo otroci sodelovali na Veselem toboganu, seje hitro razširila. Začele so se priprave in izvedba avdicije. Ob tolikšnem številu nadarjenih otrok je bila izbira zagotovo težka. In tako je prišla težko pričakovana nedelja. Otroci so se zbrali že v zgodnjih popoldanskih urah. Skupaj z ansamblom Veselega tobogana so vadili, se navajali na mikrofone in vse tiste nenavadne aparature. Tudi generalko so otroci IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI VESELI TOBOGAN * i pesmic Janez Bitenc. Tudi tokrat seje izkazal in napisal pesmico posebej za to priložnost, ki smo sejo prisotni v dvorani kaj hitro naučili in jo tudi skupaj zapeli. Vzdušje v dvorani je bilo res prijetno in prireditev je prehitro minila. Otroci so zopet pokazali, da so neprecenljiv zaklad, na katerega je treba paziti in ga vzgajati. Prepričana sem, da se ravnateljica Zdenka Krečan ter učiteljice OS Dob in Krtina tega dobro zavedajo. Otroci pa si bodo nedeljo, ko so nastopali na Veselem toboganu, zagotovo dobro zapomnili. Katja Pirnat uspešno prestali. Čas med generalko in oddajo pa so si krajšali s petjem ob spremljavi harmonike in plesom. Kmalu so se zbrali starši in oddaja, ki je bila preddvajana v živo, kar je bil za nastopajoče še dodaten izziv, seje začela. Predstavila sta se pevski zbor osnovne šole Dob in podružnice Krtina, otroci so predstavljali svoje domače kraje, recitirali pesmice, peli, igrali na instrumente... Marsikdo je bil verjetno presenečen saj je bilo poleg otroških in modernih pesmi večkrat slišati tudi narodno-zabavno glasbo. Voditelj oddaje, znani radijski glas Milan Krapež je z otroki poklepetal, se pošalil in treme skoraj ni bilo znati. Osrednji gost in presenečenje večera je bil zagotovo vsem dobro znan avtor otroških KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 Pozdravljeni, prijatelji! Novembra lani je bila na Kubi Slovenska jamarska odprava, ki je raziskala šest jam v na novo odprtem delu pragozda Majarija (osrednji del Kube). Odprave se je udeležil tudi član DZRJ Simon Robič Domžale Aleš Stražar. Člani odprave so skupaj izmerili preko 1000 m poligona jam. Raziskali so kanjon reke Pilot in ga narisali. Povzpeli so se na Pico Turginio, kije najvišji vrh otoka Kube in tretji vrh karibov Vzpon je bil presenetljivo težak za 1970 m n.m. Vse skupaj so člani odprave dokumentirali in prikazali na Kubanskem večeru v Robičevi dvorani Jamarskega doma. Ideja same organizacije seje porodila v pragozdu, kjer je bil odojek edina poslastica za odpravo in domačine. Običajna hrana tam je za naše pojmovanje zelo skromna. Predavanje je bilo zanimivo in okusno za kar sta poskrbela Gostišče Jamarski dom in Farma Ihan, za kar se jima odprava iskreno zahvaljuje. "NI nam težko Iti od hiše do hiše, da le pomagamo svojim vrstnikom na Madagaskarju!" Otroci pred trlkraljevsko akcijo v Jaršah, 28. In 29. decembra 2001. Foto: Kvaternlk J. Kapelica, ki združuje Daje Slovenija dežela cerkva, cerkvic in drugih božjepotnih znamenj, križev ipd., je znano tudi zunaj naših meja in ne samo nam. Množice turistov priromajo k nam tudi zaradi njih, saj premoremo kar nekaj edinstvenih in vrhunskih umetnin, ki jim ni para po svetu. Tudi sam sveti oče, papež Janez Pavel II., ni mogel prikriti občudovanja nad tem bogastvom naše dežele. Rodovi pred nami so jih postavljali iz različnih namenov (zahvale, priprošnje v spomin na dogodek...). Vrsta različnih pripovedi seje spletla ob njih - od grozljivih, do zares resničnih. Eno izmed takih znamenj stoji tudi pri Šornovih, Podrečje 5. Sama postavitev naj bi datirala še iz časov krumperških graščakov, namen pa se je že pozabil. Zadnja desetletja je kapelica vidno propadala. Stare upodobitve, poslikave "Pri znamnu ali znamnovi kapelici", kakor jo vaščani poimenujejo, so obledele in pokazale so se tudi druge posledice vremenskih vplivov. Tako sta se Kolenkova, Bernarda in Dušan, ki živita na tem naslovu zdaj, odločila za obnovitev kapelice. Seveda je bilo potrebno iz sosednjih občin • iz sosednjih občin • iz sosednjih občin • iz sosednjih občin • Ob sv. Štefanu Sveti Štefan serdi med najbolj priljubljene slovanske svetnike, saj je zaščitnik konj in ostale živine. Na njegov dan - dan po božiču, marsikje še blagoslavljajo vodo sol in živino. Nam najbližji je Šentvid, kjer je v cerkvi daroval sveto mašo g Peter Kvaternik, zunaj pa blagoslovil večje število konj kljub temu, da je verjetno tudi za obilnejšo letino močno deževalo. Blagoslov konj je na prostoru pred cerkvijo potekal v organizaciji Konjerejskega društva Lukovica. Čeprav je deževalo, je kar nekaj konj bilo tudi iz domžalskega konca, ob lepem vremenu pa bi jih bilo še veliko več. Naj jih blagoslov svetega Štefana spremlja preko celega leta. DJD TERME KjtVJVINHIC-- TERME Snovik v Tuhinju so svojim neučakanim gostom, željnim vodne rekreacije, ponovno odprle svoja vrata 25. januarja 2002. V vsej svoji podobi je zasijal težko pričakovan pokrit termalni bazenski kompleks, ki kraljuje v objemu neokrnjene narave in se ponaša s tremi bazeni blagodejne termalne vode. Rekreacijski bazen, s temperaturo vode 29 stopinj C, omogoča plavanje s hudournikom, podvodne masaže, masaže na klopeh in pod slapovi. Za ljubitelje višjih temperatur je na voljo masažni bazen s termalno vodo temperature do 36 stopinj C. Najmlajši pa najdejo svojo zabavo v otroškem bazenu s temperaturo vode do 32 stopinj C. Za popestritev same ponudbe, so za obiskovalce pripravljeni programi aktivnosti. V dopoldanskem času med tednom se bo predvidoma v mesecu marcu pričela vodena vodna rekreacija za »senijorje«, v večernih urah pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji vodne aerobike. Neplavalce vabimo v našo šolo plavanja, ki bo organizirana za mlajše in starejše. Ob petkih in sobotah si lahko privoščite nočno kopanje in sicer med 20. in 22. uro. Po napornih aktivnostih pa si opomorete v okrepčevalnici »Potočka«. Kopalci so nad ponudbo Term Snovik zelo zadovoljni, kar potrjuje tudi dober dosedanji obisk, tako med tednom, kakor tudi v soboto in nedeljo. Terme so odprte vsak dan in sicer od ponedeljka docentka ter v nedeljo med 9. in 20. uro. V petek in soboto pa med 9. in 19. uro ter 20. in 22. uro (NOČNO KOPANJE). Naši gostje lahko izbirajo med 2-urnimi, 4-urnimi in celodnevnimi vstopnicami ter med kompletom 30- ih celodnevnih vstopnic in 30 -ih 2-umih vstopnic. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. Številki 0178308 631 oz. pisno na E-mailu: terme.snovik@zarja-kovis.si. Želimo vam obilo užitkov v Termah Snovik ! Terme Snovik Kamnik Planinsko društvo Moravče Na Ustih gradimo planinski dom V eni izmed lanskoletnih številk Slamnika je bil objavljen tudi prispevek o razvoju planinske dejavnosti na Moravškem. Najbrž je bil zanimiv vsaj za tiste prebivalce domžalske občine, katerih korenine segajo v Moravsko dolino. Zato sem se odločil, da v nekaj stavkih povem, kako smo delali v preteklem delu. Za naše člane smo pripravili veliko zanimivih pohodov, taborjenje za mlade člane, izobraževanje članstva, vzdrževanje planinskih poti. Pričeli smo tudi z gradnjo planinskega doma na Ustih. Po pridobitvi vseh potrebnih soglasij in dovoljenj smo 14.111.2001 pričeli z delom. Gradbeni odbor je pripravil načrt dela. Pričeli smo z izkopom gradbene jame, nasutjem tampona, betoniranjem temeljev. Načrtovali smo izgradnjo stavbe do prve plošče, izgradnjo vodnega rezervoarja, greznice ter podzemne kleti za hrano in pijačo. Ta načrt smo uresničili. Ni pa nam uspelo dokončno urediti okolice bodočega doma, tj. zasipa pomožnih objektov (vodni rezervoar, greznica, klet in , sanacija nabrežine pod stavbo). Veliko nam je pomagalo podjetje Termit Domžale - Peskokopi Moravče. Darovali, pripeljali in poravnali so ca 1000 m3 nasipnega materiala -gramoza. Za vse se jim planinci iskreno zahvaljujemo! Brez. njihove pomoči bi gradnja prav gotovo tekla veliko počasneje. Pri dosedanji gradnji so nam veliko pomagali predvsem z gradbenim in vgradnim materialom Elektrovod -Plast iz Krašc. Podarili so nam plastične cevi za odtoke in elektrifikacijo - okoli 80.000 Sit, Lek Mengeš je podaril odpadne električne kable. Eden od članov društva je priskrbel 101 betonskega železa, drugi je poleg finančnega prispevka kupil 2 toni cementa in več mrež betonskega železa, zopet nekdo drug je podaril cement, mreže za ploščo, strojne ure i.t.d. Namenoma ne navajam imen številnih darovalcev, kijih nikakor ni malo! Nam pomeni vsako dobronamerno delo - dar, zelo veliko, pa naj bo to še tako majhno. Za vse smo hvaležni! Od naših sponzorjev smo prejeli 373.600 Sit. Prostovoljni prispevki naših članov, pa tudi drugih občanov, ki z naklonjenostjo spremljajo naša prizadevanja, so 383.500 Sit, pozneje še II 3.600 Sit. Občina Moravče nam je prvotno za izgradnjo doma namenila 450.000 Sit, po naši naknadni vlogi pa skupno 800.000 Sit Za ostalo društveno dejavnost smo od občine prejeli 350.000 Sit občinskih sredstev. Člani društva, pa tudi nekateri simpatizerji, smo opravili pri gradnji doma 3548 ur prostovoljnega dela. To delo je ocenjeno na 3,189.600 Sit. Za opravljeno delo nismo plačali niti enega tolarja, še več, številni prijatelji so nam na naših delovnih akcijah pomagali tako, da so nam ob večjih delih brezplačno nudili malico in pijačo. Vsem velja naša zahvala! Planinsko društvo dobro sodeluje tudi z nekaterimi drugimi društvi v občini. Tu naj omenim Društvo krajanov Tuštanj, Krajevno skupnost Dešen, KID Limbar. V veliko pomoč nam je bilo Gasilsko društvo Moravče, ki je redno skrbelo za dovoz vode na gradbišče. Iskrena zahvala! Močno si želimo in upamo, da nam boste po svojih močeh tudi v bodoče pomagali pri naših prizadevanjih za naše skupno dobro. Trudili se bomo, da bomo vsak podarjen tolar gospodarno porabili. Spoštovani prijatelji in simpatizerji prebujajočega planinstva na Moravškem, obiščite nas pri našem in vašem domu na Ustih in prepričali se boste, da na tej prečudoviti točki nad Moravčami gradimo nekaj lepega in koristnega za Moravsko dolino. Vsem lep planinski pozdrav! Marijan Grli narediti vse znova. V sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj in po njegovih navodilih sta lani spomladi pričela s prenovo, najprej na svoje stroške, kasneje pa so prav vsi vaščani prispevali za kritje stroškov "znamnove obnove". Zidarskih del se je lotil Dušan kar sam, poslikavo pa je mojstrsko opravil g. France Orehek z Rodice, sicer znani portretist in kaligraf. G. Orehek je znan tudi širše, saj je že samostojno razstavljal in med drugim sodeloval v znani mednarodni umetniški delavnici Selišče pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sv. Jurij ob Ščavnici). Prenova kapelice je bila končana junija. Kapela je vredna ogleda. Posebej izstopa samosvoj skost likovne upodobitve svetnikov: Martina, Antona in Jezusa, dobrega pastirja. Čeprav gre za izrazite biblične osebe, jih je g. Orehek upodobil v njihovi človeški razsežnosti in delujejo zemeljsko, toplo. Nobene mistike. Umirjenost prelivajočih se barvnih nians pa samo še poudarja človeško prisotnost, kar za upodobljeno sv. družino, kije v notranjosti kapele, ne bi mogli povsem trditi. Deluje nekako odmaknjeno od tostranstva, seveda pa je poslikava izraz miselnosti dobe, v kateri je nastala. Kar je posebej privlačno ob tem "znamnu", je vsakoletno srečanje vaščanov na velikonočni petek, z darovanjem bogoslužja. Tako ta "znamnova" kapelica združuje vaščane in njihovo skupno blaginjo in sožitje. In prav je tako! Leon Senger III Gradbišče bodočega PD Moravče. Foto: Leon Lavrič ..... IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran Študentski klub Domžale Studentska športna scena Očitno, torej, očitno glede na napoved tega meseca in na Mesečnik oziroma Informator, ki je izšel danes, je, da bo mesec februar zelo športen. Pravzaprav samo športen. Skorajda pretirano športen. Sam Šport ga je, kar se tiče Študentskega kluba Domžale in Kamnik. Ker si pod besedo šport največkrat predstavljamo potenje in garanje na tekaških progah ali pa kaj tako mučno podobnega, moramo najprej definirati, kaj v Študentskem klubu Kamnik in Domžale šport pomeni, Vse, kar zajema nekulturo, neizobraževanje in vse ostalo, kar seveda spada pod šport. Definicija je zelo široka. Ta mesec tako definicija športa zajema naslednje discipline: smučanje, smučanje, smučanje, nogomet, odbojko in bowling. V obratnem vrstnem redu bodo stvari in dogodki izgledali najbrž takole. Bowling se v bistvu imenuje operacija bowl-ing, zgodila pa se je 7.februarja v Tivoliju, kamor se bomo napotili iz Domžal. Pravzaprav sc bomo odpeljali s kombijem. Ker je zadeva v trenutku, ko tole nastaja, na sporedu šele v prihodnosti, bo pa dogodek že mimo, ko boste tole brali, ne morem povedati, kako smo se imeli, lahko pa povem, da gremo še na Hot Horse in da si bomo sposodili bowling copate. Blazno zanimivo. Potem odbojka. In spet en turnir. Se mi zdi, da vse, kar se dogaja športa prt nas, razen smučanje, so neki turnirji in nadaljevanja in tekmovanja in enajsteroboji... kaj pa vem. V glavnem, odbojka se bo igrala v telovadnici srednje šole v Kamniku, in to cel dan oziroma po potrebi, začne se pa ob 10. zjutraj. Vendar je za to še čas, ker gre za datum 2,marec. Baje je sobota. Edina omejitev, ali pa tudi ne, je to, da je treba imeti v vsaki ekipi dve dekleti. Nujno. Kar recimo ni pogoj in tudi med člani ekipe najbrž ni zaželeno, ko se bo igral nogomet. Na isti dan, se pravi 2.marca, le daje to ob dveh popoldne in v domžalski osnovni šoli Venclja Perka, je ŠKIS napovedal svojo nogometno ligo. Domžalčani smo trenutno drugi in če ne igrat, je treba priti vsaj navijati, da bomo prvi. Baje imamo velike možnosti. Manjka le še finale, ki bo na Ravnah na Koroškem, kamor seveda namerava naša ekipa iti in seveda biti čim bolj uspešna. In potem smučanje v vseh mogočih oblikah in na vseh mogočih smučiščih. Najprej Pohorje. Pohorje že poznamo. Je tudi že ena izmed tradicionalnih stvari v tem našem preljubem klubu. Letos se gre na Pohorje že tretjič. In gre se drug vikend, natančneje šestnajstega februarja. Še Valentinovo praznujemo doma, potem pa na sneg in uživancija. Edino vreme nas malce skrbi. Malce. Da se ne pozabi.. .na Pohorje gremo kar za en teden, omogočeno pa nam je učenje smučanja in bordanja in pa seveda izposoja opreme, da si ne bi kdo slučajno že vsega nabavil in vse zapravil, potem pa ugotovil, da ta špas ni zanj. Smučati se gre potem še na Roglo. Oziroma se je že šlo. In to ravno danes. Torej se uživatorji že namakajo v bazenu ali pa jedo pico (trenutno je namreč večer). Ja, vse to je v kompletu. Celodnevna smuka, zvečer pa bazen in pica. Da si totalno mehek in crknjen. Vse v kompletu za 4,5 tisočaka. Ponovitev? Da. Enaindvajsetega februarja. Ne smete zamuditi. Še eno smučanje, tokrat v tujini, v Nassfeldu. Na Valentinovo, v zgodnjih jutranjih urah se odrine, se cel dan smuča, zvečer ob povratku pa se gre na pico. Še zastonjsko. Oziroma všteto v ceno 6.500 sit. Kot ponavadi. Dovolj športa, še dve stvari. Organizira se infonnativni dan za dijake 4. letnikov, ki se še pretežko odločajo za smer študija. Ta dan bo 11. februarja v srednješolskem centru v Kamniku, namenjen pa je vsem vam, ki ne veste. In vsi tisti, ki ne veste, kam pokazat svojo pustno šemo. V nedeljo gremo v Cerknico odganjat zimo, pustna oprema je seveda obvezna. Če se zgrešimo, tega ne bomo vedeli, si pa naslednjič napišemo, kako smo se imeli. Nina 1991-2001 Deset let državnosti Republike Slovenije Ob deseti obletnici zmage in samostojnosti države Slovenije je potekal 14. decembra 2001 tretji svečani sestanek razširjenega predsedstva OZVVS Domžale v gostišču Kovač na Količevem. V uvodu nas je vse navzoče in goste pozdravil predsednik OZVVS Domžale, Dominik, Grmek, ter nato predal besedo vodji protokola svečane prireditve. Recitator je slovenskih domoljubnih pesmi, je vodil Darko Erhart, ki nam je predstavil tudi svoje pesnitve. Na citre nam je igral priznani citrar Plahutnik, ob spremljavi tenorista in vseh navzočih smo zapeli slovensko himno in še vrsto lepih domojubnih pesmi. Na vrsti so bila poročila o relizaciji posameznih aktivnosti in nalog OZVVS Domžale v letu 2001. Udeležili smo se 22. tradicionalnega nočnega zimskega pohoda pasja Raven - Dražgoše o katerem je poročal Bine Kladnik; o glavnem letnem zboru ZVVS v Trzinu, Jože Kosmač; o letnem programskem zboru OZVVS Domžale v Lukovici Janez Kušar; o prvem usposabljanju praproščakov ZVVS in ZČS v Ljubljani Dušan Grošelj; o 153. obletnici razvijanja prve slovenske zastave na Sp. Slivni in prve blagoslovitve slovenske državne zastave Vače - GEOSS Silvo Resnik; o proslavi 60. obletnice OF in deseti obletnici samostojnosti Dominik Grmek; o organizaciji veteranskih iger - košarkarskega turnirja v Domžalah in udeležbi na strelskem izbirnem tekmovanju Danilo Kastelic; o medobčinski proslavi ob 10. obletnici samostojnosti v Mengšu Peter Gubane; o srečanju veteranov vojne za Slovenijo v Cerkljah Boris Razpotnik; o proslavi ob 10. obletnici trzinske bitke v Trzinu Janez Gregorič; o sodelovanju na državni proslavi ob 10. obletnici državnosti v Ljubljani Marko Trampuš; o pohodu na Nanos in srečanju z delavci oddajnikov RTV Nuša Kladnik; o 16. tradicionalnem pohodu na Triglav Darinka Gnnek; o sodelovanju na strelskem tekmovanju v organizaciji OZVVS Maribor Darko Erhard; o devetem spominskem pohodu vojne za Slovenijo Sonja Gregorič; o proslavi desete obletnice učnega centra Lokvanj v Podgori pri Zlatem polju Martin Planko; o udeležbi na komemoracijah in polaganje vencev na grobove padlih za Slovenijo 1991 Dominik Grmek; o izletu Pojmo na Štajersko Marinka Kušar; o organizaciji razstave Vojna za Slovenijo v lena 1991 v Domžalah pa je s poročili zaključil Anton Znidaršič. Zahvalo vsem, ki smo opravljali delo in naloge v OZVVS Domžale za leto 1991 je izrekel predsednik Dominik Grmek. Za opravljena dela je v imenu OZVVS Domžale podelil predsednik priznanja in častne znake 55. ŠTO Domžale. Nato je spregovoril visoki gost v naši sredini, predsednik ZVVS, Srečko Lisjak, o prehojeni 10-letni poti in priznanju ter vlogi ZVVS, o osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Posebno je pohvalil naše neizmerljivo delo, ki smo ga opravili v letu 2001, ter nas pozval, da še naprej delujemo tako dobro in se borimo tudi za to, da se bodo tudi učenci v slovenskih šolah učili o vojni za Slovenijo 1991 in o biti Slovenka -Slovenec, kjerkoli po svetu, v ponos slovenskemu narodu. Slavnost in lep večer smo zaključili ob dobri postrežbi gostišča in zaplesali ob domači glasbi. Danilo Kastelic Veterani na pohodu. Pasja raven - Dražgoše Člani domžalskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo smo se tudi letos udeležili 23. spominskega planinskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Ob polnoči smo pohod pričeli v strnjeni koloni s Pasje Ravni pri Koširju. Nepozaben je pogled na zavijajočo kolono, osvetljeno z lučkami na glavah pohodnikov. Pot nas je vodila preko Zminca v Poljanski dolini v Breznico, kjer smo si privoščili prvi počitek s čajem, seveda pa nam je še kako teknil tudi prigrizek . Pohod smo nadaljevali čez Sv. Tomaž v Praprotno v Selški dolini, skozi Ševlje v Zabrekve, kjer smo si privoščili drugi počitek s čajem. Po okrepčilu smo nadaljevali pot do končnega cilja v Dražgošah, kamor smo prispeli med 10. in 10.30 uro. V tamkajšnji osnovni šoli je bila organizirana malica in potrjevanje knjižic pohodnikom. Udeleženca pohoda Dominik Grmek in Bine Kladnik sva letos za tretji pohod prejela srebrno značko. Sicer pa se je letošnjega najbolj zahtevnega pohoda Pasja raven - Dražgoše kljub težavnim razmeram udeležilo rekordno število pohodnikov - kar 537. Pretežno zasnežena in ponekod zaledenela podlaga po gozdnih poteh je zahtevala tudi solidno opremo od dobre obutve, pohodniških palic, derez do svetilk. Kljub oteženim razmeram na poti, je razen manjših zdrsov, večina prispela do cilja. Pohod je dolg 40 km, premagamo pa skupaj preko 2000 m višinske razlike, tako da se od pohodnikov zahteva kar nekaj kondicijske pripravljenosti in seveda predvsem tudi vztrajnosti . Po prehojeni spominski poti udeležence prevzame občutek, da Dražgoše resnično postajajo poleg simbola slovenskega odpora, predvsem športno -rekreativna in kulturna manifestacija, ki je na zaključni slovesnosti privabila preko sedem tisoč udeležencev. To pa je bila hkrati tudi veličastna krona prireditev ob 60. obletnici dražgoške bitke in hkrati vabilo in spodbuda za naslednje pohode. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Bine Kladnik Društvo vojnih invalidov Domžale Uspešno v leto 2002 V decembru 2001 so se na zaključnem srečanju sestali tudi člani upravnega in nadzornega odbora ter poverjeniki društva vojnih invalidov Domžale. Po uvodnem pozdravu predsednika Jožeta Brodarja so sprejeli sedem točk dnevnega reda: pregled realizacije sklepov zadnje seje, bilanca društva, program dela za leto 2002, blagajniško poročilo, obdaritev otrok ter starejših članov društva in razno. Predsednik Brodar je povedal, da je bil sestavljen socialni program, pa tudi seznam članov, ki so jim poverjeniki v prazničnih dneh konec leta odnesli pakete, posebej pa so se spomnili jubilejev svojih članov. O programu dela v letu 2002 je poročala nova tajnica društva Dragana Vidovič. V okviru društva bodo delovale štiri komisije, sprejeto pa je bilo tudi poročilo blagajnika g. Lojzeta. Predsednik društva je obvestil prisotne člane o podelitvi republiških priznanj, ki so jih za prizadevno delo v društvu dobili: Mile DEDIČ, Bojan BOGATAJ in Dolfe MODLIC, člane pa je tudi informiral, da bo naslednji sestanek v januarju, ko bodo sprejeli finančni plan. Po rednem delu je bilo novoletno družabno srečanje s skupnim kosilom, ki so ga pripravili Pogačarjevi, prisotni pa so se razšli ob zahvali in voščilu predsednika Jožeta Brodarja, kije vsem zaželel veliko zdravja, skupnega sodelovanja na izletih, športnih aktivnostih ter srečanjih ob jubilejih in praznikih. Besedilo In foto Jože NOVAK V Rudniku pri Radomljah Spominska slovesnost Vsako leto v začetku meseca januarja, je spominska slovesnost v Rudniku pri Radomljah. V spomin na tragedijo borcev in aktivistov Kamniškega okrožja v letu 1945. Ne mraz in poledenele ceste niso ovirali številčne udeležbe praproščakov, zastavnoš, borcev, predstavnikov političnih organizacij in ostalih zavednih Slovencev, ki s svojo udeležbo dokažemo, da še gojimo vrednote NOB. Organizator Zveza združenj borcev NOB Kamnik, ki je povabil sodelovanju; poslanca DZ Maksa Lavrinca, ki je med drugim dejal: "Tu sem vsako leto prihajamo v spoštljivi kraj, zato ker ste sami doživljali tiste težke čase, mi pa smo rojeni po drugi vojni, pa zato, da se srečujemo in poklonimo spominu padlih pogumnih mož in žena. Mladim pa dokažemo - vrednote za katere so umirali slovenski domoljubi v drugi svetovni vojni in v času "osamosvojitvene vojne". V krajšem kulturnem programu so sodelovali; moški pevski zbor "Solidarnost" iz Kamnika, ki so zapeli več partizanskih pesmi, učenci Osnovne šole "Marije Vere" z Duplice pa so posamezno recitirali pesmice. Naj omenimo, da seje slovesnosti udeležilo preko 600 ljudi od blizu in daleč, Kamničani-pohodniki pa celo peš - hoja, kot vsako leto. Naj omenimo, da sta delegaciji Območnih Združenj borcev in udeležencev NOB Kamnik in Domžale - položili vence na spomenik, svojci padlih pa prižgali sveče, v spomin na svoje najdražje. Zabeležil In foto: Jože Novak Društvo izgnancev Domžale Prihaja prijetna pomlad Tudi v letu 2002 člani in članice Društva izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije Domžale načrtujejo vrsto aktivnosti, ki bodo usmerjene predvsem v uresničevanje že sprejete zakonodaje, ki naj bi končno, kar po več kot petih desetletjih, pomenila za žrtve vojne tega področja moralno in materialno zadoščenje. Domžalska organizacija, ki združuje člane in članice z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin in se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje za finančno pomoč, ki so jo občine prispevale v lem 2001, bo tudi v letu 2002 zagotovila pomoč vsem svojim članom in članicam, ki v teh dneh že težko pričakujejo prvo letošnjo številko našega časopisa VESTNIK. Ob pomoči pri izpolnjevanju različnih zahtevkov, odgovorih na različna vprašanja v zvezi s pravicami žrtev vojne, pa bo društvo pripravilo tudi nekatere druge aktivnosti. Te so namenjene obeleževanju dogodkov, povezanih z izseljevanjem in pregnanstvom, kot je dan slovenskih izgnancev, ko se bomo udeležili tradicionalne slovesnosti v Mostecu, ali pa osrednja slovenska slovesnost ob začetku izseljevanj. O obeh slovesnostih bomo vse naše člane in članice pravočasno obvestili ter jih povabili, da se jih udeležijo. Spomladi načrtujemo tudi tradicionalni obisk ene izmed pokrajin naše lepe Slovenije. Letos se bomo napotili v okolico Stične in Kostanjevice na Krki, kjer bomo posebno skrb namenili tudi prikazu domačih obrti in ogledu znane Kosta nje viške jame. Že danes pa vabimo vse, ki bi radi prvo soboto v maju obiskali nekdanje koncentracijsko taborišče Mauthausen v Avstriji, da čimpreje pokličete vodstvo društva ter se prijavite, v kolikor tega seveda še niste storili. Pripravili bomo enodnevni obisk tega znanega taborišča ter se udeležili slovesnosti v spomin na njegovo osvoboditev. Ker bi radi spomine na prestano trpljenje v izgnanstvu in begunstvu ohranili tudi zanamcem, v Krajevni organizaciji Domžale pričenjamo z akcijo zbiranja teh spominov. Vabimo vse naše člane in članice, pa tudi vse druge, ki ste bili v času druge svetovne vojne v pregnanstvu, begunstvu ali prisilnem delu, da svoje spomine zapišete ter nam jih pošljete, mi pa jih bomo pripravili za tisk v posebni knjižici. Veseli bomo tudi fotografij iz tega časa, ki jih bomo vrnili. Več o pripravi spominskega biltena v eni od prihodnjih številk, do tedaj pa veliko prijetnih prvih pomladnih dni! Društvo Izgnancev Domžale stran IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Rekreacija po Abrahamu ali Vsak gib ima svoj smisel in vsaka misel ima svojo pot Društvo za tretje življenjsko obdobje LIPA DOMŽALE z bogatim programom in sposobnimi organizatorji ter strokovnjaki nudi svojim članom starosti primerno duševno in telesno aktivnost. Vse leto smo aktivni v športni rekreaciji in ustvarjalni v literarni delavnici. Vse ostale dejavnosti, kot so: tečaji tujih jezikov, umetnostna zgodovina, likovna delavnica, pevski zbor, alternativni programi imajo kratkotrajne počitnice. Spomnimo se gospoda Leona Štruklja, ki je v Atlanti milijonom gledalcev in poslušalcev sporočil, da je človek tudi v starosti čil in zdrav. Leon Štukelj ni bil le najboljši telovadec v svetovnem merilu, spominjamo se ga kot moža, ki seje po izredno uspešni tekmovalni karieri odločil za zdrav način življenja. Njegova originalnost je bila zlasti v tem, da seje v starosti odločil za možgansko treniranje. Desetletja dolgo je hodil vsak dan po mestnem parku v Mariboru s knjigo v roki. Učil se je tujih jezikov in bogatil v leposlovni literaturi. Tudi člani LIPE smo se odločili za »čiste račune« z dejavniki tveganja, kar upokojitev je in kar starost prinaša. Kakor je hoja naravno gibanje, je izobraževanje bogatenje človeka v vseh obdobjih življenja. V LIPI utira pot rekreaciji pedagoginja, pesnica, prijateljica teka in gora, kolegica Janka Jerman. Od maja do novembra smo ponedeljkove dopoldneve izdatno izkoristili za kolesarjenje, združeno s krajšimi vzponi. Zimske ponedeljke pa namenjamo ponodništvu. Pogovarjamo se o aktualnosti vsakdana, o naših uspehih in težavah, o preteklem in sedanjem delu ter uživamo v naravi. Poznamo občutek, da se brez muje še čevelj ne obuje. Na naših skupnih ponedeljkovih vzponih, spustih, skozi mesta, vasi po gozdnih ali asfaltiranih in makadamskih poteh, Največja sreča je zdravje! Kakor vsaka leta prej so tudi malo pred novim letom člani Društva upokojenca Moravče - obiskali 53 svojih članov, starejših nad osemdeset let, ki živijo na svojih domovih in v domovin za starejša občana. Zaželeli smo jim Vse najlepše v letu 2002 in jih obdarili s skromnim darilom, ki ga je prispevalo matično društvo. Spomini so lepi, lepšajo dni jeseni življenja in takšen pozdrav in obisk vsakemu po veliko. V Domu upokojencev Domžale prebivajo trije oskrbovanci, starejši od 80 let; Ivanka MAJCE iz Dol pri Moravčah, Ivana SROVC iz Češnjic pri Moravčah (oba na vozičkih) in najstarejši krajan krajevne skupnosti Vrhpolje, upokojenec Franc ROŽIČ, ki nam je ob našem obisku povedal: "Star sem 80 let, v domu živim že pet let, sem vdovec, kmetijo sem izročil hčerki Mariji, ki večkrat obišče. Vesel sem vsakega obiska domačih in tudi članov v društev, v katerih sem še vedno član. Zadovoljen sem z domsko oskrbo, prijaznimi strežnicami in zdravstvenim osebjem. V sobi imam televizijo in radio, z njima si krajšam čas, saj v sobi živim sam. Vesel sem obiska in darila članov v našega društva upokojencev Moravče. Hvala na pozornosti tudi tistih, ki jesen življenja preživljamo v domu. Recepta za dolgo življenje pa nimam, saj sem velik postoril za skupnost in srečo ljudi, ko sem bil med svojimi sokrajani. Tu v domu pa čakam, da se mi moje zdravje izboljša, da postanem vitalen, "kot nekoč." Ob našem obisku smo si zaželeli Vse najboljše za leto, ki prihaja, zdravje je največja sreča, smo bili prepričani. Zato smo si največkrat zaželeli le tega, zase in za vse tiste, kijih imajo radi. Zabeležil: Jože Novak Foto: Angelca Novak Dva sokrajana - upokojenca oskrbovanec Doma upokojencev Domžale, 89. letni Franc Rožič In avtor članka Jože Novak, Fotografija Je nastala v lepo urejeni samski sobi Doma upokojencev, 28. 12. 2001 OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB DOMŽALE VABILO Vabimo vas na tradicionalno spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom, ki bo v soboto, 23. februarja 2002, ob 1 1. url, udeleženci se bomo na Oklo odpravili Iz Dobovelj ob 10.30. Slavnostni govornik bo mag. MIlan Plrman, podžupan Občine Domžale. V kulturnem programu bodo nastopili: - učenci Osnovne šok Ihan - Moški pevski zbor »Janez Cerar« DU Domžale - Mešani pevski zbor DU Moravče. peš ali na kolesu, se potrdimo in se na koncu poti čudimo, kaj vse zmoremo, kaj smo videli, spoznali in koliko lepega smo doživeli. Bolečine v nogah so hitro pozabljene. Janka skozi vse leto skrbi, daje telesna dejavnost primerna našim sposobnostim, prilagaja aktivnosti glede na letni čas. Pogosto se na naših poteh ustavimo in uživamo v lepih razgledih, obdelanih poljih, bogatih gozdovih, ob potokih, jezerih in rekah ter v lepo urejeni okolici. Na koncu poti se prijetno utrujeni usedemo v kot prijetnega lokalčka, poklepetamo, popijemo kavico, sok ali pomalicamo, kar nam je še ostalo v nahrbtniku. Skozi vse Vodicah pri Kamniku in Brezje, Šmarno goro, Ajdovščino nad Korantom, Brdo pri Kranju, Limbarsko goro i.t.n. Poskrbeli smo za družabnost s koruznim piknikom in se pridružili ostalim Lipovcem na kostanjevem pikniku, septembra na Javorščici, kjer nas je obiskal častni občan, gospod Stane Habe. Mimogrede smo po vzponu na Hum raztezali mišice in ogrevali sklepe v termalni vodi Zdravilišča Laško. Prijazen nasmeh ob srečanju, pozdravu, rokovanju in pogledu izraža tudi naše dobre odnose. V stari zdravstveni reviji PRO MEDICO je prof. dr. Franjo Kogoj opozoril na usodne napake nezdravega načina življenja, na vzdrževanje zdravega ožilja in na potrebo aktiviranja možganov. »Človek brez gibanja uvene in se hitreje stara. Tudi umske sposobnosti pešajo, če se v učenju in v drugih umskih aktivnostih zanemarimo,« je Fotografija pove vse (foto A. Kvas) leto presenečeni odkrivamo, spoznavamo, občudujemo naravne in kulturne znamenitosti ter lepote našega kraja in sosednjih občin. Letos je za nami preko 750 km kolesarjenja, kombiniranega s pohodi in planinskimi vzponi. Odpeljali smo se in se povzpeli na: Šenturško goro, Osredek pod Kamniškim vrhom, Smledniški stari grad, ogledali smo si grad z okolico na Brdu pri Lukovici, mlinčke v Suhadolah, stari mlin v pred planinskim pohodom napisal športni pedagog, starosta slovenskega športa, prof. Drago Ulaga. S pojavom rekreacije je med ljudstvom uspešno širil zanimanje za zdravo, kvalitetno življenje. Sem spadajo tudi delo na vrtu, gobarjenje, ples, telovadba, ki jo za študente Univerze za tretje življenjsko obdobje vodi vedno mlada gospa Ela Košir, športni pedagog nekoč mladih, zdaj upokojenih in zdravja željnih starejših Domžalčanov. Anica Kvas mu ili Društvo AJDA priporoča Setveni koledar V slovenščino prevedeni SETVENI KOLEDARJI, napisani na podlagi raziskovanj zvezdnih konstalacij Marie in Matthiasa K. Thun, že 15 let seznanjajo naše ljudi o spoznanjih 50-letnih opazovanj kozmičnih vplivov na kakovost hrane, pridelane po biodinamični metodi. Drobna rumena knjižica pa je tudi priročnik z natančnimi priporočili za sejanje, presajanje, negovanje, skladiščenje zelenjave in poljščin. Namenjen je poljedelcem, vrtičkarjeni, čebelarjem in vsem, ki so željni novih spoznanj in spodbud za krepitev zdravja in ohranitev življenja Omenjeni koledarje prevedla Meta Vrhunc - Frljužec. Pred menoj je vseh 15 izvodov, prelistavam najstarejše, prebiram podčrtane vrstice - ugotovitve avtorice v prvih desetih letih. Njena tenkočutnost za opazovanje ob upoštevanju starih kmečkih izkušenj za delo z živalmi in rastlinami po luninih fazah so vodila do novih, do takrat še nepoznanih spoznanj. Prvi poizkusi večkratne setve redkvice v takrat splošno poznanem najugodnejšem času - od mlaja (temna luna) do polne lune - so pokazali, da semena ne kalijo vedno enako dolgo, rast listja in podzemeljskih plodov je bila različna glede na dan setve. Sledile so vsakodnevne setve za primerjalne poizkuse, ob upoštevanju poglobljenega znanja astronomije (znanost, ki preučuje naravo, zgradbo, gibanje, položaj nebesnih teles). Številni novi poizkusi z različnimi poljščinami na raznovrstno negovanih površinah in geografskih območjih so odstirali zakonitost delujočih sil, kijih sicer zaznavamo kot časovne ritme: dan - noč, mesec in leto. Vsa živa bitja so vpeta v to dogajanje in sprejemljiva za energetske impulze v pozitivni in negativni smeri. Avtorica je pozneje vključila v svoje raziskave vplive različnih načinov gnojenja in uporabo biodina-mičnih preparatov ter poudarjala pomembne ugotovitve: rasdine zelo dobro reagirajo na kozmična dogajanja le v oživljenih tleh. To so obdelovalne površine, ki so bile več let negovane - oživljene z dobro predelanim kompostom. Zemlja, obdelovana z mineralnimi gnojili, slabo sprejema in posreduje kozmično dogajanje, kar se izraža v slabi odpornosti za bolezni, neharmonični tvorbi hranilnih substanc, slabih skladiščnih lastnostih (hitro pokvarljivi pridelki) in slabi reprodukcijski sposobnosti (tvorba semen in dobra kaljivost). Natančnejše opise prvih izkušenj najdete v starejših setveniii koledarjih. V letošnjem pod naslovom PETDESET LET DELA IN PREUČEVANJ, avtorica vseh 40 setvenih koledarjev na kratko predstavi svoje 50-letno življenjsko delo - od prvih preizkusov do sodelovanja z znanstveniki različnih univerz na vseh kontinentih. Veliko nas je, ki smo ta setveni koledar sprejeli za svojega, mu zaupamo in poiskušamo priporočila upoštevati pri delu in širjenju novih spoznanj za kvalitetnejše sožitje z naravo. Pred desetimi leti ustanovljeno DRUŠTVO ZA BIOLOŠKO DINAMIČNO GOSPODARJENJE AJDA VRZDENEC je s svojo široko paleto dejavnosti obudilo k življenju zanimanje za biodinamično metodo tudi s pomočjo SETVENEGA KOLDARJA. Prevaja ga Meta Vrhunc, ki jo tudi v Domžalah že poznamo, saj je predavala že v Krašnji, Dobu in Domžalah ter pri predstavitvi blagovne znamke DEMETER. Bila je zelo prepričljiva. Naša stojnica, ki ob sobotah od 9. do 14. ure prodaja ...» /p,«'J* pridelke naših kmetov, je tudi plod vseh teh prizadevanj. »Semena«, posejana pred 60 leti, so oživela. DRUŠTVO AJDA Domžale jih neguje na svojih predavanjih, delovnih akcijah in s pridobivanjem novih sodelavcem. Pridružite se nam na predavanjih v pomladanskih mesecih, natančne informacije pa dobite pisno ali na predavanjih, ki so v Knjižnici Domžale ali na tel. štev. 01/72 14 800. Jožica Pečnlk, Društvo AJDA Domžale Poročilo odelovanju Župnijske Karitas Domžale V letu 2001 je Župnijska Karitas Domžale (ZKD) delovala na naslednjih področjih: Pomoč socialno ogroženim in brezdomcem V letu 2001 smo največ pozornosti namenili pomoči socialno ogroženim ljudem. Pomagali smo jim s hrano, pralnim praškom, plačilom položnic in obleko. Pomoč so dobili vsi prosilci v okviru danih možnosti, ne glede na svetovni nazor ali narodnost. Pomagali smo 123 družinam, 33 samskim in 9 brezdomcem. Skupno smo razdelili 14.428 kg osnovne hrane. 6.170 kg hrane smo kupili sami, 7.218 kg osnovne hrane in 561 kg pralnega praška pa smo prejeli od Škofijske Karitas. Razdelili smo še 1.302 kg hrane ter večje število raznih priboljškov (sladkarije, kava), higienskih pripomočkov in 12 kg pralnega praška, ki smo jih zbrali v trgovinah in ob akciji zbiranja osnovne hrane v tednu karitas. POLOŽNICE za elektriko, stanarino, komunalne in druge storitve smo plačali socialno najbolj ogroženim, v višini 296.219,00 SIT. OBLEKO smo prejemali od številnih dobrotnikov in jo ponudili vsem, ki sojo želeli. Pisama Župnijske Karitas je bila odprta vsak torek in četrtek od 16 -18 ure. V Času uradnih ur smo delili hrano in obleko ter nudili možnost pogovora. Skupno število obiskov v naši pisarni je bilo 1281. Prenočišče za brezdomce Prenočišče za brezdomce ima sobo s štirimi posteljami in sanitarnim prostorom. Stanarino, elektriko in druge dajatve plačuje ŽKD. Brezdomcem smo nudili prenočišče in jim pomagali s hrano, obleko, posteljnino in pranjem posteljnine. V prostoru smo izvedli tudi nekaj manjšin vzdrifevalnih del. V zimskem času je bila soba polno zasedena, v letnem pa so bili v njej dva do trije brezdomci. Pomoč pri vzgoji otrok in mladine Mladinski center Luka (MIC LUKA) deluje že osmo leto v prostorih ŽKD in je odprt vsak petek in soboto od 17-22 ure. Animatorji so pripravili različne programe, mladi pa so imeli možnost igre pikada in namiznega nogometa. MIC LUKA je odprt za vso mladino, ki se lahko v dejavnost aktivno vključuje. Med tednom v popoldanskem času pa so organizirane različne delavnice. S ponovno zaposlitvijo delavke preko javnih del je center odprt vsah dan v popoldanskem času, ko se izvaja brezplačna inštruktaža oz. pomoč pri učenju otrok in mladine. Vrtec Dominik Savio - Karitas Domžale deluje samostojno inje polno zaseden. Vpis v vrtec je še vedno večji od možnosti sprejema. To kaže, da starti dobro sprejemajo delo v zavodu in svoje pozitivne izkušnje z vzgojnim programom sporočajo tudi drugim. Prireditve, ki smo jih organizirah' v letu 2001 Dobrodelni koncert "SKUPAJ NA POTF'je bil v Hali komunalnega centra v Domžalah 7. marca 2001 organiziran s prostovoljnim delom in ob pomoči sponzorjev. Nastopili so Domžalski rogisti, Sašo Mugerli in Robert Romih s skupino Nova zapoved, Jožica Kališnik in Miha Dovžan, dekliška pevska skupina Sirene, Veseli planšarji, Otroški cerkveni zborček Domžale, Kamniški koledniki, Komorni zbor Limbar Moravče, Pater Janez Ferlež in Vokalni kvartet bratov kapucinov Mir in dobro. Častna pokrovitelja sta bila g. škof msgr. Andrej Glavan in Občina Domžale. Izkupiček od dobrodelnega koncerta smo porabili za opravljanje naše dejavnosti v pretežni meri za socialno ogrožene. Praznovanje materinskega dne 25. marca v Kulturnem domu Franca Bernika. Na prireditvi so sodelovali učenci osnovnih šol in vrtcev, učenci Osnovne šole Roje, učenci Glasbene šole, otroški župnijski pevski zbor, skavti in drugi. Celotna prireditev je potekala s prostovoljnim delom. Edini strošek je bil plačilo najemnine za dvorano. Srečanja bolnih, ostarelih in invalidov smo v letu 2001 organizirali v mesecu oktobru v župnijski cerkvi. Sicer redno srečanje v Domu upokojencev pa je v preteklem letu kljub dvakratni prestavitvi datuma odpadlo zaradi prenovitvenih del v domu. V mesecu juniju pa smo se, tako kot vsako leto, s to skupino ljudi udeležili "Romanja bolnih invalidnih in ostarelin na Brezjah". Miklavževanje v Domu upokojencev je postalo že tradicionalno. Oskrbovance je obiskal sv. Miklavž in jih skromno obdaril. Darila je pripravila ŽKD. Skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc smo sodelovali pri pripravi miklavževanja v Hali komunalnega centra. Sredstva za obdaritev v domu in za predšolske otroke smo pridobili na javnem razpisu Občine Domžale. POSLOVANJE ŽKD V Župnijska Karitas Domžale smo v letu 2001 poslovali s sredstvi, ki smo jih pridobili iz proračuna Občine Domžale, dotacijami dobrotnikov, denarjem zbranim v nabiralniku v cerkvi, dohodkom od dobrodelnega koncerta, pomoči Škofijske Karitas Ljubljana, z ostalimi sredstvi in denarjem, pridobljenim na natečaju za delo z mladimi in prihrankom iz leta 2000. Zbrana sredstva smo porabili za nakup hrane, plačilo položnic socialno najbolj ogroženim osebam, plačilo stanarine, ogrevanje in druge stroške v povezavi s prostori ŽKD, brezdomce in za delo z mladimi predvsem za MIC Luka, skupaj s stroški za javna dela ter še ostalimi stroški v povezavi s poslovanjem v višini 5.232.978,60 SIT. Škofijska Karitas Ljubljana je razen hrane in praška pomagala z našim sodelovanjem tudi družinam pri nakupu šolskih potrebščin in v "Akciji družina" družinam v posebnih stiskah. Pogostitve ob srečanjih so večinoma dar pridnih domžalskih gospodinj, ki so nam priskočile na pomoč, in članov ŽKD. Vsa dela v povezavi z dejavnostjo ŽKD smo člani opravili brezplačno. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nam pomagate materialno ali nas duhovno podpirate. Skupaj z vami iščemo ljudi v stiskah in jim pomagamo. tajnik Župnijske Karitas Domžale Janez Kastelic IZ UREDNIŠTVA stran 1 O Opozarjamo Večje količine embalaže tako steklene, ki smo jo med prazniki veselo praznili, kakor tudi papirnate in pločevinaste, je žal še vedno končalo na skupnem odlagališču odpadkov. Naša osveščenost glede ekologije še ni na takšni ravni, da bi odpadke, ki jih je možno še reciklirati oziroma ponovno uporabiti kakor surovino, dali v zato pripravljene zabojnike. Začeli smo z učenjem mladih, potrebno pa bo naučiti tudi starejše, da ni vse za v en koš. Malce večje število ekoloških otokov tudi v sosednjih občinah ne bi škodovalo. DJD Povabilo bralcem Ker med vas pridemo prav ob 8. marcu, vas vabimo k sodelovanju, saj bomo eno stran Slamnika namenili vsem našim ženskam. Imate pesem, ki ste jo napisali mamici, babici ali tašči, prijateljici ali znanki, morda sosedi, kratko voščilo ali čestitko. Pošljite in morda bo prav vaša objavljena na strani, namenjeni dnevu žena. Ne pozabite pripisati, komu je namenjena in vaše ime, priimek in naslov, velja pa: kdor prej pride, prej melje - zadnji dan za vaše prispevke pa je 25. februar 2002.. Izhajanje glasila SLAMNIK v letu 2002 Slamnik št. 1 Oddaja v Uredništvo 14.jan Datum izida edicije 24.jan.2002 2 04.feb 14.feb.2002 3 25.feb 7.mar.2002 4 18.mar 28.mar.2002 5 08.apr 18.apr.2002 6 29.apr 9.maj.2002 7 20.maj 30.maj.2002 8 10.JIM 20.jun.2002 9 in 10 01 .jul 11.jul.2002 11 09.sept 20.sept.2002 12 07.0M 17.okt.2002 13 28.okt 7.nov.2002 14 18.nov 28.nov.2002 15 09.dec 19.dec.2002 Uredništvo Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v programa PTI STROJNI TEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Informacije po telefonu: 01 787 35 92 ali 041 583 245 CONTINUA od 1993 Nagrade za naše bralce Bi šli 8jnarca na koncert? Če je vaš odgovor DA, potem se lotite današnjega nagradnega vprašanja, še prej pa smo dolžni sporočiti srečne nagrajence iz prejšnje številke Slamnika, ki si bodo lahko uredili frizuro v Frizerskem salonu Blu, Domžale, Savska cesta 1. To so: 1. Andreja Piliček, Žale 7,1240 Kamnik (fen frizura) 2. Dušan Bižal, Turnše 48,1233 Dob (striženje) 3. Velepec, Preserje, Vaška pot 10,1235 Radomlje (striženje) i------------1--------- n I Petim bralcem in bralkam, ki bodo pravilno odgovorili na spodnje vprašanje, pa bo citrarka Tanja Zaje - Zupan podarila vstopnico za njen koncert v marcu. Ker smo v prejšnji številki narobe napisali datum, dan pa je pravilen, sprašujemo, kdaj bo Tanjin koncert v hali Komunalnega centra v Domžalah ob 8. marcu: (a) 8. © marca marca 25. marca Vaše odgovore pričakujemo do 28. februarja 2002 na naslov SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Veliko sreče! Uredništvo Srce me boli! Te in podobne besede so se slišale v Domžalah koncem leta 2001, ko so podirali stavbo TOKO. Nazadnje jih je izrekla gospa, Domžalčanka, ki je hitela po pločniku Slamnikarske ceste k pevskim vajam. Vse te besede so izražale žalost nad nekdanjim ponosom in eksistenco Domžal. Za vse Domžalčane, in ni jih malo, napišem ta članek, odločujočim pri Občini Domžale pa v premislek in opozorilo. Draga gospa! Vaše občutene besede so bile v slovenskem narodu izgovorjene tolikokrat, da so prešle že v narodno pesem, ki se glasi: "Kaj ti je deklica, da si tko žalostna, kaj mi je, niči mi ni, srce me boli! Oblekla bom črn gvant, saj to je bil moj fant, saj to je bil moj fant, ki zdaj mrtev leži." Prav iz tega razloga, obvarovati partizanski spomenik na Tokovem dvorišču in pripadajoči park, sem stal kot predsednik podpisane komisije na tistem delu Toka. Ali pa, da bi vsak dosegli, da se ta spomenik ne prestavi na manjvredno mesto. Kot predsednik omenjene komisije, sem napisal članek, ki je izšel v Domžalskih novicah. Tam je opisano, kaj je od Toka oziroma od njegovih predhodnikov, to so bili Krizant Ladstatter, Franc Zoran in družina Polak, še ostalo v Domžalah. Toka, to je Zorna, v Domžalah ni več, prepričan sem, da bo ta tovarna nadaljevala v Lukovici, kamor so se preselili. Domžale so se pač povečale do Lukovice. A zgodbe našega velikega naroda in njegove zgodovine, povezane s Francem Zornom in družino Polak, ostajajo v Domžalah in morajo tu še dolgo ostati. Kajti čas, v katerem so se dogajale, je bil velik čas, ki nam je na koncu prinesel osamosvojitev in lastno, slovensko državo. Na to moramo biti ponosni. V tej resnični zgodbi nastopajo: Franc Zorn, ustanovitelj tovarne kovčkov in usnjenih izdelkov in predhodnik Toka; Brata Karleto in Tone Polak, usnjarna; Ivan Podržaj in Janko Zaje, izdelovalca šahov v Tovarni Kavalša; Alojz Logar, gospodar domačije "Pri Jenetu", Helena Obervvalder, gospodar domačije "Pri Povžu"; Alfons Oberwalder in inženir Zalokar, gospodarja Tovarne Universale; Franjo Cerar-Matic, potomec domžalskih slamnikarjev, partizan, ki je bil komandat mesta Cerkna in Čepovana; delavci tovarne "Kavalša", med njimi zlatolasa Milena iz Črnuč. Vsi našteti, iskreni Slovenci in domoljub, so sodelovali v tedanjem gibanju, ki mu danes z vso pravico rečemo "Osamosvojitveno gibanje". V tolažbo omenjeni gospe in mnogim enako mislečim, daje danes važnejša od Toka zgodba začetka osamosvojitve, ki seje začela v Domžalah. Ta resnična zgodba pa se ni dogajala le pri Francu Zornu, ampak tudi na sosednji Jenetovi na Povževi domačiji. Sodelovali so vsi prej našteti. Glavna oseba pa je bil vendar Alojz Logar-Jenetov. Bil je zelo napreden gospodar inje prevažal vse izdelke iz vseh domžalskih tovarn na postajo. Že v teh tovarnah, glavna je bila tovarna Franc Zorn, so bili določeni izdelki za partizane. Idealna pot za to jebila mimo Povževega kozolca. Že po naravi kmečketehnologije nastlano vznožje kozolca je bilo najboljše skrivališče za ves material, torbice, pasove itd. Če se je ta nastlanost še malo povečala, nihče ni opazil, da bo naslednja skupna Domžalčanov odnesla ves ta material partizanom. Ta pot pa je vodila mimo današnjega Zdravstvenega doma do sredine Hrenovega vrta in po njem do Slamnikarske ceste nasproti palače Universale. Pot se lahko obnovi še danes, imenovala bi se "Osamosvojitvena cesta", ob njej bi stala spominsko plošča, ki smo jo varovali, ko so podirali Toko. Slike vseh prej omenjenih bi bile zbrane v "Osamosvojitvenem muzeju" na Slamnikarski 14. Če na spominski plošči ni vklesano ime zlatolase Milene iz Črnuč, jo bo treba naknadno vklesati. Ta zlatolaska je delala v tovarni "Kavalša", ki je imela najemne prostore na Slamnikarski 14. Koje nekoč Alojz Logar pri vračanju s postaje zagledal, da Mozovčev Drago skuša zažgati kozolec, s tem bi bilo konec partizanskega skrivališča, je takoj obvestil Kavalševe delavce, med njimi tudi Mileno, da so izvlekli iz kozolca vso mrtvo. S tem se požar ni mogel razviti, ohranjeni pa so ožgani stebri kozolca, ki so prestavljeni, spet v svoji funkciji, malo stran od tedanje lokacije. Predhodna študija ureditve tega dela Domžal je pokazala, da je bolj smiselno narediti "Osamosvojitveno cesto" na liniji "Majheničeva vila-Palača Univerzale". S tem bi prišle do izraza tudi beneške stavbe v Domžalah, izoblikovala bi se tudi zelena sprehajalna pot iz centra Domžal do zelenega Sumberka, kar je bilo tudi omenjeno v Domžalskih novicah. Komisija za varstvo naravne In kulturne dediščine pri DVO Domžale-Kamnik. Predsednik Jože Obervvalder, unlv. dipl. Ing. Poskrbimo za varnost Toplo vreme je na naše ceste poleg ostalih udeležencev pripeljalo tudi večje število kolesarjev ter voznikov motornih koles. Ni odveč omeniti, da sta ti dve skupini poleg pešcev najbolj ogroženi. Žal pa je še vedno opaziti, da so kazni za nespoštovanje prometnih predpisov prenizke oziroma, da izigravanje le-teh večkrat pripelje do hudih poškodb. Zanimivo je, da so vozniki motorjev, ki prihajajo k nam na izlet ali dopust vedno oblečeni v obleke, ki pri padcih vsaj malo varujejo telo ter imajo na glavah čelade, da o njihovem načinu vožnje sploh ne govorimo. Zal pa bo statistika na koncu leta zopet ugotovila, koliko nesreč je bilo takšnih, ko vozniki niso imeli predpisane opreme. Sami poskrbimo za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu! DJD Občinizbor v PGD Domžale - mesto Kakorkoli se obrnemo, si ne moremo kaj, da se ne bi ozrli nazaj v minulo leto. Kot vsako društvo, smo imeli tudi domžalski gasilci sredi januarja občni zbor, kjer smo se pogovorili o vseh dogajanjih prejšnjega leta ter skupno ugotovili, kje smo morda še šibki in le to bomo v tem lem s skupnimi močmi poskušali odpraviti. Prijetno vzdušje nas je vodilo skozi ves večer in tudi naši gostje so se počutili zelo dobro, kar je bilo vidno tudi na njihovih obrazih. Iz izčrpnih poročil naših članov je bilo razvidno, da smo aktivni na vseh področjih. Morda imamo največjo srečo pri mladini, saj se z zelo dobrimi rezultati vračajo s tekmovanj, kar jih nato še dodatno motivira za delo. Tukaj se v imenu društva zahvaljujem vsem mentorjem, ki si vzamejo čas ter s pravo taktiko tako dobro usmerjajo mladino. Naši člani so imeli veliko intervacij, sodelovali smo na sektorskih vajah, pomagali v nesrečah in požarih ter tako celo leto uspešno sodelovali s sosednjimi društvi. Tudi v lanskem letu smo v našem društvu močno poudarili izobraževanje in kar precej članov je uspešno zaključilo določeno stopnjo, zdaj na svoje znanje še nadgrajujejo s praktičnim delom v društvu. V tem letu pa upamo da bo delo potekalo še bolje. To so le drobni utrinki našega celotnega prizadevanja v gasilskem društvu, kjer se trudimo po svojih najboljših močeh. Ob tej priložnosti bi se v imenu celega PGD Domžale -mesto zahvalila vsem Domžalčanom ter tudi vsem ostalim ljudem za pomoč v nabiralni akciji ob raznosu koledarjev. Vsi člani se dobro zavedamo, da brez vaše pomoči ne bi bilo naših uspehov, čeprav nam delo zagotovo uspeva tudi zaradi dobrega počutja in prijateljstva. za POD Domžale - mesto Sonja PavllSIc pravnik svetuje § pravnik svetuje § pravnik svetuje § Trgovanje z vrednosmimi papirji Gospod se je odločil prodati vrednostne papirje, ki jih je nakupil s certifikatom. Pravi, da se je vrednost njegovih delnic zaenkrat večinoma povečala, zaveda pa se, da se to lahko spremeni. Zanima ga, kako poteka trgovanje z delnicami preko bank. Predvsem ga zanima čas, ki je potreben za prodajo delnic, saj ne bi rad izgubil preveč denarja, če se začne trend padanja vrednosti delnic. Zadeva je taka, da banke to urejajo vsaka zase s splošnimi pogoji poslovanja (seveda v skladu z veljavno zakonodajo, ki pa ne določa stvari dovolj konkretno za odgovor na vaše vprašanje). Ponavadi se imenuje ta akt banke Splošni pogoji poslovanja z vrednostnimi papirji in so nam ga dolžni pokazati, če to zahtevamo. Ti pogoji so različni od banke do banke, vendar obstaja med njimi podobnost. Opisal vam bom, kako prodate delnice preko Nove LB. Pred oddajo prvega naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev morate skleniti splošno pogodbo o borznem posredovanju, s katero še podrobneje uredite medsebojna razmerja kot s splošnimi pogoji poslovanja, ter odpreti račun za trgovanje z vrednostnimi papirji. Pogodbo sklenete s samim podpisom na banki. Da vam odprejo račun, je potrebno izpolniti prošnjo za otvoritev računa in počakati približno tri dni. Za vas so ti trije dnevi izredno pomembni, kajti v tem času lahko vrednost vaših delnic pada. Temu tveganju se lahko izognete, tako da odprete račun vsaj tri delovne dni pred nameravanim trgovanjem. lahko oddate v okviru poslovnega časa banke v posebni Poslovalnici za trgovanje z vrednostnimi papirji ali v poslovalnicah, ki v imenu in za račun banke sprejemajo naročila. Poslovalnice, ki v imenu in za račun banke sprejemajo naročila, morajo prejeta naročila strank posredovati Poslovalnici za trgovanje z vrednostnimi papirji najkasneje naslednji dan od prejema naročila. Če nočete tvegati in morebiti izgubiti še enega dne, bo pametno, da naročila sporočate njihovi Poslovalnici za trgovanje z vrednostnimi papirji. Tudi naročilo bodo šteli za sprejeto, šele ko ga bo sprejela Poslovalnica za trgovanje z vrednostnimi papirji. Vrste naročil, kijih lahko oddate, so zelo različne. Glede cenovnih pogojev ločijo: - tržno naročilo (prodate po tržni ceni, ko nastopijo pogoji za prodajo), - omejeno naročilo (določite cenovne meje, po katerih bi prodali), - naročilo s preudarkom (prodate po ceni, kije v presoji Nove LB). Poznate pa še: "vse ali nič" naročila (prodamo vse vrednostne papirje ali nobenega, če bi jih lahko prodali manj kot vse), pogojeno naročilo (prodamo ene vrednostne papirje in šele nato kupimo druge), vrednostno naročilo (določimo vrednost prodaje določene količine vrednostnih papirjev) in druga naročila po dogovoru. Glede na rok izvršitve naročila je možno: - trenutno naročilo (izvršeno mora biti takoj po prejemu, če ga prejmejo takoj po oddaji in če je možno izvršiti naročilo do izteka časa trgovanja na borzi), - dnevno naročilo (izvršeno mora biti na dan prejema naročila), - terminsko naročilo (določite lahko rok daljši od izteka dneva prejema naročila), - odprto naročilo (rok za izvršitev je odvisen od presoje banke). Pazite, ker je v poslovalnicah možno oddati le dnevno tržno naročilo in dnevno omejeno naročilo. Naročila lahko tudi prekličite in določite nova naročila (za preklic in določitev novega naročila se šteje tudi, če spremenite staro naročilo), a to samo dokler banka še ni na podlagi naročila prodala vaših vrednostnih papirjev. Naročilo za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev Po prejemu naročila vam naslednji delovni dan pošljejo potrdilo o prejemu, razen če želite potrdilo prevzeti osebno v Poslovalnici za trgovanje z vrednostnimi papirji. Vsa naročila evidentirajo in izvršijo v skladu z veljavo zakonodajo, ki ureja trg vrednostnih papirjev, in Pravili borze. Poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih na podlagi strankinega naročila, izvršuje Nova LB drugi delovni dan po sklenitvi posla (denar od prodaje boste dobili šele dva dni zatem, ko so delnice prodane). O izvršenem naročilo pa vas bodo obvestili najkasneje naslednji delovni dan po izvršitvi naročila. Odgovoril se vam predvsem na vprašanje, koliko časa traja celotna procedura. Svetujem pa tudi, da se dogovorite z banko o medsebojnem obvaščanju s telefonom, telefaksom ... (s hitrejšimi sredstvi obveščanja, kot je pošta). Drugače se vam lahko pripeti, da zaradi različnih razlogov ne izvršijo vašega naročila in potrebujejo novo. Novo naročilo bi sicer lahko dali takoj, a da ga rabijo, izveste po pošti šele čez nekaj dni. Dandanes oglašujejo banke tudi preko intemeta, kjer predstavljajo celotno poslovanje in na prijazen način obveščajo svoje stranke o storitvah, kijih nudijo. Če vas zanimajo stvari podrobneje ali če želite pogledati, kaj nudijo ostale banke, poleg NLB, si lahko to ogledate tudi na njihovih spletnih straneh (za NLB na www.n-lb.si, za SKB Banko na www.skb.si,....). Za konec pa morda zgolj še v opozorilo. V primeru, da se organizacija, ki za vas prodaja vaše vrednostne papirje, ne drži svojih pravil in zakonodaje, vam zato odgovarja in vam je dolžna povrniti pri tem nastalo škodo. Konkretno. Če so morda pozabili predati daljše vaše naročilo in so vaše vrednostne papirje prodali namesto naslednji dan, čez pet dni, pri tem pa ste izgubili 100.000,00 SIT zaradi tržnih nihanj, ste upravičeni do povračila 100.000,00 SIT. Avtor: Aleksander Urankar Mentor: Jurij ZureJ stran 1 1 Predstavljamo ptujske nagrajence Kmetija Ravnikar s Svete Trojice 8 Sedem medalj za hruškovo, slivovo in žganje iz jabolčnega vina, ekološka kmetija, katere pridelke in izdelke najdete pod blagovno znamko »biodar«, čaji iz zdravilnih zelišč in povabilo na obisk Cajževih ter Svete Trojice. Med dobitniki medalj oz. priznanj najbolj znane tradicionalne razstave kmečkih dobrot, ki je vsako leto na Ptuju, je tudi Ravnikarjeva kmetija s Svete Trojice 8, ki na ptujski razstavi sodeluje od leta 1997 in ni nikdar z razstave prišla brez priznanja. Franc in Polonca Ravnikar, njuno domačijo marsikdo od naših bralcev in bralk pozna po domačem imenu »Pri Čajž«, sta zelo aktivna tudi v domačem turističnem društvu, društvu podeželskih žena ter KS Dob v različnih društvih, pa tudi glasbenih skupinah, kjer sodelujejo tudi vsi njuni otroci. Doslej sta prejela sedem medalj, med njimi dve zlati ter srebrno za hruškovo žganje, dve srebrni za slivovo žganje ter za žganje iz jabolčnega kisa. Žganje pri Ravnikarjevih kuhajo iz sadja starih dreves, katerih sorte smo morda že pozabili: take so hruške vrste tepka, černivka, medenica, drobnice, med njimi nekatere stare že več kot sto let. Posebej omenjata hruške osenke, ki jih ob jabolkih in slivah sušijo v domači sadni sušilnici. Poskusili bodo tudi s posušenimi češnjami, saj je zanimanje za suho sadje veliko. Slivovo žganje kuhajo pozimi, saj je treba jeseni zrele slive »zabiti« - neprodušno zapreti in ko so »godne«, iz njih skuhati odlično slivovo žganje, tudi žganje iz jabolčnega vina skuhajo iz starih sort jabolk. Konkurenca med žganji iz vse Slovenije je zelo velika, zato pridobljene medalje kažejo, kako odlična so njihova žganja, pa naj gre za okus in vonj, primerno stopnjo alkohola ter bistrosti oz. izgled. Žganje kuhajo izključno iz domačega sadja, zato je količina odvisna od letine, dreves ne škropijo in njihova žganja so res domača. Pa to ni vse, saj si je Ravnikarjeva kmetija pred tremi leti pridobila naziv ekološka kmetija. Delujejo v okviru PREDSTAVLJAMO Dober dan, občan Združenja ekoloških kmetov Slovenije, spremlja in kontrolira jih Kmetijski zavod Maribor, ki jim je podelil tudi certifikat. Njihove pridelke in izdelke dobite pod blagovno znamko »biodar«. Pri kmetovanju in pridelovanju žit (pšenica, ječmen, ajda) ter povrtnin (rdeča pesa, krompir, korenje, idr.) ne uporabljajo nobenih hitrotopnih umetnih gnojil, nič pesticidov, prepovedano pa je uporabljati tudi genetsko pridobljena semena. Sodelujejo s Semenarno Ljubljana. Gnojilo je kompostiran domači gnoj. Ponudijo lahko viške proizvodov, ki jih obiskovalci dobijo na domačiji. Cilj Cajževih pa je, da za svojo ekološko kmetijo pridobijo dovoljenja za prodajo viškov v okviru dopolnilne dejavnosti izletniške kmetije. Žal pa so postopki zelo dolgotrajni in tudi dragi. Problematično je zlasti področje živalskih proizvodov (meso, mleko, smetana, skuta ipd.), kjer se g. Franc skoraj v celoti strinja s trditvijo, objavljeno v enem od kmetijskih časopisov, daje včasih kmet dal desetino, danes pa desetino dobi. Država pomaga z nasveti - pohvalita pomoč svetovalke Marte Kos z Zavoda za kmetijstvo, in s subvencijami. Če teh ne bi bilo, se tovrstna proizvodnja ne bi izplačala, saj je letina nekaterih ekoloških pridelkov, kjer je v prvi vrsti pomembna kvaliteta, skoraj polovico manjša. Skrbno je treba kolobariti, odstranjevati škodljivce, veliko pa k boljši letini pomaga tudi skrb za odpravo plevela, kjer ob strojnem delu ostaja veliko ročnega dela. Pa še na nekaj ne smem pozabiti. Ravnikarjevi nabirajo tudi številna zdravilna zelišča in jih porabljajo za čajne mešanice. Tako boste lahko pili čaje iz lipe, materine dušice, dobre misli, rmana, tavžentrože, glog, trpotec, bezeg, regratove korenine in cvetje, šentjanževke, šipka. Vsako naberejo posebej, potem pa pripravijo mešanice, v katerih najdejo mesto tudi nekatera vrtna zelišča: meta, melisa, kamilica in še kaj. Zdravilno in okusno. Polonca in Franc Ravnikar sta zadovoljna človeka, ki pa opozarjata na nekatere probleme pri ekološkem kmetovanju. To je že omenjeni postopek za registracijo izletniške kmetije, plačilo stalne kontrole nad živalmi, ki je enaka pri pregledu 40 ali pa nekaj tisoč kokoši. Posebej ju skrbi perspelčtiva mladih na kmetijah, za katere bo morala država poskrbeti v večji meri, če bo hotela, da bodo ekološke, pa tudi navadne kmetije ostale. Če bodo na kmetijah delali le za preživetje, mladih ne bo. Samo ljubezen do domače zemlje, brez primernih pogojev za kmetije, ne bo zagotovila, da bodo mladi ostajali na kmetijah in skrbeli za pridelavo kvalitetne in zdrave hrane. Opozarjata pa tudi na pravo »papirnato vojno«, s katero se morajo ukvarjati kmetje, ne glede na to, kako velika je kmetija. Spremljanje proizvodnje, pisanje različnih poročil, prošenj za subvencije zahteva na kmetijah, ne glede na to, kako so velike, prave strokovnjake in veliko časa, ki ga zaradi dela na kmetijah ni, računalniško poslovanje pa si lahko privoščijo le večje kmetije, zato tudi na tem področju pričakujeta poenostavitve. Svež zrak in mir vas vsak dan vabijo na Sveto Trojico, kjer ni dne, ko se v ta prijazni del naše občine ne bi pripeljalo ali sprehodilo nekaj deset ljudi. Domačini imajo radi obiskovalce, veseli so jih tudi na kmetiji Ravnikar, kjer se boste lahko okrepili z zdravilnimi čaji, večkrat nagrajenimi žganji, pa tudi domačim moštom in suhim sadjem, preizkusili domači kis, pa še kaj. Le želimo si lahko, da bodo Čajžcvi kmalu dobili ustrezna dovoljenja, ki jim bodo omogočila postavitev table, ki bo vse opozarjala, daje na Sveti Trojici izletniška kmetija. Do tedaj jih boste pa morali najti brez nje! Srečno, Polonca in Franc Ravnikar in veliko zadovoljnih obiskovalcev! V. Vojska Mici in Slave sta dočakala 50 let skupnega življenja v zakonu v Domžalah, v centru Breza (1. nadstropje), Breznikova 15, tel.: 72 16 499, odprto od 9.-19. ure, sobota od 9.-13. ure. Konfekdjo _rjilJa Za vas smo pripraviti GOSPODINJSKE DNEVE od 16. februarja do 2. marca s pestro izbiro posteljnega perila po posebno atraktivnih cenah -20% do -40% Posteljnino vam sešijemo tudi po vaših merah in okusu. V TEH DNEH SI POSEBE) BOGATA PONUDBA TOPLE POSTELJNINE IZ FLANELE Povabilo k sodelovanju ker med vas pridemo prav ob 8. marcu, vas vabimo k sodelovanju, saj bomo eno stran Slamnika namenili vsem naših ženskam. Imate pesem, ki ste jo napisali mamici, babici ali tašči, prijateljici ali znanki, morda sosedi, kratko voščilo ali čestitko. Pošljite in morda bo prav vaša objavljena na strani, namenjeni dnevu žena. Ne pozabite pripisati, komu jo namenjate in vaše ime, priimek in naslov, velja pa: kdor prej pride, prej melje. Gospod Stane Cerar z Dobovelj Gospod Stane Cerar, Opaškarjev iz Dobovelj, je najbolj znan krajan te majhne vasice, kjer sta bili včasih le dve domačiji: njegova rojstna hiša in hiša Flerinovih. To so bila davna leta začetka druge svetovne vojne, ko seje na Opaškarjevi kmetiji 25. novembra 1941 rodil sin Stane, eden od štirih otrok. Spomini na otroštvo so povezani s starima domačijama in obiskovanjem šole na Sveti Trojici. Prostega časa ni bilo, saj je bilo treba pasti krave, nasiti moko v mlin v Ihan, veliko je delal tudi v gozdu, od koder so domov nosili drva za kurjavo. Do šole je imel dobre pol ure. Ce je bil visok sneg, malo več. Spominja se dveh razredov razposajenih otrok pa tudi učiteljice Ložarjeve. Nato ga je pot vodila v dolino, v Domžale, kjer je obiskoval prvi in drugi letnih tedanje nižje gimnazije, katerima je sledilo učenje za ključavničarja in delo v Papirnici Količevo, od koder je pred dvema letoma odšel v pokoj. »Vozil sem traktor in bil strojevodja na industrijskem tiru,« se spominja dela v papirnici. Svojo življenjsko sopotnico Fani Keržan, Gregorčevo, je spoznal v Žejah, s katerimi je bil povezan že od leta 1960, ko se je vključil v Prostovoljno gasilsko društvo Žeje-Sveta Trojica. Par let sta živela v Žejah, nato pa sta si na mestu nekdanje lovske koče, ki je bila postavljena na Opaškarjcvem sezidala prijetno domačijOj kjer so se jima rodili trije otroci. Žena Fani dela v Tosami, sogovorniku pa kot upokojencu nikoli nc zmanjka dela, nenazadnje jc tudi šofer, ki ob jutrih do avtobusne postaje v Žejah odpelje najmlajšo hčer, ki obiskuje šolo v Dobu. Živine pri Opaškarjcvih nimajo več, poskrbijo pa, daje vse pokošeno, le nikogar ni, da bi seno odkupil, pravi sogovornik, ki v glavnem zemljo obdeluje strojno. G. Stane ima vse pomembnejše številke zapisane na listku, s katerega prebere, da seje prišlo že leta 1963 na Dobolje iz Žej z avtom, šele leto kasneje pa tudi z ihanske strani. Do tedaj je bilo tod mogoče priti le peš in s kolesom. Asfalt so dobili jeseni 1996 in oba se šc spominjava prijetne slovesnosti, ko je g. Stane pri gasilskem domu, v družbi z županjo, prestrigel vrvico. Telefon je bil že leta 1986, vodovod leto kasneje in sam šc prav dobro ve, koliko »potov« je bilo treba, da se je tudi to območje vsaj malo priključilo bolj razvitim. Dvema domačijama iz njegovega otroštva se je pridružilo 9 novih in šest vikendov, ima g.Stane vse lepo »pošteto« in tudi na to opozori, da so Dobovlje ime dobile šele leta 1995, prej so bili Brdo. Spominja se številnih odborov, kijih je vodil in skupaj s sodelavci pridobival soglasja lastnikov zemljišč, po katerih so šli posamezni vodi. »Soglasja za uporabo ali odstop zemljišč so ljudje vedno težko podpisovali, vendar s pametnim pogovorom, tudi medsebojno pomočjo, je šlo. Najlažje je bilo pri gradnji vodovoda,« pravi g. Stane ter se spomni tudi finančnih prispevkov in prostovoljnega dela. Dali so, kolikor so jih mogli in še danes so hvaležni vsem, ki so jim pomagali, med njimi je bilo tudi veliko gasilcev. Na volitvah je bil g. Stane Cerar izvoljen v Svet KS Ihan, kjer zastopa predvsem interese tega hribovitega območja. Pa je denarja zadnja leta bolj malo pravi, lani gaje bilo le za novo trafo postajo, ki omogoča normalno rabo gospodinjskih aparatov, prej je pralni stroj včasih pral kar več ur, se spominja žena Fani, Stane pa mi predstavlja projekt Javne razsvetljave za Dobovlje. A kdo bo dal 3,5 mio sit za luči, se sprašuje in pove, daje pridobljen tudi idejni projekt za cesto Dobovlje - Žeje. Ampak ta kilometer in pol ceste ne bo poceni, pravi, pa vendar že pridobiva soglasja, ker je kar nekaj težav tudi zaradi denacionalizacije. »Ampak vsaj do križišča, to je okoli 400 metrov, bi pa razsvetljavo že morali narediti, pravi. Vode povsod še ni, razmišlja g. Stane, zato bi bilo treba najprej zgraditi vodovod v Goropeče in na Tabor. Sam je šel na občino Dol vprašat, kako mislijo in upa, da bo kmalu, ob tem pa bo treba graditi kanalizacijo, ki je eden izmed največjih projektov zadnjih let v KS Ihan. Lepe spomine ima na gasilstvo, posebej na PGD Žeje - Sv. Trojica, kjer je pomagal graditi dom, v katerega vselej rad prihaja, nadaljuje pa tudi tradicijo svojih staršev in vsako leto je ob Opaškarjevi domačiji prijetno srečanje udeležencev vsakoletne spominske slovesnosti na Oklem. »Marsikaj je treba postoriti,« pravi g. Opaškar, »največ dela je, če je sneg,« pa mu ni težko, daj ima rad obiskovalce v Dobovljah, ki so prijetna vas, v kateri se dobro razumejo.. Po delu rad pogleda televizijo, prebere časopis in opravi dela okoli hiše, dokler spet ne pride kdo od krajanov in ga poprosi za pomoč, za nasvet, dokler sam ne stopi ali se odpelje do koga, s katerim se mora pogovoriti o investiciji, o soglasju. Ob tem pa v pogovoru vedno znova pomislim: dobro, da imamo take ljudi, kot je Opaškarjev Stane. Vera Vojska Priznanja za praporščake Navadno jih srečujemo na prireditvah in pogrebih. V uniformah ali prazničnih oblačilih s prapori v rokah spremljajo različne slovesnosti ob jubilejih ali se poklonijo umrlim članom organizacij, katerim pripadajo. Ni jim mar vremena, nikoli ne mislijo nase, vedno le nato, da morajo iti, da bodo ljudje njihove prapore pogrešali in da slovesa od pokojnega sočlana, prijatelja ali znanca brez prapora ni. Nekatere srečujemo že več desetletij in prav tem je bila namenjena slovesnost, ki jo je Območna organizacija /./.151 NOV Domžale pripravila za svoje praporščake. Glavni odbor republiške organizacije ZZBU NOV se je namreč ob 60.letnici začetka narodnoosvobodilnega boja odločil, da bo dolgoletnim praporščakom za njihovo požrtvovalnost ter mnoga odrekanja podelil priznanja za njihovo dolgoletno neutrudno delo, in praporščakom z našega območja so bila priznanja izročena v mesecu januarju. V začetku srečanja seje predsednik borčevske organizacije Rajko Hafner spomnil zgodovine in začetkov slovenskih praporov, po katerih je naše območje kar znano, saj prvi prapor v drugi svetovni vojni izvira prav z območja Radomelj. Pohvalil je vse praporščake in se jim zahvalil za njihovo neutrudno delo, vse navzoče pa spomnil, kako pomembno je tudi s prapori ohranjati zgodovino NOB tudi za prihodnost. Prapori po njegovem mnenju povezujejo posamezna obdobja in se ohranjajo skozi stoletja. Praporščaki, ki so prejeli priznanja Glavnega odbora Zveze združenj borcev In udeležencev NOV RS. Vsem praporščakom je pri opravljanju njihovih zadolžitev zaželel veliko zdravja. Priznanja so prejeli: Ivan Merela, Ciril Grošelj, Pavle Koplan, Izidor Ribič, Jožef Kveder, Franc Mislej, Stane Bolhar, Stane Ivanetič, Jože Boštjančič, Franc Vehovc, Stanko Praporščaki od leve: Franc Klančar, Jurij Vulkan In Stanko Lajevec. Žavbi, Vinko Kokalj, Ivan Solce, Ivan Avbelj, Dolfe Modic, Mičo Bulic, Franc Klančar, Jurij Vulkan in Stanko Lajevec. Tri praporščake, ki najdlje nosijo prapore, sem zaprosila za izjave in preberite, kaj so povedali: Praporščak Jurij Vulkan - letos bo 27 let, od kar nosim prapor. Prapor nosiš v uniformi, kije pravzaprav edini dokaz, ki nas, nekdanje borce, kaže, kakšni smo bili, ko smo se borili. V teh letih sem prapor nosil več kot 300 krat. Praporščak Stanko Lajevec - prapor sem nosil od leta 1972, pred kratkim sem ga predal drugemu, saj starost zahteva svoje. Rad se spominjam številnih proslav, zelo rad sem prapor ponesel na slovesnosti v Dražgoše, z njim pa sem se poslavljal tudi od umrlih članov naše organizacije. Praporščak Franc Klančar - praporščak sem v okviru borčevske organizacije v Radomljah nosil 15 let, prapor pa sem nosil tudi kot borec 14.divizije v zaključnih bojih na Koroškem. Rad sem ga nosil in upam, da ga bodo tudi za mano. Vsem praporščakom, ki so prejeli priznanja, čestitamo. V. Vojska Rotary klub Domžale in prvi projekt v letu 2002 Štedilnik za Martino ter Majo, Nino in Davida »Včasih je večje vesel,je tistega, ki da, kot tistega, ki dobi,« je dejal g. Janko Velkavrh, predsednik Rotarv kluba Domžale, ko je v okviru prvega letošnjega projekta tega kluba skupaj z zakladnikom g. Jožefom Cuzakom, izročil družini Kočar iz Doba štedilnik. IN SLIKI stran 1 Božični koncert Dekliške pevske skupine Sirene Sedaj že tradicionalni božični koncerti dekliške pevske skupine Sirene so se letos pričeli v sredo, 26.12.2001, v Marijini cerkvi na Homcu. Kljub nemogočim vremenskim razmeram so poslušalci naša dekleta presenetili z dodobra napolnjeno cerkvijo, za kar so se dekleta zahvalila z dobro izvedenim koncertom. Kogar pa so snežne padavine prikovale na topel dom, je ponovitvi koncerta lahko prisluhnil januarja 2002, in sicer v frančiškanski cerkvi v Kamniku ter v Ljubljani, v farni cerkvi v Dolu pri Ljubljani ter v Izoli. Zbor trenutno šteje 24 članic, vodi pa ga zborovodkinja Petra Grkman. Pesmi, ki jih pojejo simpatična dekleta, so namenjene širokemu krogu poslušalcev, saj zborovodkinja Petra tudi same pevke navdušuje z izvirnimi priredbami narodnih, črnskih duhovnih ter zabavnih pesmi, ki jih dodatno začinijo še inštrumenti. Na letošnjih koncertih Siren smo tako poleg mladih deklet videli tudi Tomaža Pirnata na klaviaturah, Sama Kališnika na bas kitari ter Matica Smolnikarja na kitari. Pesmi, ki smo jih slišali na koncertu, so izražale milino in božično skrivnost, poleg tega pa tudi radost in veselje. Tako smo lahko videli, da dekleta res pojejo s srcem in veseljem, skupaj pa jih ne veže le veselje do petja, temveč tudi iskreno prijateljstvo. Verjamem, daje ob božičnem vzdušju, ki so nam ga Sirene pričarale s svojimi lepimi glasovi, marsikomu zapelo srce, prav gotovo pa je ob nežni violini v izvedbi Mateja Ostoviča prav vsak poslušalec začutil božič v svojem srcu. U. J. Še en prijeten spomin na leto 2001: Praznični tradicionalni koncert z našim Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik. Rotarv klub Domžale stopa v svoje četrto leto delovanja. Kot član velike svetovne družine rotarvjancev pojaiva območje nekdanje občine Domžale in je izpeljal vrsto projektov, katerih namen je bil pomagati vsem, ki so njihove pomoči potrebni. Kot nam je povedal sedanji predsednik, g. Janko Velkavrh, so z dejavnostmi v preteklem letu zelo zadovoljni, saj so uresničili vse zastavljene cilje. Nadaljevali so s srečanji ob četrtkih, katerih namen je tudi izobraževalni, ter s humanitarnimi - dobrodelnimi dejavnostmi, s katerimi pomagajo tako društvom kot posameznikom. Za dobrodelne akcije sredstva prispevajo člani kluba sami ali pa jih pridobijo od V BESEDI sponzorjev ter prireditev, kot je tradicionalni rotatyjanski ples. V letu 2001 so nadaljevali s tradicionalnim sodelovanjem z Invalidskim centrom iz Mengša ter društvom Sožitje, sredstva so prispevali za letovanje rejniških družin, pripravili so miklavževanje za rejence, kupili so zdravstveni pripomoček za otroško kirurgijo v okviru Pediatrične klinike v Ljubljani ter pomagali posameznikom, ki njihovo pomoč potrebujejo. Prvi projekt, ki so ga uresničili v letu 2002, je bil pomoč družini Kočar iz Doba, ki ji je požar v veliki meri uničil stanovanje, ob tem pa so izgubili tudi moža in očeta. Predsednik Janko Velkavrh in zakladnik Jože Cuzak sta tako prvi dan februarja gospe Martini in njenim trem otrokom Maji, Nini in Davidu v imenu Rotarv kluba Domžale izročila štedilnik, ki bo mladi družini vsaj malce olajšal ureditev uničenega stanovanja. Ob tej priložnosti je g. Velkavrh dejal, da ga veseli, ker lahko Rotarv klub Domžale vsaj malce olajša stisko mlade družine in jim zaželel, da bi štedilnik dobro koristili. Z izročitvijo darila družini Kočar klub nadaljuje s svojim poslanstvom, ki bo tudi v prihodnje namenjeno vsem, ki so prezrti, se nahajajo v socialni stiski ali potrebujejo pomoč za ureditev vsakdanjega življenja. Gospa Martina se je Rotarv klubu Domžale za darilo, ki je zanjo pomenilo veliko presenečenje, pa tudi olajšanje, saj je požar skoraj v celoti uničil stanovanje mlade družine, iskreno zahvalila in dejala, da ji bo v veliko pomoč pri ureditvi stanovanja. V. Vojska Tokratna prireditev, imenovana prvi trinški gozdni advent, je bila zaznamovana z božičnim sporočilom miru in dobre volje med ljudmi. Prav zares se je odvijala v gozdu, na predstavitvenem prostoru z ličnimi objekti iz lesa, načrte zanje je napravil kar njihov župan Alois Maier. Ko smo zvedeli, da se moramo napotiti v gozd nad vasjo, smo se ustrašili hudega mraza, ker smo se že septembra krepko premrazili, saj Trins leži 1214 m visoko. A županje okrog prizorišča že veselo kuril po sodih, tako da smo ga komaj prepoznali. Tu so postavili mednarodno razstavo božičnih »dreveščkov«, ki so bili okrašeni z bolj ali manj tradicionalnimi obeski. Tako je bila razstava tudi etnološka naravnana, najpomembnejše pa je, da so ob zaključku slovesnosti na licitaciji prodali vsa okrašena drevesca in izkupiček gozdnega adventa namenili bolnim otrokom. Ko smo s Klemnom Langusom in Marino Lenček iz Domžal prispeli na osrednjo prireditev, nas je samo še »slovenska« smrečica čakala neokrašena in po pregovoru, da zadnji ni vedno najmanjši, nam je uspelo imenitno okrasiti naše drevo s čudovitimi okraski, ki so jih oblikovale pridne in spretne roke Bohinjk iz koprivniškega Kulturnega društva Valentin Vodnik in z njimi dokazale, daje skoraj vsak človek malo umetnika. Zato jih velja na tem mestu pohvaliti za izvirno oblikovanje in se zahvaliti za dobrovoljno pripravljenost. V pozdravnem govoru, ki smo ga podkrepili s »protokolarnimi« bohinjskimi knjižnimi darili, prospekti, videokasetami in lectovimi srci, sem predstavila izdelovalce vseh slovenskih okraskov. Bohinjke so izdelale podobne, kot so jih izdelovali na slovenskem podeželju po prvi svetovni vojni, kamor seje ta šega krašenja razširila iz domačih in tujih mest. Naša smrečica je bila najlepša in najbogatejše okrašena, tudi po etnološki plati lahko rečemo, da smo upravičeno stopili v ospredje in tudi na dražbi je bila poleg škotskega dreveščka najbolje prodana, a še to prepoceni, ker se niso zavedali, koliko truda in denarja veljajo nekateri izdelki. Take izdelke je prinesla s seboj gospa Marina Lenček iz Domžal. Poleg tradicionalnih slovenskih lectovih srčkov so krasile božično drevo še unikatne lectove figurice od konjičkov, ptičkov, metuljev, zvezd in prekrasnih - za to priliko izdelanih lectovih svečk, tja do angela, ki je kraljeval na vrhu drevesca. Na ogled je postavila tudi meter visoko lectovo novoletno jelko z lectovimi okraski, s katero je vzbudila veliko zanimanje med udeleženci prireditve. Pa to še ni vse! K okraskom je prispeval svoje čudovito ornamentirane obeske iz lesenih oblancev še gospod Alfonz Mihelčič iz Mengša, prof. Majda Lampič iz Ljubljana pa je spekla in okrasila imenitne piškote, prezrla jih ni niti tamkajšnja televizija, kije snemala krasitev božičnih drevesc vseh dežel udeleženk na razstavi. Arhitektka, prof. Alenka Sovine, je upodobila nekaj angelčkov in spletla toplo zimsko kapo k darilom pod smreko, kjer niso manjkale niti bohinjske suhe hruške in krhlji v peharju. S seboj smo pripeljali celo bohinjski mah in čreslovino, da smo lahko bolj pomenljivo predstavili značilne šege in navade svoje dežele. Zraven smo postavili še zastavice vseh občin od koder so prihajali darovalci (Bohinj, Domžale, Mengeš, Ljubljana), manjkale pa niso niti razglednice in prospekti teh krajev. Večina udeležencev je obeske za svoje dreveščke poslala kar po pošti, saj iz Alabame, Švedske, Škotske itd., ne moreš kar tako priti za dva dni. Slednji so zbudili veliko pozornost s svojimi karirastimi baloni, pentljami, punčko itd., posebno še zato, ker jih je daroval njihov rojak, ki živi na Škotskem. Tudi mi smo si radovedno ogledovali razstavo božičnih dreves in ugotovili, da imamo veliko podobnosti predvsem z alpskimi deželami, ki so tudi poslale obeske in verige iz slame, koruznega ličkanja, lesenih oblancev itd. Veseli smo bili, da smo s svojim božičnim dreveškom prispevali za pomoči potrebne otroke in da smo bili poleg promocije naše dežele deležni tudi prijaznih in iskrenih besed pohvale, zahvale in spoštovanja. Tako se tkejo prijateljske vezi, ki po svojih »stezicah«pomagajo odpirati navzven tudi bolj kočljiva in prostrana evropska pota. Marija Cvetek (Nadaljevanje In konec prihodnjič Lev In miška Premiera Kulturnega društva Jožef Virk Dob Lev in miš sta očarala mlade gledalce Že večkrat sem pisala, kako v okviru Kulturnega društva Jožef Virk Dob, ki se približuje svoji stoletnici, posebno skrb namenjajo mladim igralcem. In če je gledališka skupina lansko leto uspešno zaključila s ponovitvami komedije Zveza za vse življenje, lahko zapišemo, da so leto 2002 odlično začeli s predstavo za otroke LEV IN MIŠ. Predstava, ki bo zanesljivo uspešnica, je našla svoje mesto v gledališko lutkovnem Živ žavu, s katerim že vrsto let privabljajo najmlajše ljubitelje gledališča in jih razveseljujejo z uspešnimi gostujočimi lutkovnimi igricami ali domačimi predstavami. Lev in mišje prijetna zgodbica iz živalskega sveta, ki bo očarala najmlajše pa tudi večje gledalce. Lev - Miloš Starbek, kije bil hkrati tudi režiser, načrtovalec scene inje Ezopovo igrico tudi priredil, je ravno toliko strašen, da bo otrokom simpatičen in bodo z njim žalostni, kojim bo govoril o svoji lakoti. To skuša v ranem jutru najprej potolažiti s kokoškami (Katarino Kuret, Evo Vojska in Štelo Rankovič) ter njihovo mamo (Nastja Kažič), ki s svojim kokodakanjem in simpatičnim poplesavanjem ustvarijo prav prijetno vzdušje, ki ga tudi lev s svojimi grožnjami, kako bo mamo kokoško pojedel, ne more pokvariti. Ampak levje še kar lačen in s svojimi zvijačami privabi tri prebrisane zajčke (Tomaž Kuret, Kaja Grčar in Rok Vojska), ki ga uspešno ukanijo, tako daje še vedno lačen in se mu cedijo sline, ko prebira kuharico. Ostane mu le še majčkena miška, ki jo je lepo odigrala Tjaša Hrovat. Lev bi jo imel za predjed, a miška joče in tako tudi sam postane žalosten ob njenih solzah. Izpusti jo in kar pozabi njeno obljubo, kako mu bo pomagala, ko bo njeno pomoč potreboval. Najbrž bodo mladi gledalci kar malce hudi nad lovcem (Andrej Starbek), ko bo v mrežo ujel leva, ki zaman prosi gozdne živali za pomoč. Ker jim sam ni pomagal, temveč jih je hotel celo požreti, zaman pričakuje njihovo pomoč. zlgrane kokoši Ne pomagajo mu niti lisica (Karmen Kurmanšek), ki s svojim škakljanjem povezuje igrico, niti ježa (Eva Ivanšek, Tomaž Cerar), ki se leva sploh ne bojita, saj imata vendarle bodice. s Ampak miška svojega prijatelja ni pozabila. Pregrizne mu mrežo, lev je svoboden in skupaj zapojeta pesem o prijateljstvu, ki pravi, da si našel prijatelja za vse večne Čase, hkrati pa ne pozabi tudi na nauk, da tudi velikim živalim včasih pride prav, če imajo prijatelje med malimi živalmi. Lev bo postal vegetarijanec, druge živali morda celo njegove prijateljice, predstava Lev in miška pa bo zanesljivo navdušila vse male gledalce, katerim je predvsem namenjena. Večina mladih igralcev se je ob simpatični igri predstavila tudi s plesom in petjem, enako kot lev, kije bil prav tak, kot si ga otroci želijo in to Miloš Starbek zanesljivo ve. Ob mladih igralcih, ki jih je g. Miloš Starbek izvrstno vodil, saj treme skoraj ni bilo, omenimo še glasbo Lada Jakšeta, ton Aleša Žendarja, za luč sta poskrbela Tomaž in Pavle Orehek, za čudovite kostume Gordana Schmidt, vodja predstave pa je bil Stojan Ivanšek. Kulturnemu društvu Jožef Virk, ki s predstavami kot je Lev in miš, obeta, da bo gledališka tradicija tudi v prihodnje imela svoj dom v Kulturnem domu Jožefa Virka v Dobu, iskrene čestitke ter velika pohvala vsem mladim igralcem ter igralcu in režiserju Milošu Starbeku. V.Vojska Galerija Lenček se je predstavila na Tirolskem Lectovi okraski na božičnem dreveščku Trins je lep in miren kraj v dolini Geschnitztal na Tirolskem v Avstriji, nekaj več kot 20 km oddaljen od Insbrucka. Bohinjci smo se v začetku decembra spet znašli v tem kraju, kamor so povabili vse dežele, ki so se kdaj udeležile njihovega mednarodnega planšarskega in pastirskega foruma. S seboj smo povabili tudi unikatno oblikovalko lecta in kvašenega testa gospo Marino Lenček, kije v svoji galeriji ustvarila izjemno lepe okraske za mednarodno razstavo božičnih drevesc v omenjenem kraju. Organizatorjem je poklonila tradicionalna slovenska lectova srca z ogledalcem. Namesto verza, ki Je ponavadi namenjen osebni rabi, pa je poleg letnice 2002 zapisala »Imejmo se radi!« To prisrčno voščilo je še posebej promoviralo njen kraj, Domžale, o katerem smo svojim avstrijskim prijateljem povedali, da slovi po znameniti slamnikarski obrti, kar razodeva že njihova občinska zastava. !!! NA PREDVEČER MATERINSKEGA DNE !!! Podarite vaši mami koncert v živo! ŽAMETNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAN NEDELJA, 24. MAREC OB 19. URI ŠPORTNA DVORANA KAMNIK MAMAM BODO VOŠČILI: SLAPOVI - BENEŠKI FANTJE - AIH MFIČ ANS. BRATOV PCMJAMSBt - MARJAN ZGONC- VESELE ŠTAffRKE- ANS. SVETLIN - GAMSI - PTUJSKIH 5 - MLADI DOLENJO - NACE fUNKAK-ANS. 80HPOMAGF1-BORK KOPITAR -VRflORtjA-TONE iN ROMAN HABjANIČ- HUMORISTA IĆA IN MATEVŽ A\iA ANS- FSANiCA POTOČARJA S PODUPSKIMI FANTI VSTOPNICE: REZERVACIJE PO TELEFONU: 031-222-444/01-723-72-10 DOMŽALE -GOLFTURIST — LJUBLJANA - AVTOBUSNA POSTAJA IN PASAŽA MAXIMARKETA ' »I I VA GfJINk "NAJSTNIŠT stran 1 3 V SLIKI IN BESEDI Predstavljamo olimpijki Tejo Gregorin in Dijano Grudiček Srečno na zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Gtyju! Zimske olimpijske igre so v polnem teku in verjamem, da jih Domžalčani letos spremljamo s še posebno zavzetostjo in pričakovanjem. Na igrah imamo namreč kar dve Domžalčanki, in sicer sta to smučarska tekačica Teja Gregorin in biatlonka Dijana Grudiček. Najprej obema iskrene čestitke za uvrstitev v slovensko reprezentanco, potem pa kar prvo vprašanje o klubu, trenerju in treningih. Dijana Grudiček (štev. 1 S) bo nastopila v blat Ionski štafeti. Teja: Sem članica Športnega društva Planica, treniram pa po programu, ki mi ga sestavlja oče. Po nasvete hodim tudi k atletskemu trenerju Srdjanu Djordjeviču. Smučarski tek sem začela trenirati v šestem razredu osnovne šole, kar pomeni od leta 1992 dalje. Dijana: Treniram že 12 let, tri leta biatlon, prej sem bila solo tekačica. Sem članica Športnega društva Sokol Domžale in zanj tekmujem že drugo leto. Moj trener je Ceh Kos in uspešno vodi A biatlonsko ekipo Slovenije že drugo leto. Katera je tvoja glavna disciplina? Dijana: V biatlonu imamo več različnih dolžin prog od 7,5 km do 15 km s po dvema ali štirimi streljanji izmenično leže in stoje. V tretjem letu nastopanja v biatlonu sem boljše " rezultate dosegla na krajših razdaljah in tudi olimpijsko normo sem dosegla v štafetni tekmi 4 X 7,5 km. Zase mislim, da sem bolj specialistka za krajše proge. Teja: V letošnji sezoni seje izkazalo, daje moja najboljša disciplina sprint, pa tudi na pet in deset kilometrov kar dobro tečem (to je moje mnenje), če je moja pripravljenost na solidnem nivoju. Kateri so tvoji največji uspehi oz. najpomembnejše tekmovanje? Teja: Za največji uspeh štejem četrto mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu. Lansko leto pa se mi je uspelo uvrstiti na člansko svetovno prvenstvo. Dijana: Na domačih tekmovanjih sem se uvrščala v prvo tretjino med tekačicami, na mednarodnih tekmovanjih pa v prvo polovico tekmovalk. Ko sem začela načrtno trenirati ter piliti formo, sem posegla tudi po stopničkah. V lanski sezoni sem bila v biatlonu na državnem prvenstvu dvakrat tretja med članicami, na letošnjem pa druga na 15 km. V svetovnem pokalu se uvrščam na rob tekmovalk, ki dosegajo točke. Z delom in boljšim streljanjem pa upam, da bom v prihodnje tudi sama dobitnica točk v svetovnem pokalu. Kako si se uvrstila v reprezentanco? Dijana: V A biatlonski reprezentanci je sedaj pet tekmovalk, kar je zelo dobro, saj med seboj tekmujemo in se primerjamo že na treningih: Andreja Grašič, Lučka Larisi, Tadeja Brankovič, Andreja Mali in jaz. Vsa dekleta moramo delati vse leto in se dobro razumeti, da smo v celoti dobra ekipa. Teja: Norma za olimpijske igre je bila 16. mesto s strani smučarske zveze ter 25. mesto s strani olimpijskega komiteja. Ker so upoštevali slednje, se mi je s 23. mestom v svetovnem pokalu uspelo uvrstiti v olimpijsko reprezentanco. To pa so bile tudi moj prve točke v karieri. Kaj ti pomeni uvrstitev v državno reprezentanco Slovenije? Si na začetku sezone razmišljala o možnosti nastopa na OI? Teja: Pred sezono si nisem upala niti pomisliti, da bi lahko bila udeleženka olimpijskih iger. Vendar pa sem se iz tekme v tekmo bolj bližala normi in na koncu mi je to tudi uspelo. Uvrstitev v olimpijsko reprezentanco štejem za največji uspeh v karieri. Sicer pa se z OI ne obremenjujem preveč, ker vem, da se še ne morem boriti za mesta pri vrhu, bo pa udeležba na njih velika izkušnja za naprej. Dijana: Po narodnosti sem Hrvatica in imam sedaj dvojno državljanstvo. Ker so v Sloveniji boljši pogoji, sem se odločila, da nastopam in se borim za slovenske barve. Vsak športnik je pravzaprav »na vrhu«, ko se uvrsti v olimpijsko ekipo. Nastop na igrah mi bo ostal v spominu za vse življenje, če pa bodo rezultati dobri, pa še toliko bolj. ' Morda kratko o nastopu na olimpijskih igrah. Dijana: O odločitvi, na katerih progah bom nastopila, bo odločil trener in vodstvo, ki bo glede na dnevno formo tekmovalk na start poslalo štiri tekmovalke s pravico nastopa. Poleg Grašičeve in Brankovičevc se bomo ostale tri borile za preostali dve mesti. Teja: V štafetnem teku 4 X 5 km bodo poleg mene nastopile še Petra Majdič, Nataša Lačen ter Andreja Mali. Zaenkrat se še ne ve, katero predajo bom tekla, vendar glede nato, da sem letos vedno startala kot četrta, mislim, da mi to mesto ne mote uiti. Kdaj si bomo tvoj nastop oziroma nastop štafete lahko ogledali na televiziji, boš imela v Salt Lake City-ju morda svoje navijače? Teja: Moje tekme se začnejo 15.februarja, takrat bom startala v zasledovalnem teku, 19. februarja je na vrsti sprint, kjer si obetam najboljši rezultat in na koncu še štafeta. Dijana: Kot sem že rekla, še ne vem, kdaj bom nastopila Naša tekmovanja so 11. februarja 15 km, 13. februarja 7,5 km, 16. februarja 10 km, zasledovalno in 18. februarja 7,5 km štafete. Ure za spremljanje naših tekmovanj v Sloveniji so tudi ugodne, saj nastopamo ob 17. uri po našem času in upam, da bomo imeli veliko navijačev tako pred TV zasloni kot na tekmovališčih. Kot športnica si dosegla praktično vse - nastop na olimpijskih igrah so sanje vsakega športnika. Kakšne cilje si boš zastavila za naslednjo sezono in nadaljnje treniranje? Dijana: Olimpijske igre so res cilj vsakega športnika, vendar je to en velik del mozaika, ki ga gradim v svoji karieri. Upam, da mi bosta zdravje in volja še dolgo stala ob strani in da bom nastopila še na kakšni olimpiadi. Teja: Če mi je bil dosedaj cilj priti na olimpijske igre, mi bo v prihodnje cilj doseči tudi kakšen vrhunski rezultat. Hvala In srečno, dekleti! Bojana Vojska Teja Gregorin trener sama In z očetom, ki Je tudi njen Taborniki rodu Skalnih taborov poročajo Nočna orientacija V decembrskih dneh smo domžalski taborniki rodu Skalnih taborov organizirali že deveto, tradicionalno, zimsko - nočno orientacijsko tekmovanje, ki je letos potekalo v Ihanu. Tekmovanja se je udeležilo 34 ekip iz vse Slovenije. Ekipe so se pomerile v nočnem orientacijskem pohodu po okoliških gozdovih, na katerem so se morale dokazati v spretnosti prihoda pod kotom, prehoda minskega polja, signalizacije v morsejevi abecedi, hoje s pekrskimi hoduljami in poznavanju drugih splošnih taborniških znanj. Po končanem tekmovanju so se ekipe pomerile tudi v gledališki improvizaciji, kjer so tekmovalci v sebi odkrivali skrite talente, ostalim pa popestrili večer, ki se je ob prijetnem vzdušju kmalu prevesil v noč. Poleg tega so se ekipe spopadale še z zelo nizkimi temperaturami, ki so za večino ekip predstavljale kar težko prepreko, a taborniki ne bi bili taborniki, če ne bi uspešno kljubovali vsaj vremenu. V kategoriji gozdovnikov in gozdovnic je 1. mesto osvojila ekipa rodu Kraških viharnikov iz Postojne, v kategoriji popotnikov in popotnic pa ekipa iz rodu Sivega volka iz Ljubljane. Ob tem se najlepše zahvaljujemo Krajevni skupnosti Ihan, ki nam je prijazno odstopila svoje prostore, piceriji Pipca za odlično joto in Študentskemu klubu Domžale za prispevane nagrade. J.B. Obari zbor SRD Konfin - Sv. Trojica Člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica smo se 26. januarja zbrali na rednem letnem občnem zboru v gasilskem domu v Žejah. Pregledali smo delo v minulem letu in se spodbujeni z rezultati še bolj zavzeto dogovarjali o pripravi letošnjega programa. Za letos pripravljamo še posebej bogat program, saj bomo novembra praznovali 10. letnico ustanovitve društva. Ob tej priložnosti bomo izdali zloženko s predstavitvijo društva, našega dela ter področja, na katerem delujemo. Zvrstile se bodo vse naše tradicionalne prireditve: ob materinskem dnevu in dnevu žena prireditev "Mamici moji", aprila že 10. Ekipa: SRD Konfin - Sv. Trojica v sestavi: Gregor Žemljic, Rok Ravnikar, Marija Ravnikar, Karmen Ravnikar, Brane Zver In Bojan Ravnikar, Je uspešno nastopila na smučarskem prvenstvu za pokal KS Dob - osvojili smo drugo ter dve tretji mesti. tradicionalna prireditev "Nikoli več vojne" ob "dnevu Zemlje" celodnevnega čistilna akcija, prvomajska kresovanje na vrhu Sv. Trojice, prvomajski pohod po bližnjih izletniških točkah, kresovanje ob Dnevu državnosti, sodelovanje pri pripravi košarkarskega turnirja v Žejah, piknik z družabnimi igrami, peti "Krokarjev kros" v teku in kolesarjanju, miklavževanje za otroke ter "Krokarjev slalom". Naše delovanje bomo močno usmerili v predstavljanje in ohranjanje naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Še naprej bomo predstavljali že skoraj pozabljene domače obrti, kot sta pletenje kit iz slame in izdelkov iz ličkovine. V prihodnjih mesecih bomo pričeli z označevanjem pešpoti ter znamenitosti ob njih po Širši okolici Sv. Trojice. Odločili smo se tudi, da na Sv. Trojici postavimo prav posebno avtobusno postajo, in sicer v obliki znanega kozolca -toplarja. Z veseljem se bomo odzvali vabilom in sodelovali na prireditvah, ki jih pripravljajo prijateljska društva v naši občini. Svoje spodbudne besede in nasvete so nam namenili tudi naši gostje: Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem občine Domžale ter Janez Orehek, predsednik TRDTumše-ČeSenik. Rok Ravnikar Za prijetnejši 8. marec Povabljeni na koncert citrarke Tanje Zaje Zupan Med približno 80 instrumentalnimi melodijami, ki jih je citrarka Tanja Zaje Zupan posnela v desetih letih javnega nastopanja, sta ji posebno pri srcu Too Ali the Girls 11 .oved Before in Hey, posebej ljuba pa ji je melodija Pesem ptic trnovk, ki je izšla na njeni prvi kaseti "Sanjarjenje", in je z njo že na začetku svoje glasbene poti navdušila poslušalce. Vseh osem projektov Sanjarjenje, Od tod do večnosti, Ko pride polnoč, Srce mi bije za te, Srečen božič, Vse moje ljubezni, Tisoč noči, S teboj plesala bi temelji na pozitivni sporočilnosti, naslovi pesmi so večinoma ljubezenski, saj ima Tanja rada čustvene pesmi, kjer citre pridejo še posebej do izraza. Njen deveti projekt bo CD plošča s slovenskimi uspešnicami od Ota Pestnerja, Edvina Fliserja in drugih. Izbrala je pesmi, kot so: Tvoje solze, Vse je lepše, ker te ljubim, Leti, leti lastovka domov,... Tega projekta se zelo veseli, kot se veseli koncerta, ki bo 8. marca v hali Komunalnega centra v Domžalah in bo vsebinsko nekoliko drugačen od tradicionalnih novembrskih, saj gre za 10-letnico. Voditelj bo Boris Kopitar. Nastopili bodo še Tereza Kesovija, Sebastian, Igor in zlati zvoki, Edvin Fliser, operna pevka Dragica Kladnik Dada, Evita, Rudi Šantl (nekdanji pevec Štajerskih 7), Aleš Rod (iz Domače skrinje), Vesele Štajerke. Tanja bo vesela, če se ji boste na koncertu pridružili in skupaj z njo praznovali dan žena. Vstopnice so že v prodaji, pet pa jih bomo skupaj z njenimi CD podarili tudi našim bralcem in bralkam, zato ne pozabite pogledati na stran Uredništva. Najlepše darilo za Evin 12. rojstni dan Kaseta »Najstništvo« Eva Černe je stara 12 let. Je odlična učenka sedmega razreda devetletke na OŠ Rodica, Glasbeno šolo Domžale obiskuje že peto leto. Pri prof. Branki Bečaj se uči violino in je hkrati solistka Otroškega pevskega zbora Domžalčki, ki ga vodi Jožica Vidic. Njena velika ljubezen so konji in konjeniški šport, je kratka oznaka za čmolaso dekle, katerega zvedave oči zrejo z njene prve kasete »najstništvo«, ki jo je ob veliki pomoči staršev izdala v samozaložbi. Rada pove, da jo je za petje navdušila mentorica Jožica Vidic in da soji pri samostojnem petju zelo pomagale izkušnje iz petja v skupini Domžalčki, ki so pripravili dve izdaji narodnih pesmic in smo jih lahko videli v Številnih glasbenih oddajah na televiziji, pa tudi na različnih festivalih. Eva je samostojno nastopila na festivalu Melodije morja in sonca in ob skladbici Majhen strahec se je porodila želja - imeti svojo kaseto. Njeni želji so prisluhnili predvsem domači, pa prijatelji in znanci in Eva Černe je za svoj 12. rojstni dan dobila darilo, ki si gaje najbolj želela: kaseto z naslovom NAJSTNIŠTVO, na kateri najdemo deset prijetnih skladbic, med njimi Najstništvo, ki je mladi pevki Evi najljubša, pa Šolski kazanova, Plamen večnosti, Naša šola, Kaj ti je deklica in druge. Pesmice pojejo o otroštvu, o šoli, o odraščanju, skratka o vsem, kar dekle Evinih let v tem času doživlja in premišljuje. Pri izdaji kasete so finančno pomagali mnogi posamezniki in sponzorji, katerim se Eva in njena družina iskreno zahvaljujejo za pomoč, enaka zahvala pa velja tudi vsem glasbenikom, ki so pomagali pri glasbi in petju.. Kot že zapisano, je kaseta izšla v samozaložbi, zato kaseto lahko dobite pri njej doma (Zgornje Jarše, Industrijska 12, 1235 Radomlje), vesela pa bo tudi vaših sporočil po elektronski pošti rado.černe@guest.arnes.si. Ob tem Eva rada pove, da kaseto radi poslušajo njeni vrstniki, tudi sošolci in sošolke, pohvalila pa jo je tudi razredničarka Zlatka, katere hči zna že skoraj vsa besedila. Sicer pa spot, ki gaje Eva posnela v dolini Krumperka, za pesem Plamen večnosti lahko pogledate na TV 3, posamezne skladbice vrtijo številne radijske postaje, kot mlado pevko pa so jo predstavili tudi v Kranjski Gori in drugod. Eva zelo rada nastopa inje vesela vsakega povabila, da predstavi svoje pesmi. V teh dneh Eva kar precej skrbi nameni šoli, ob tem pa si želi, da bi tudi letos nastopila na Melodijah morja in sonca, predvsem pa da bi predstavila svojo kaseto. Tako je ena od prireditev že dogovorjena, Eva pa obljublja tudi predstavitev Najstništva v naši občini in SLAMNIK vas bo o tej prireditvi zanesljivo obvestil. Do tedaj pa, srečno Eva in uživaj v svojem najstništvu! V. Vojaka SPORT - NAJBOLJŠI V LETU 2001 stran 14 Priznanja Športne zveze Domžale Med najhitrejšimi, najmočnejšimi in najbolj spretnimi Športna zveza Domžale je tudi letos nagradila najboljše športnike in dolgoletne športne delavce iz društev in klubov z območja občine Domžale. 29 medalj, 21 malih, srednjih in velikih plaket, 18 posebnih priznanj in eno priznanje za življenjsko delo so za leto 2001 dobili posamezniki in ekipe, ki so se izkazali na najrazličnejših področjih. Veliko priznanj so dobili atleti in karateisti, pozabiti pa ne smemo na zelo uspešne tajske boksarje, smučarske tekače, kotalkarje ter druge, ki so z dobrimi dosežki opozarjali na ime občine Domžale na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Športniki in športni delavci so se zbrali 25.1.2002 na Gorjuši v Jamarskem domu, kjer jih je pozdravil podpredsednik Športne zveze, g. Marjan Gorza. K prijetnemu vzdušju so pomagali številni plesalci in atraktivne plesalke Plesnega kluba Miki ter čarodej Grega, ki si je svoje »sodelavce« izbiral med prisotnimi na slovesni prireditvi. Prejemnike priznanj je napovedoval g. Ranko Cukrov, sekretar zveze, zaslužene pohvale pa so športniki dobivali iz rok podpredsednika Športne zveze. Medalje Medalje Športne zveze Domžale so prejeli naslednji športniki: Jaša Končar, Jure Tumpcj, Dejan Mav, Urša Svetek in Tilen Kotar iz Karate kluba Domžale ter Špela Grad ter Josip Varga iz Karate društva ATOM Shotokan Domžale, za uvrstitve na državnem prvenstvu (DP) v karateju. Eva Marija Lavrač in Špela Orehek iz Šahovskega društva sta prejeli medalji za naslova najboljših šahistk v svojih kategorijah v Sloveniji, Martina Logar in Aljaž Drašler iz Konjeniškega kluba Ježa pri Ježu pa za prvo oziroma drugo mesto na DPv preskakovanju ovir. Iz Atletskega kluba VELE Domžale so si priznanja z uvrstitvami med najboljše tri na DP pritekli in primetali naslednji atleti in atletinje: Bernard ter Domen Jarc, Jernej Kastelec, Špela Kržan, Metka Pungerčar, Bojana Vojska, Bojana Hostnik, Jože Pirnat in Ladislav Hribar. Medalji sta si z osvojitvijo naslova državnega prvaka priborila člana Kick-boxing Dema Saša Trbojevič in Miha Hari, tri medalje pa so odšle v Teniški klub Domžale, in sicer Andreju Kraševcu, Igorju Ogrincu in Sašu Svoljšaku. Iz Avto-moto društva Domžale je medaljo prejel Jure Lampc, ki je bil v kategoriji Superbike najboljši na DP, medaljo pa je prejel tudi Boštjan Volt' iz Športnega društva Sokol, sicer mladinski državni prvak v »downhillu« (gorsko kolesarstvo). Zadnji dve medalji sta odšli v roke balinarjema: Cveto Lanišek, član Balinarskega kluba Budničar, jo je prejel za drugo mesto na DP, Tatjana Seruga iz Telesno vzgojnega društva Domžale pa za naslov državne prvakinje v »petanki« in sodelovanje v državni reprezentanci. Male plakete Sledila je podelitev malih plaket Športne zveze Domžale. Prejel jo je košarkar Grega Šercer, ki je bil četrti z državno reprezentanco na pionirskem evropskem prvenstvu, in kadetska ekipa Košarkarskega kluba Domžale za tretje mesto na DP. Med kotalkarji je plaketo za 11. mesto na evropskem pokalu prejela Sara Pustotnik iz Kotalkarsko-drsalnega kluba Domžale, med člani Šahovskega društva pa Luka Lenič, ki si je plaketo priigral na svetovnem prvenstvu z osvojenim 12. mestom. Timotej Kokalj iz Karate društva ATOM Shotokan je plaketo prejel za šesto mesto na evropskem prvenstvu v karateju. Srednje plakete Še pomembnejše uspehe je Športna zveza nagradila s srednjimi plaketami, ki jih je prejelo 10 posameznikov in dve ekipi. Kar pet srednjih plaket so si z nastopi na evropskem prvenstvu v karateju priborili člani Karate društva ATOM Shotokan. Na omenjenem tekmovanju je Tamara Kokalj postala dvakratna prvakinja, Tjaša Gavez pa je osvojila drugo mesto. Srednje plakete so prejeli še Lovrenc Kokalj, Miha Gavez ter Jernej Homar. Enako priznanje sta prejela še Dejan Madjarevič iz Kick-rx:>xing Dema za drugo mesto na svetovnem pokalu v tajskem boksu ter Peter Kastelic iz Atletskega kluba VELE Domžale za uspešno sodelovanje na mladinskem svetovnem prvenstvu v gorskih tekih. Srednji plaketi sta si na evropskem prvenstvu prikotalkali Aleksandra Mohar iz KDK Domžale za osmo mesto v kombinaciji med članicami ter Maruša Ravnikar iz Piruete za 12. mesto med mlajšimi mladinkami. Dve srednji plaketi sta odšli tudi v moto šport, in sicer staju prejela Beno Štern, član AMD Domžale, za 10. mesto v skupnem seštevku na evropskem prvenstvu v kategoriji do Najštevilnejši nagrajenci letos prihajajo iz Atletskega kluba Vele Domžale. Skupinska fotografija nagrajencev Iz vrst obeh karate društev ter društva za amaterski tajski boks 125 cem, in Igor Jerman, kije kot član Moto društva Depala vas osvojil končno četrto mesto na svetovnem prvenstvu v kategoriji Endurance. G. Gorza je plaketi izročil še Dijani Grudiček iz Športnega društva Sokol za četrto mesto na evropskem prvenstvu in dve tretji mesti na državnem prvenstvu v biatlonu ter Teji Gregorin kot športnici mednarodnega razreda za tekmovalne dosežke v smučarskih tekih. Srednji plaketi sta bili podeljeni še ženski štafeti 4x 1 OOm AK VELE Domžale (Pungerčar, Capuder N., Hostnik, Vojska), ki je bila na članskem DP druga, ter ekipi KK Ježa pri Ježu, kije zmagala na članskem DP v dresuri. Veliki plaketi za strelce in kegljače Veliko plaketo je ob zlatem jubileju prejelo Strelsko društvo Domžale: V Domžalah lahko o organiziranem strelskem športu govorimo od leta 1928 naprej, koje bila ustanovljena Strelska družina Domžale. Dejavnost seje izvajala neprekinjeno od II. svetovne vojne, po njej pa se je na območju ustanovilo več strelskih družin, ki so se leta 1951 združile v Strelsko zvezo Domžale, kasneje v Strelsko družino Domžale, leta 1997 pa v Strelsko društvo Domžale. Društvo je v svojem 50 letnem delovanju doživljalo lepe in manj lepe čase, vendar je še vedno tu., njegovi člani, ki so posegali po najvišjih mestih v republiškem merilu, pa enako predani in odločeni nadaljevati tradicijo tega dništva tudi v prihodnje kot ob začetnik dela. Veliko plaketo je ob 50. letnici prejel Kegljaški klub Domžale: Začetek delovanja kluba sega v leto 1951, ustanovni občni zbor pa je bil leta 1952. Prva leta delovanja kluba so bila zaradi slabih pogojev v znamenju rekreativnega kegljanja, iz tega obdobja je najbolj znano Športno društvo Invalid, kegljaška sekcija pa seje leta 1965 ponovno registrirala kot Kegljaški klub Domžale in skupaj z že omenjenim ŠD Invalid kot pobudniki in nosilci gradnje, največ pripomogla k gradnja štiristeznega kegljišča v športnem parku, saj so bili člani ŠD Invalid pobudniki in nosilci gradnje enega prvih tovrstnih avtomatiziranih objektov v Sloveniji. V klubu je bilo vzgojenih nekaj državnih reprezentantov bivše skupne pa tudi sedanje države (Marinček, Štrukelj, Tome), v tej sredini pa je zraslo tudi nekaj mladinskih državnih prvakov Slovenije. Posebna priznanja Ker športa ne bi bilo brez sodnikov, trenerjev, tajnikov, blagajnikov, predsednikov, skratka športnih delavcev, Športna zveza vsako leto podeli posebna priznanja tudi njim. Bronasta priznanja Športne zveze Domžale za 10 do 15 let aktivnega dela v športu so prejeli: Tomaž Hrovat za vlogo tekmovalca, člana izvršnega odbora kluba, podpredsednika ter sodnika in organizatorja tekmovanj v Atletskem klubu VELE Domžale. Jurij Štiftar za sodelovanje na vseh področjih v Strelskem društvu Domžale: tekmovalec, vodja pionirske sekcije, sodnik, član upravnega odbora, tajnik in blagajnik. Stane Zavbi iz Balinarskega kluba Budničar za dolgoletno predsedovanje klubu ter prispevku pri izgradnji pokritega balinišča in organizaciji številnih tekmovalnih prireditev. Janez Kovač iz Košarkarskega kluba Domžale za sodelovanje na področju tekmovanja, vodenja ekip in kot član upravnega odbora, sodeloval pa je tudi pri pripravi knjige »50 let košarke v Domžalah«. Bronasto priznanje so prejeli štirje člani Planinskega društva Domžale: Anton Bakšič za prizadevno, odgovorno in prostovoljno delo, v društvi, Jožica Dekleva za vodenje planinske skupine, s čimer je prispevala k priljubljenosti planinske dejavnosti med mladimi. Janez Kralj za prispevek pri obnovi doma na Veliki Planini, delo podpredsednika ter vodenje finančnega delovanja društva, Štefan Primožič pa za tromandatno obdobje dela načelnika ter za številne dni in ure prostovoljnega dela pri obnovi in razširitvi Domžalskega doma na Veliki planini. Srebrna priznanja Športne zveze Domžale za 26 do 40 let dela so prejeli: Damjan Berdik iz Atletskega kluba VELE Domžale, eden prvih trenerjev, ki s svojim strokovnim delom prispeval k številnim državnim medaljam ter nastopom atletov v državnih reprezentancah in na mednarodnih tekmovanjih, je pa tudi prizadeven sodnik. Urška Lavrač v Atletskem klubu VELE Domžale že več kot dve desetletji opravlja vrsto odgovornih nalog: nepogrešljiva je pri vodenju finančnega poslovanja kluba, redno pa jo najdemo tudi v vlogi članice organizacijskih odborov in sodnice. Martin Osterman iz Košarkarskega kluba Domžale jc bil najprej igralec, nato trener in pomočnik domžalske mladinske ekipe, ki je bila leta 1987 druga na prvenstvu Jugoslavije. Zadnja leta je član strokovnega sveta KK, in član ekipe veteranov, ki je na svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojila prvo mesto. Pavle Andrejašič iz Košarkarskega kluba Domžale jc začel kot igralec ter 1983/84 kot pomočnik trenerja osvojil naslov republiškega prvaka. Nastopil je na več svetovnih prvenstvih veteranov, je pa tudi tudi predsednik strokovnega sveta KK Domžale. Brane Štrekelj jc član TVD Partizan Domžale od konca 60. let, ko seje vključil v telovadno vrsto. Program društva je razširil na mali nogomet in košarko, dolga leta je bil predsednik društva, v zadnjih letih pa je eden od najzaslužnejših za razvoj rekreacije v Domžalah. Zdenka Juvan je članica TVD Domžale že od zgodnjih 70. let. Najprej je bila gimnastičarka, po opravljenem vaditeljskem tečaju pa je v društvu prevzela vadbo gimnastike. Že vrsto let vodi sekcijo odbojke in sodeluje v strokovnem in upravnem odboru društva. Milan Jazbec že vrsto let prizadevno dela v mladinskem odseku v Planinskem društvu Domžale. Ima številne nazive vodnika in je alpinistični inštruktor, vodja izletov, pohodov, turnih smuk in alpinističnih vzponov, kot predavatelj in inštruktor sodeluje pri usposabljanju strokovnih delavcev Planinske zveze Slovenije. Mustafa Veladžiae iz Nogometnega kluba Ihan je bil igralec v klubu že leta 1967. Kasneje je igral po različnih slovenskih klubih. »Veljo« je dandanes trener, ki je največ časa in znanja namenja mladimi, sam pa pravi, da bo z nogometom povezan toliko časa, dokler bo lahko. Janez Savnik je v Košarkarskem društvu Domžale začel kot član pionirske ekipe. Nato trener in predsednik odbora za pionirsko košarko, organizator košarke v osnovnih šolah in vodja prvega tabora za mlade košarkarje.. V zadnjih letih je član strokovnega sveta KK Domžale. Zlato priznanje Zlato priznanje je za več kot 40 let aktivnega dela v športu prejel Milan Likar, član Planinskega društva Domžale, ki sc je v delo društva vključil leta 1956. Je ljubitelj gora in navdušen planinec, dober organizator in pripravljen pomagati kjerkoli so njegovo pomoč potrebovali. V Planinskem društvu je bil najprej organizator in vodja izletov v mladinskem odseku društva, istočasno seje vključil v gospodarski odsek, kjer se je izkazal pri gradnji prizidka doma na Veliki Planini. Milan je bil dolga leta tajnik društva, zadnja leta je opravljal dolžnost Vsestranski športnik In športni delavec Franc Rak Je prejel priznanje Športne zveze za življenjsko delo Dobitniki bronastih priznanj za od 1 O do 25 let aktivnega dela v športu. Srebrno priznanje za Zdenko Juvan, slanico TVD Partizan Domžale ,-JL'ifl "tU Med nagrajenci sta bila tudi Tatjana šeruga, TVD Partizan Domžale, ter Cveto Lanišek, Balinarski klub Budničar Kollčevo. Med nagrajenci Je bilo kar nekaj članov planinskega društva Domžale, za nekatere izmed njih je priznanja prevzel novi predsednik Borut Peršolja Najuspešnejše kotalkarice (od leve): Maruša Ravnikar (KK Pirueta), Aleksandra Mohar In Sara Pustotnik (KDK Domžale) predsednika nadzornega odbora PD. Ob tem je Milan redno spremlja tudi dogajanje na vseh ostalih področjih društvenih programov in njihove realizacije. Vsestranskemu Francu RAKU -priznanje za življenjsko delo Višek prireditve je bil, koje Športna zveza Domžale podelila priznanje za življenjsko delo Francu Raku. V obsežni obrazložitvi je bil poudarjen njegov prispevek k razvoju športa v Občini Domžale in širše. Ker bomo g. Raka podrobneje predstavili v naslednji številki, tokrat le na kratko o njegovi športni poti. V začetku je bil telovadec, aktivni atlet in nogometaš, predvsem pa začetnik smučarnja v Ihanu, juniorski juniorski prvak dravske banovine v smučarskih skokih na 30 metrski skakalnici. Po vojni, v kateri se je vključil v partizansko vojsko, je bil ustanovitelj Fiskulturnega društva v Ihanu, glavni pri gradnji skakalnice v Ihanu, predsednik, sekretar, gospodar Smučarskega kluba Ihan, uspešen smučarski trener, katerega varovanci so postali mladinski državni prvaki. Delal je tudi v drugih organih športa (sekretar za šport pri okraju Kamnik, član organov za telesno kulturo sveta zveze in SIS za TKS občine Domžale, prvi sekretar ZTK Domžale ter sekretar Zveze prijateljev mladine občine Domžale). Poleg dela v lokalnem okolju je bil g. Franci aktiven v organih osrednje slovenske športne organizacije, predvsem pa je ponosen na svoje delo v Planiškem komiteju od 1958 do 1988. Planica in njene skakalnice so ga imele za svojega, on pa njih. Za delo na področju smučarskega športa je prejel številna priznanja ŠZS in SZJ (zlata plaketa ob 50. letnici ŠZJ), prejel pa je tudi druga priznanja med drugim tudi zlato plaketo Športne zveze Domžale. G. Franci je bil mladim učitelj, vrstnikom pa vzor športnega delavca ne glede na panogo. Živel je in živi za šport, saj izkoristi vsako priliko za obisk športnih prireditev, če ne drugega pa za druženje z nekdanjimi in sedanjimi tekmovalci in funkcionarji v Športnem parku Ihan, ki mu je drugi dom. Vsem prejemnikom priznanj čestitke in naj bo letošnje športno leto še uspešnejše! Pevke pojejo že 23. leto Pevke pojejo že 23. leto Ženski pevski zbor »Stane Habe« DU Domžale Ženski pevski zbor »Stane Habe« v okviru društva upokojencev Domžale uspešno prepeva že 23. leto. Pevke vedno znova nastopajo na različnih koncertih in skušajo s svojim petjem razveseliti ljudi. Zbor vodi pevovodkinja ga. Marika Haller, predsednica zbora pa je ga. Ilonka Šare. Lansko leto so uspešno zaključile s koncertom v Gasilskem domu v Žejah. Povabila domačih gasilcev so bile zelo vesele in so skupaj z oktetom Deseti brat iz Črnuč in vedno dobrodošlimi mladimi glasbeniki pripravile vsem obiskovalcem prijeten večer, kakršnih si še želijo. Uspešno so nastopile tudi na Jesenicah -na regijski reviji pevskih zborov društev upokojencev iz gorenjske regije, obiskale so vrtec ter zapele tudi na srečanju pevskih zborov v Grobljah. Predsednica zbora ga. Ilonka Šare, je optimistična: »Upamo, da so tudi poslušalci opazili napredek v kvaliteti petja, za katerega si želimo, da bi bilo v letu 2002 še boljše. V ta namen se bomo na vajah zbirale sprva po enkrat na. teden, kasneje tudi dvakrat, pripravile pa bomo tudi intenzivne priprave v Rogaški Slatini, da bi se našim zvestim poslušalcem predstavile s čim bolj pestrim in kvalitetnim programom. V letu 2002 ne načrtujemo samostojnega koncerta, pač pa se bomo na njihovem letnem koncertu pridružile našim kolegom - pevcem Moškega pevskega /.bora »Janez Cerar« Društva upokojencev Domžale, skupni koncert pa bodo popestrili tudi Domžalčki.« Ob koncu leta so se pevke na občnem zboru odločile, da podelijo tudi nazive »častni član« njihovega zbora. Prvi častni član je postal njihov prvi in dolgoletni pevovodja g. Stane Habe, to priznanje pa so podelile tudi ge. Francki Baloh, dolgoletni predsednici zbora, g. Nandetu Starinu, predsedniku društva upokojencev, kjer so vedno našle razumevanje in pomoč, ter zakoncema g. Matjažu in ga. Mateji Skabar ter ge. Veri Vojska, za katere gospa Ilonka pravi, da so jim bili vedno v oporo, pa naj je šlo za materialno ali drugo pomoč ali le za razumevanje in nasvet, kar je včasih še dragocenejše. Pred dekleti iz Ženskega pevskega zbora »Stane Habe« Društva upokojencev Domžale je torej še ena uspešna sezona, za katero upajo, da bo prinesla vsem zdravja, veliko novih kvalitetnih pesmi in zadovoljstva ob nastopih, kjer bodo prijateljev svojih pesmi iskreno vesele. B. Vojska Ciganska poezija v Besedi V knjigarni in galeriji Beseda je konec decembra gledališka skupina Rudolfi iz ŠCRM Kamnik pripravila Ciganski večer. Omenjena gledališka skupina nastopa že deveto leto, njena mentorica pa je prof. Marja Kodra. V skupini sodelujejo nadarjeni in ambiciozni igralci, ki v igro vložijo vso svojo energijo in dobro voljo in se odlično vživijo v svoje vloge. Pri nastajanju predstave sodelujejo s svojimi predlogi, ki velikokrat popestrijo dogajanje na odru. »Vsako leto se potrudimo in za gledalce pripravimo nekaj novega, drugačnega. Ciganski temperament je nekaj posebnega inje del neke druge kulture, ki nam ni preveč znana, zato smo se letos odločili za cigansko poezijo«, nam je o predstavi zaupala Marja Kodra. Predstava je sestavljena iz štirih sklopov, med njimi pa so glasbeni predahi. Dogajanje je postavljeno v pravo, revno cigansko vas. Moški, v prvem sklopu nadnaravni sili -bogu, ki si ga ne predstavljajo kot bitje, ampak kot naravo, izrekajo različne prošnje. V drugem sklopu so v ospredju ženske, ki govorijo o poeziji, ljubezni, razočaranju, hrepenenju in o želji po ljubezni. Glavni motiv tretjega sklopa je maščevanje, saj so vsi moški zaljubljeni v isto žensko, ona pa ljubi poročenega moškega. Zadnji sklop pa govori o nostalgiji. Cigani žalujejo za minulimi časi in razočarani ugotavljajo, da so se stvari spremenile in ne bo nikoli več, tako kot je bilo. Vsi nastopajoči v prijetnem vzdušju s pesmijo na ustih zaključijo predstavo. Glasbeni predahi, ki so jih »sestavili« kar dijaki sami, prijetno popestrijo predstavo, ena izmed pesmi je tudi vsem dobro znana »Namesto koga roža cveti«. Kljub maloštevilnemu občinstvu je sredin večer minil v prijetnem vzdušju, mentorica in igralci pa so bili na koncu deležni čestitk in pohval. Darja Jagarlnec Foto: Mario Slapnlk Ne samo darilo, še prijazna beseda, nasmeh... Foto: Vlslava Popoviš Članice Soroptimist International kluba Ljubljana, za učence OS Roje ob novem letu Zima, bele snežinke, lučke, darila, to je prednovoletni čas, poln skrivnosti in pričakovanj za vse otroke. Nekaj tega skušamo vsako leto pričarati našim učencem v šoli ob pomoči donatorjev. Z veseljem smo sprejeli sporočilo, da nas bodo tudi letos v predbožičnem času obiskale prijazne gospe iz kluba Soroptimist, katerega članica je tudi naša bivša ravnateljica, ga. Ema Škerjanc - Ogorevc. Za to priložnost so učenci nastopili s kratkim kulturnim programom, v katerem so se, s prijetno točko Gradimo prijateljstvo, predstavili otroci iz oddelkov vzgoje in izobraževanja, šolski pevski zbor, plesna skupina in recitatorji. Na koncu je prav vsak otrok dobil iz rok prijetnih gospa vrečko z darilom, prijazno besedo, nasmeh in stisk roke. Učenci so pri gospodinjstvu spekli odlične slaščice, s katerimi so pogostili gospe in se jim tako zahvalili. "Gospe so pa lepe, pa dobre, prijazne, pa bogate in smejejo se!" je povedala Ana, ko si je ogledovala darilo. V imenu vseh naših otrok se članicam kluba Soroptimist, še posebej njihovi predsednici, ge. Ireni Debeljak, iskreno zahvaljujemo. Potihoma seveda upamo, da bodo še kdaj pripravile veselje našim otrokom in ga z njimi tudi delile v naši sredini. Nada Grčar Mirka Grabljevec Bodica Varstvo narave (tudi hujske in radomeljske) Arboretum seje končno izkazal, za vse kužke vrečke je zaukazal, človek - da narave ne bi mazal. France Cerar Provokativno - šokantno - estetsko! V obdobju, ki prihaja, ponujamo našim gledalcem in poslušalcem nekaj izjemnih užitkov. Ta izjemnost se odraža v različnih estetikah tako na glasbenem kot na gledališkem ter galerijskem področju. Ponujamo vam možnost, da se za trenutek zaustavite ter zaužijete nekaj lepega, bogatega, enkratnega in neponovljivega. Poskrbeli smo za vašo sprostitev, za smeh in za trezen premislek. Vsekakor: izredno bogata gledališka ponudba! Ob povabilu za obisk prireditev vabimo tudi sindikate in druge organizacije na skupinski ogled, ki ga lahko po ogledu podaljšate tudi s klepetom v klubu našega kulturnega doma. za otroke gledališče četrtek, 28. februar 2002 ob 20.00 uri - za abonma ZELENI in IZVEN Janez Povše: LOČITEV komedija, Slovensko ljudsko gledaliSče Celje Povšetova Ločitev (nagrajena komedija natečaja za Žlahtno komedijo v letu 2000) se na inteligenten, humoren, dialoško-analitični način lahkotno in življenjsko loteva zapletenega odnosa med moškim in Žensko. Le protagonista komedije napolnjujeta dogajalni čas in ustvarjata napeto komično atmosfero. Srečna ljubezenska zgodba je v Ločitvi že končana. Povšetovi analitični dramaturški postopki jo le nakazujejo - v jedru komedije tiči tema o odtujenosti, tema, ki mogoče na prvi pogled ne obeta smeha. Pa ni tako: Ločitev smešnega v ničemer ne zaduši. Skozi analizo zakonskega odnosa Povšetova dramsko-komična natančnost postavlja v ospredje vprašanje, kje je tista meja do katere je življenje v dvoje smiselno in znosno. Partnerja v odličnih dialogih drugega za drugim spregledujeta očitne signale prevare in naveličanosti vse do odločilnega trenutka, v katerem naj bi se dokončno razšla. Skratka, komedija, ki gledalcu obeta tako identifikacijo s protagonistoma, kakor tudi sprostitev ob humornem prikazu njunih težav. retija: Jala Jamnik igrata: Zvone Agrei in Tina Gorenjak sreda, 6. marec 2002 ob 20.00 uri - za IZVEN Marius von Mayenburg: OGNJENI OBRAZ drama, Mestno gledališče ljubljansko Avtor dramskega besedila (star je šele 26 let), ki gaje zelo uspešno uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko, je dobil Kleistovo nagrado /a mlade dramatike.Gre za družinsko dramo, kjer je odsotna skupna komunikacija, ali pa je le ta nasilno vzpostavljena in hkrati potisnjena v »opravičilo«, da sta otroka v puberteti.Gre za odtujenost med staršema, ki se odraža v tem, da se jima otroka povsem odtujita. Otroka postaneta intimna zaveznika in zaveznika v kriminalnih dogajanjih in končnem zločinu. Predstava je nabita s čustvi, ki na trenutke šokirajo. Igralska ekipa se je uspešno spopadla z izzivom Režiser »ni iskal novuma v mitoloških sferah, ni psihologiziral, mapak je nagovarjal občinstvo z neposredno, besedno skupo, vendar igralsko izredno močno predstavo«. (V.S. Čretnik, Dnevnik). rezlja: Samo M. Strelec igrajo: Tone Kuntner, Ljerka Belak, Iva Krajne, Tadej foS, AljoSa Ternovšek Četrtek, 7. marec 2002 ob 20.00 uri - za IZVEN Gilbert Leautier: RAGUA monokomedija, Mata Vranic Raglja neprestano ragljl Zato pa tudi je raglja. Neprestano se in neizprosno in kar naprej pripoveduje zgodba nekega življenja. Pripoveduje se skozi usta ženske, ki je nesrečno nerodna (lahko bi rekli tudi: nesrečno grda), nesrečno in večno nerazumljena, nesrečno poročena. Očitno z nesrečno izbranim moškim, ki ga njeno regljanje in neprestano govorjenje ubija, dela do norosti »živčnega« in nesrečnega... Raglja je Živa oseba. Živa ženska, še kako Živa ženska! Zaresna in krvava. Ves humor, ki ga izreka, izhaja iz njene (ženske) situacije, ko poskuša »ugajati«, komunicirati, biti všečna in včasih tudi jezna, pa spet dobra in razmišljujoča, največkrat pa obupno trudeča se prodreti skozi neprobojno lupino svojega partnerja ... Besede so edino, kar Raglji (pa včasih tudi nam vsem)na koncu ostane. Besede, besede, besede ... Govoriti, govoriti, govoriti... Ragljati, ragljati, ragljati ... Preragljati se skozi življenje! igra: Meta Vranic napovedujemo - za abonmaje in IZVEN Eugčne Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Nadvse zanimiva uprizoritev lonescove igre, ki velja za klasiko absurdnega gledališča, je v Primorskem dramskem gledališču na sporedu že sedmo sezono. Več kot 130 ponovitev in udeležba na številnih mednarodnih tekmovanjih v Evropi in Južni Ameriki govorita o tem, daje to uprizoritev, ki jo morate videti. Strokovna kritika je predstavo sprejela navdušujoče npr.: »Gre za predstavo, o kateri bomo srečneži, ki smo jo videli, pripovedovali vnukom«, ali pa: »Plešasta pevka Primorskega dramskega gledališča je simfonija ritmov in tonalitet«, »Ni greh, če to predstavo VitaTauferja in igralcev PDG primerjamo z orkestrom, ki perfektno muzicira. Bili so celota, vendar tudi posamezniki, ki so pokazali, daje igralec na odru vsemogočen. Kapo dol! Prav zato aplavzu po predstavi ni bilo konca. Pa tudi smehu ne.« Vsekakor je to predstavo, ki bo vznemirila tudi našo abonmajsko publiko, ki se tokrat prvič srečuje z absurdom v gledališču, vredno videti. rezlja: Vito Taufer igrajo: Janez Starina, Ivo BariUč, Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Stane Leban, Peter Musevski glasba sreda, 27. februar 2002 ob 20.00 uri - za abonma MODRI in IZVEN KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE koncert Orkester je bil ustanovljen leta 1993 iz članov Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije na pobudo tedanjega direktorja Borisa Sinigoja. Po letu dni trdega dela seje štirinajst glasbenikov pod umetniškim vodstvom Andreja Petrača, vodje violončel, in s koncertnim mojstrom orkestra SF Miranom Kolblom, predstavilo 8. februarja 1995 v Črnomlju. Uspeh je bil izjemen in v naslednjih letih je ansambel gostoval doma in v tujini s poprečno petnajstimi koncerti letno. Trdo delo, homogenost, muzikalnost in umetniška potenca vseh, so zagotavljali rast in kvaliteto, izvrstne kritike pa vedno nova povabila. Široka paleta skladb vseh obdobij in stilna elastičnost ansambla navdušujeta najširši krog poslušalcev. Leta 1999 je Komorni godalni orkester prejel visoko državno priznanje - nagrado Prešernovega sklada. Na sporedu: VV.A. Mozart, B. Britten, P.I. Čajkovski sobota, 23. februar 2002 ob 10.00 uri - za IZVEN Jana Stržinar: ZAČARANE ROŽICE PRIJAZNE ČAROVNICE lutkovna predstava, Mavrično gledališče Jane Stržinar Čarovnica Zelena je - potem, koje po vodnjaku Volteku s pravo čarovnijo očistila umazan ribnik, -okoli njegovega domovanja nasadila še vse polno rožic. Voltek jih vsak dan zaliva in občuduje - »zato so lepe«, pravi »vsaka rožica potrebuje za lepoto sonce, vodo in ljubezen«. Ponosen je tudi na svojo prijateljico, saj se je od dne, ko je spoznal, njegovo življenje čisto spremenilo. Obiskujejo ga tudi začarane rožice Čarovnice Zelene. Začarane rožice so prijazne, imajo pa tudi grdo lastnost - zelo rade se prepirajo, kajti vsaka hoče biti najlepša. sobota, 9. marec 2002 ob 10.00 uri -za IZVEN KLOVNESA MIKA - MAKA pravljica za otroke Potrkala je na naša vrata, potegnila muco za rep in povedala, kako bi rada obiskala otroke v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Malce nas bo pohecala, nam kaj sobota 16 februar zborovski koncert MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA KOPER organizacija: Domžalski komorni zbor sobota 23 februar lutkovna pravljica Jana Stržinar: ZAČARANE ROŽICE PRUAZNE ČAROVNICE Mavrično gledališče Jane Stržinar IZVEN pametnega razložila ter nam pokazala, česa vsega seje naučila v Moskvi, v cirkuški Šoli. Zaželela nam je, naj nas nikoli ne boli trebuh, razen od smejanja. galerija razstavlja FRANC NOVINC Franc Novine seje rodil 1938 na Godešiču pri Škofji Loki. Po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani 1959 je Študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1964 diplomiral pri prof. Francetu Miheliču in prof. Maksimu Sedeju. Je Član Društva slovenskih likovnih umetnikov od leta 1969. Razstavlja doma in tujini, bodisi samostojno ali pa na skupinskih, tudi selekcioniranih razstavah. Za svoje delo je prejel številna domača in tuja priznanja. Od leta 1985 je profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Poznamo ga kot slikarja, ki je s svojim močnim, v slovenskem likovnem prostoru edinstvenim koloritom odločno zaznamoval slovensko krajinsko slikarstvo. Razstava bo odprta do 28. februarja 2002. Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 10.00 do 12.00 ure. VSTOP PROST. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 5050. Rezervirane vstopnice je potrebo prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. 20.00 10.00 ponedeljek 25 februar slovesnost NOGOMETNI KLUB DOMŽALE -80 LET Organizacija: NK Domžale 20.00 sreda 27 februar koncert KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE 20.00 abonma MODRI in IZVEN četrtek 28 februar zaprtje razstave - Galerija Domžale razstavljal je Franc NOVINC 18.00 četrtek 28 februar komedija Janez Povše: LOČITEV Slovensko ljudsko gledališče Celje 20.00 abonma ZELENI in IZVEN, nedelja 3 marec koncert TRETJI GOSTIČEVI DNEVI organizacija: KD Jože Gostič Homec, Opera HNK Zagreb, Opera in balet SNG Ljubljana 17.00 IZVEN sreda 6 marec drama Marius von Mavenburg: OGNJENI OBRAZ Mestno gledališče Ljubljansko IZVEN četrtek 7 marec komedija GUbert Leeautier: RAGLJA monokomedija v izvedbi Mete Vranic IZVEN sobota 9 marec pravljica KLOVNESA MIKA-MAKA klovnesa Eva Š. Maurer IZVEN 20.00 20.00 10.00 Bogastvo slovenskega jezika Slovenski pravopis Dolgo pričakovana knjiga SLOVENSKI PRAVOPIS se je končno le pojavila na našem knjižnem trgu. Pohvala avtorjem in izdajatelju. Zal pa je knjiga prevelika, nerodna in pretežka, saj tehta kar dva kilograma in pol. Knjiga bo ležala na pultu ali na delovni mizi, ker bo vsakokratno jemanje s police prenaporno. Stari Slovenski pravopis iz leta 1962 je bil za tiste čase duhovno bogata in priročna knjiga; tehtala pa je samo en kilogram. Novi Slovenski pravopis (SP) je tudi izredno drag -23.000 SIT. Za učečo se mladino je to le preveč. Ministri in poslanci vsak dan govorijo tudi o (kulturnem) nacionalnem interesu. Izgleda pa, da vse ostaja le pri besedah, sicer bi izdajatelja pri tem velikem projektu finančno podprli in knjiga bi bila tako lahko veliko cenejša. Da vlado in Državni zbor skrb za materinščino bolj malo briga, dokazuje tudi to, da Urad za slovenščino kar ne more začeti z rednim delom. Po mnenju nekaterih se pri obeh zadevah obnašajo tako, kot je naš veliki Prešeren zapisal v pesmi Nezakonska mati: Kaj pa je tebe treba bilo? Še o vsebini. V novem SP žal ni skupaj objavljenih kratic. Iskanje po abecedi pa je precej bolj zamudno. Prava duhovna škoda je to, da so v SP navedene nepotrebne tuje prostaške besede. To ni državna knjiga, ampak SLOVENSKA KULTURNA KNJIGA. Zakaj potem v njej najdemo besede, kot so: jebač, jebati, jebati se, pička, zajebati, zajeban, zajebavati... Takih besed kulturni Slovenci niti ne pišejo niti ne govorijo. Nepotrebne so tudi: guza, gužva, penez, ratluk, buzdovan in podobne. Po drugi strani pa manjkajo nekatere slovenske besede, kot na primer črkostavec. Tiskarne so imele črkostavce od Gutenberga naprej, torej več kot pol tisočletja. Ročne svinčene črke so sestavljali v »stavek« za tisk. Sčasoma se je poimenovanje tega poklica resda skrajšalo na stavec oziroma na ročni stavec, in to konec 19. stoletja, ko so se pojavili stavni stroji ter z njimi strojni stavci, delovna prostora pa strojna in ročna stavnica. Toda vsa ta poimenovanja so veljala le za tiskarne in za ljudi, ki so prihajali vanje, za širšo javnost pa so bili do prihoda računalnikov poznani le črkostavci. K tem poklicem lahko pristavimo še črkolivarje, črkoslikarje in črkorezce. Tudi pojem stavnica v SP je pomanjkljiv, saj je opisan le kot prostor za tiskarske črke. Beseda stavnica pomeni še prostor, kjer se sklepajo stave in škatlo s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede. V knjigi manjka beseda piskrovez, medtem ko sta pisker in piskrček navedena. V SP je izpuščena beseda embaler, to je oseba, ki embalira ali pakira blago, oziroma ga polni v embalažo. Glede na to, da je v vsakdanjem življenju vse bolj uporabljana beseda embalaža, bi se dalo sklepati, da bo zaživela beseda embalažer. Tudi kartonaierja SP ne navaja, je pa tvorjenka iz besede kartonaža. Poznanih je več firm, ki imajo v naslovu zapisano kartonažo. V Ljubljani imamo tudi Kartonažno tovarno. Besede kartoner slovenščina ne pozna, živi pa sta besedi kartonirati in kartoniran. Še bolj zanimiva je beseda montaier, SP ga opisuje le kot filmskega montažerja. Javnost pa bolj malo ve, da so montažerji tudi v tiskarnah. Prav zato bi to moral zapisati SP. Prostori, v katerih montažerj delajo, se v tiskarnah imenujejo montaža, v njih pa pripravljajo montaže na filmih za ofsetni tisk. Pri vseh drugih strokah je v rabi samostalnik monter. Imamo tudi montersko orodje. Vsakdanja je še beseda elektromonter. Več slavistov pripominja, da so v SP po nepotrebnem navajane nekatere stare oblike ženskih priimkov: Kokaljevka, Kovačička, Škofovka, Petrovčička, Mulčevka in druge. Živa in lepa pa so imena prebivalk slovenskih krajev: Brežičanka, Celjanka, Mengšanka, ali Cerkničanka. In še zadnja pripomba. Moteči sta dve navedeni obliki: volivec in volilec. Že tako je s tem elkanjem prava zmešnjava. Lahko prisluhnemo tudi izobražencem, ki s čistim »1« izgovarjajo besede: bralstvo, tekmovalci, igralstvo, popolnoma, jabolko, popoldne, bolniška in podobne. Franoe Cerar h zakladnice pregovorov »Tbeba je živetim pustiti živeti tudi drugim« Na pepelnično sredo se po cerkvah vrši pomenljiv obred potresanju s pepelom. Med obredom slišimo pretresljive besede: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš. Ob tem si marsikdo zastavlja vprašanje: Kaj je sploh človekovo življenje, ali ima kakšen smisel in cilj. Ob pregovorih bomo danes razmišljali o življenju nasploh. Večkrat se nam izvije spontan vzklik: Kako hitro je vse to minilo. Že Latinci so poznali izrek: Umetnost je dolga, življenje kratko. (Ars longa, vita hrevis). Danes ga večkrat rabimo v pomenu: umetnine trajajo dlje kot kratko človeško življenje. Iz njega razberemo še drugo misel: življenje je prekratko, da bi si mogel človek pridobiti vse znanje ali spretnosti. Vsak čuti, da nikoli dovolj ne obvlada svojega dela in poklica. O minljivosti govorijo tudi tile: Preden prav spoznamo, kaj je življenje, ga polovica mine. Človekovo življenje je podobno sveči v vetru ali slani na strehi. Življenje je kratko izgnanstvo. Eden je po naravi bolj optimist, drugi pesimist. Pregovori se večinoma nagibajo v smer pesimizma, a to ni dobro: Življenje je senca (ali: sanje). Življenje je kot čebula, ki jo joka je lupimo. Življenje je eno slovo za drugim. Življenje je igra na srečo, v njej dobiš ali pa izgubiš. Življenje je loterija, v kateri večina ljudi izvleče prazne srečke. Življenje je gledališče, v katerem najslabši ljudje pogosto dobijo najboljše sedeže. Boljši od črnogledosti je realizem, ki se izraža v tehle: Življenje je pravično: vsakemu da, kar zasluži. Življenje ni gredica z vrtnicami. Ni vrtnice brez trnja. Ni oltarja brez križa. Življenje ni zabava (Angleži pravijo: »ni pivo in kegljanje«). Življenje je to, kar iz njega napraviš. Življenje ti vrne to, kar mu daješ. Vzemi si čas, ne življenja. Za življenjsko geslo si je dobro vzeti kakšen pregovor, ki opozarja, da smo sami v veliki meri odgovorni, kako nam bo življenje uspelo: Življenje ni čaša, ki jo je treba izpiti, ampak merica, ki jo je treba napolniti. Življenje je boj. Življenje je romanje. Vsak dan življenja je list v tvoji zgodovini. Vse življenje potrebuješ, da se naučiš živeti. Živimo zato, da se učimo; učimo se zato, da živimo. Življenje je ena sama dolga šola v ponižnosti. Še trije recepti za srečno življenje: Skrito življenje, srečno življenje. Skrivnost življenja ni v tem, da delaš, kar imaš rad, ampak da imaš rad to, kar delaš. Delo osladi življenje (ali: je začimba življenja). Mož zjutraj reče ženi: »Čisto obupan sem. Mislim, da me nič več ne veže na to življenje.« »Motiš se. Veliko te veže.« »Le kaj?« »Plačevati moraš otroke in stanovanje, pa še dolgove imaš!« BOGDAN DOLENC \ Ob kulturnem prazniku Razstava lesorezov in rezbarij na temo slovenske skrinje V petek, l.februarja 2002, je bila v Kodrovi dvorani Kulturnega doma Radomlje prijetna slovesnost ob odprtju razstave lesorezov in rezbarij Matjaža Brojana na temo SKRINJA SLOVENSKA. Prireditev, ki jo je Turistično društvo Radomlje namenilo slovenskemu kulturnemu prazniku, je vodila ga. Veronika Pogačar. Predstavila je razstavljalca Matjaža Brojana, ki se je ob odprtju razstave tudi sam oglasil. Poudaril je, da že mnogo let zbira motive s slovenskih skrinj, in jih skuša v rezbarjeni podobi prikazati, čeprav so na skrinjah živele v »namatanih« variantah. Rezbarska obdelava je svojevrsten poskus na nov način prikazati staro dediščino. Te vrednote, ki so bile v estetskem smislu tudi vrednote naših prednikov, se na omenjen način podaljšujejo v prihodnje čase z govorico, ki je tudi nam všeč. Izrazil je svoje veselje, da so stare estetske vrednote tudi del njega samega in da jih kot del lastnega življenja nosi s seboj skozi čas. V kulturnem programu so številni obiskovalci prisluhnili duetu »Kaveljca« - Božu Slovencu z Rodice in Francu Kunaverju iz Ljubljane ter citrarju Radu Kokalju, avtorju razstave in nastopajočim pa seje v imenu Turističnega društva Radomlje zahvalil predsednik Igor Kuzmič. Večer, v katerem je vsak od obiskovalcev odnesel domov delček naše kulturne dediščine in njenih vrednot, se je končal z prijetnim druženjem. V. KULTURA Utrinki z razstave V sožitju z lesom Les je snov, ki nenehno spremlja človeka, je snov, iz katere so postavili koče, naredili orodje, pohištvo, zibke in skrinje, je vir toplote, iz njega so nastali kozolci, skednji, seniki, plugi, sani, vozovi, kočije in otroške igrače, stoletja druženja povezujejo človeka z lesom. »Sem les tvoje zibelke in les tvoje rakve,« pravi ljudski pesnik in tako na simbolni način označuje življenjski razpon rabe lesa. O odnosu lesa na Slovenskem pričajo mnoge kulturne sestavin in drobci iz vsakdanjega življenja. O njegovi izbiri so npr. slikovita pričevanja v mizah, v kmečkem kotu in ne nazadnje v skrinji slovenski, ki sodi med najstarejšo notranjo opremo. V navadnih skrinjah so hranili poljske pridelke, v poslikanih in rezljanih pa nakit, papirje, osebne drobnarije in denar. Prav slovenska skrinja je Matjaža Brojana, oblikovalca in rezbarja, pritegnila do te mere, daje iz začetnega občudovanja tega lepega ljudskega bogastva začel tudi sam rezbariti motive iz skrinj in jih s svojo govorico prenašati na les. Ob tem je spoznaval estetske vrednote, ki jih je občutil v sebi in so postale del njega. Matjaževo delo je obsežno, blizu so mu ljudski motivi in v dolgih letih je pod njegovimi rokami nastalo mnogo lepih rezbarij, kijih je pokazal na mnogih razstavah v bližnji in daljnji okolici. Kritiki mu izrekajo vsa priznanja in so mu naklonjeni, o čemer pričajo tudi mnoga priznanja, ki jih je prejel. Ob novinarskem delu, ki ga opravlja, je Matjaž Brojan tudi iskalec zadoščenja v mnogih drugih ustvarjalnostih. Že več kot dve desetletji išče lepe, v slovenski preteklosti spočete likovne zamisli. Priljubil se mu je ta svet ljudsko naravnanega likovnega izraza in zanj seje odločil. V motivno zaokroženih ciklusih je našel veliko zamisli, ki jih je kompozicijsko rešil po svoje, nastale so podobe v lem, kijih doslej nismo poznali. Posebno žlahtnost Matjaževim umetninam pa so dali ročno izvezeni prti in prtiči, ki so jih naredile ženske, ki obiskujejo učne ure ročnih del, ki jih vodi gospa Majda Škrjanc. Veronika Pogačar, TD Radomlje stran 1 6 Dramska skupina kulturnega društva Groblje pripravlja dramo Alojza Rebule z naslovom Mesto A rbela, v režiji Nataše Cotman. Premiera bo v soboto, 9. marca, ob 20. uri, ponovitev pa v nedeljo, 10. marca 2002, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Grobljah. Lepo vabljeni. Mojster nebeške lepote V soboto, 2. februarja, na praznik svečnice je na povabilo župnika Slavka Judeža, dobsko faro obiskal Ivan Sivec. Je avtor knjige Mojster nebeške lepote, ki govori o največjem slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku. Omenjeno knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi družbi, je predstavil v prijetnem ambientu pri krstnem kamnu, ki je s prižnico vred delo Jožeta Plečnika. Ivan Sivec je bil rojen v Mostah pri Komendi, sedaj pa živi v Mengšu. Po poklicu je novinar in je urednik Modra galerija Asta Perko -Stante V domžalski Modri galeriji si lahko meseca februarja ogledate slikarska platna umetnice Aste Perko - Stante, ki se s slikarstvom ljubiteljsko ukvarja že vrsto let. Živi in ustvarja v Domžalah, je članica Likovnega društva Petra Lobode in ljubljanskih Samorastnikov, kjer tudi pridobiva slikarske izkušnje. Pravzaprav ji je bila likovna dejavnost v popolnosti omogočena šele v zadnjem času, saj ji naporen poklic medicinske sestre ter družina kaj več nista dopuščala. Slikarkin motivni svet se nahaja v realnem svetu, privabljajo narava v svoji vsemogočni obliki. Njene slike največkrat predstavljajo cerkve, stare domačije, gradove, cvetlice v parku, resnične kraje, ki soji prekrižali pot in jo navdihovali. Podobe slika v različnih slikarskih tehnikah, kot so pastel, akvarel, akril, olje in risba. Za svoje stvaritve je prejela veliko zahval in priznanj. dokumentarno-feljtonskih oddaj na Radiu Slovenija. Po izobrazbi je sicer slavist, pridobil pa sije tudi naziv magister etnoloških znanosti. Sodi med najbolj brane sodobne slovenske pisatelje in ustvarja tako za mladino kot za odrasle. Napisal je 17 knjig za otroke in mladino ter 28 knjig za odrasle, poleg tega pa še več kot 2000 pesmi, več sto pravljic in več kot tristo humoresk. Po njegovih delih so bile uprizorjene številne radijske igre in drame, TV Slovenija pa bo začela predvajati nadaljevanko po njegovem mladinskem delu Pozabljeni zaklad. Pred vsakim pisanjem se pisatelj na dolgo in široko posvetuje s svojim sinom Iztokom, ki dobro obvladuje mladostniško sceno, od žurerske do greendragonske, hčerka Vesna pa mu svetuje pri izbiranju naslovov. Za svojo ženo pravi, da mu odlično stoji ob strani in rokopis nove knjige prebere še pred tiskom.To je samo nekaj zanimivosti iz pisateljevega dinamičnega in optimizma polnega življenja. Knjiga Mojster nebeške lepote z literarno svobodo prikazuje življenje in delo našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika. Sivec pravi, da seje pisanja te knjige lotil zaradi tega, ker je občudoval Plečnikova dela in gaje zanimalo, kdo je pravzaprav bil človek, kije ustvarjal tako čudovita dela v Sloveniji in v svetu. K Sivčevi knjigi je fotografije Plečnikovih del prispeval Mirko Kambič. Prijeten in zanimiv večer so s kratkim recitalom popestrili člani dobske mladinske veroučne skupine. Darja Jagarlnec Katarina Rus Kulturno društvo Jože Gostič Homec VABILO V spomin na opernega umetnika tenorista Jožeta Gostiča vas vabimo na slovesnosti v okviru 3. Gostičevih dni: 2. marec ob 18. uri Opera HNK Zagreb M. P. Musorgski: Boris Godunov V glavnih vlogah: Paata Burchuladze, Ruža Pospiš-Baldani. Predstava bo posvečena Jožetu Gostiču. 3. marec ob 11. uri Cerkev Marijinega rojstva na Homcu Slovesna spominska sv. maša, ki jo bo daroval škof Alojz Uran, sodeloval pa bo komorni zbor pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. 3. marec ob 17. uri Kulturni dom France Bernik Domžale Slavnostni koncert opernih solistov Opere HNK Zagreb in Opere in baleta SNG Ljubljana: Martina Tomčič, Miljenka Grdan, Cecilija Car, Simona Krajne, Tvrtko Stipič, Ozren Bilušič, Luciano Batinič, Branko Robinšak in Slavko Savinšek ob klavirski spremljavi Nine Cossetto in Olene Boljubaš. Pokrovitelj koncerta je Občina Domžale. 4. marec ob 1930 uri Opera in balet SNG Ljubljana G. Verdi: Trubadur V vlogi Mamica bo nastopil Janez Lotrič. Predstava bo posvečena Jožetu Gostiču. Literarni večer V torek, 25. januarja, je v Cankarjevem domu potekal literarni večer na temo moderne in tradicionalne igre. Gostji večera sta bili Nataša COTMAN in Mojca KOLAR, kot režiserki iger MESTO ARBELA in ŽUPANOVA MICKA. Študentka Filozofske fakultete, Mojca KOLAR, se je predstavila s tradicionalno veseloigro ZUPANOVA MICKA. S svojim pristopom želi obuditi stare navade in običaje. Pri srcu ji je igranje pod starimi vaškimi kozolci, ki se z veselim rajanjem nadaljujejo pozno v noč. V nasprotju z Mojco KOLAR je Nataša COTMAN, ki seje nekateri zagotovo spomnite po lanskoletni igri VČERAJ POPOLDNE, predstavila sodobno delo Alojza REBULE, MESTO ARBELA. Igra govori o tujcu, ki pride v mesto Arbela, kjer se nič ne dogaja, dan se izliva v noč, včeraj v danes, poletje v zimo... Kdor se je ob tem spomnil Gmmovega DOGODKA V MESTU GOGI, se ni dosti zmotil v svoji asociaciji. Prihod tujca v mesto poruši lenobno brezhibnost, v ljudeh vzbudi čuden nemir, predrami njihovo vest in jih neprijetno spomni pred drugimi prikritih dejanj. Tujčev pogled jih vznemirja podnevi in jim ne da spati ponoči... Nekateri med njimi ga spoznajo, drugim ostane zaradi njihove duhovne slepote in nedojemljivosti neprepoznaven za vedno. Poleg tujca ima v igri pomembno vlogo tudi zbor, ki v nasprotju s starim grškim gledališčem statičen komentator, temveč je živ, dramatičen in poln čustev. Njegovo razlago igre pestijo srhljivo doživeto igrani prizori mrtvih in živih. Gledalca presenetijo v trenutku, ko ne pričakuje in ga s predirljivimi glasovi priklenejo na sedež. Predstava, ki nikogar ne bo pustila ravnodušnega, bo primerno uprizorjena v mesecu marcu v Kulturnem domu Groblje. Lepo povabljeni! Ana Anžur Galerija Domžale Aleksander Kozarski: Fotografije Mesec januar 2002 je bil v Galeriji Domžale zaznamovan z nekoliko drugačno podobo, kot smo jih bili prej vajeni: predstavljene so nam bile umetniške fotografije Aleksandra Kozarskega. Nekaj besed o ustavarjalcu: rodil seje v Ljubljani, s fotografijo se resno ukvarja že od svojih gimnazijskih let, koje na Gimnaziji v Kamniku ustanovil in vodil fotografski krožek. Kasneje se je ukvarjal s kemijo in svoje znanje še izpopolnil s samostojnim študijem likovno-teoretske literature in obiskoval različne delavnice. Danes je aktivni član Likovnega društva v Kamniku. Fotografija kot mlada umetnost doživlja čas izredno bogate ustavarjalnosti. K temu je po eni strani prispevalo večno večje število revij, ki so in vedno bodo potrebovale vedno več slikovnega gradiva, po drugi strani pa je vedno močnejša zavest umetnikov, da fotografija ni samo sredstvo za reproduciranje stvarnosti, ampak lahko postane orodje za njeno ponovno odkrivanje. Gre za to, da se fotografiji da subjektivno videnje in se z njeno pomočjo uresničujejo domislice, ki v trenutku ustvarjanja postanejo resnična podoba. Aleksander Kozarski je svoj navdih ali domislice poiskal v svetu glasbe, kar med samimi glasbeniki. V njih je iskal in tudi našel njihov lastni svet v trenutku izvajanja glasbe, poglobil se je v njihov skoraj intimni svet doživljanj, ki jih iz njih izvablja samo izvajajoča se melodija. Avtorjevi ostri fotografski rezi so celo tako močni, da še sami začutimo njihovo glasbeno energijo. Katarina Rus Helena Trinajsti december je god sv. Lucije, zavet niče slepih. Letos je bil njen god na četrtek. Kot vsak teden ta dan sem odšla v Ljubljano. Namenila sem se h gospodu Cirilu, ki je prikrajšan za svetlobo v očeh in potrebuje spremljevalko. Že v sredo ponoči je začelo snežiti, sneženje pa ni prenehalo niti naslednji dan. Pihal je močan veter, zato je bilo zelo mrzlo. V Ljubljani sem imela veliko opravkov, zato sva šla z gospodom Cirilom k sv. maši v stolnico ob sedmi uri. Sedela sva v prvi klopi pri stranskem vhodu. Tam so steklena vrata, kjer prodajajo časopise, knjige in kartice. Nasproti prodajnega prostora je široka klop. Malo pred koncem maše sem se ozrla tja in videla, da na klopi nekdo sedi. Videla sem nogi, obuti v nizke čevlje; čeznje je bil povit polivinil, okrog meč povezan z vrvico. Svete maše je bilo konec in gospodu Cirilu sem rekla, naj me počaka. Sama sem odšla do prodajalke in jo vprašala, kdo je sedel na klopi. Povedala mije, da gospa večkrat posedi na klopi in da naj pogledam ven, če je še tam. Stopila sem skozi vrata. Zunaj ni bilo nikogar. Videla sem samo zasneženo cesto in snežinke, ki so poplesavale na lepo okrašene hiše. Vrnila sem se v cerkev po gospoda Cirila in odšla sva proti glavnemu vhodu. Ko sva izstopila, zopet zagledam noge v polivinilu. »Gospa, ali vam prinesem zimske čevlje?« rečem. »Ja, prosim,« odvrne. »Imam številko sedemintrideset do osemintrideset. Pa kar pri prodajalki v stolnici jih pusti in reci, da so za Heleno.« Z gospodom Cirilom se odpraviva proti trgu in ob Ljubljanici do njegovega doma. Ne govoriva veliko. Snega imava kljub dežniku povsod, kajti spet je začel pihati močan veter. Poslovim se od slepega prijatelja in odidem domov. Med potjo premišljujem o Heleni. Ne samo čevlje, tudi plašč ji bom dala! Visi v omari, oblečem ga malokrat, ker rajši nosim vetrovko. Ona nima ne enega ne drugega! Prijateljica Metka mije že večkrat povedala, da v življenju ni naključij. Vse, kar se nam zgodi, se nam zgodi z nekim namenom. S kakšnim namenom je Bog meni na pot poslal Heleno? Mogoče mi jo je poslal zato, da bi uvidela, da imam sposobnost opazovati in opaziti. To je eden od talentov. Če je bil Njegov namen kaj drugega, bo pokazal čas. Vprašala bom tudi prijateljico Metko. Marija Ana Llmbek stran 1 7 Odgovor na članek »Občinska sramota!« »V Slamniku z dne 25.1.2002 je bil objavljen članek z naslovom »Občinska sramota« izpod peresa Jožeta Nemca. Na članek, v katerem je vrsto netočnosti in skrajno zavajajočih informacij, želimo dati kar se da strokoven in objektiven odgovor z namenom, da je javnost o delovanju naše biološke čistilne naprave korektno obveščena. V ta namen smo zaprosili Inštitut za celulozo in papir Ljubljana, da pripravi strokovno poročilo o stanju delovanja naše čistilne naprave, saj menimo, da se le na tak način lahko zagotovi ustrezna strokovnost in objektivnost. Biološka čistilna naprava je bila v podjetju Količevo Karton zgrajena in dana v obratovanje v maju 1996.leta. Vrednost investicije je znašala okroglih 4 milijone DEM, financirana pa je bila iz lastnih sredstev in iz sredstev kredita Evropske banke za obnovo in razvoj. Davkoplačevalci pri tem niso prispevali nič. PISMA BRALCEV Takoj po začetku obratovanja je zagotavljala stopnjo čiščenja odpadnih voda, ki je v precejšnji meri presegala ne samo zakonske okvire, pač pa tudi okvire, ki so se načrtovali v fazi njenega projektiranja. Iz strokovne ocene ICP Ljubljana so razvidne povprečne vrednosti ključnih parametrov onesnaževanja Kamniške Bistrice za zadnja tri leta, ki so pri posameznih parametrih 2,5 do 10-krat nižji od zakonsko določenih. Iz tega izhaja, daje delovanje čistilne naprave več kot primerno kar zadeva neposredni izpust v vodotoke in da tu ni kaj dodati ali odvzeti. V proizvodnem in tehnološkem procesu slehrne papirnice se pojavljajo občasna nihanja, ki imajo kar zadeva kvaliteto odpadne vode za posledico različno vsebnost škodljivih parametrov. Pri nas se pojavijo pribljižno enkrat na dvamcseca, kot posledica slabšega delovanja mehanskih čistilnih naprav; eno takih nihanj se je zgodilo v nedeljo, dne 6.januarja 2002. Na osnovi prijave o domnevnem povečanem onesnaženju Kamniške Bistrice s strani Količevo Kartona so intervenirali policija, inšpektor RS za okolje in prostor ter gasilci. V prisotnosti inšpektorja je bil odvzet vzorec odpadne vode pred iztokom v Kamniško Bistrico ter dan v analizo ICP Ljubljana. Rezultati analize so prikazani v analiznem izvidu št.N-17-02, iz katerega se lahko ugotovi, da so bili tudi v tem primeru vsi parametri, ki vplivajo na onesnaženost Kamniške Bistrice, pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Naj omenim še to, daje policija vzela svoj vzorec, ga ločeno dala v analizo ter nas obvestila, da nas bo o njenih rezultatih infonnirala. Ker do danes izsledkov analize nismo prejeli, smatram, da so prišli do podobnih rezultatov kot ICP. Na koncu bi omenil še to, da Količevo Karton ne uživa nikakršnih ugodnosti občinskih oblasti ne po vprašanju odpadnih voda ne po drugih vprašanjih njegovega delovanja, ki posegajo v občinski prostor. KOLIČEVO KARTON d.o.o. Branko Rožič« V papirnici KOLIČEVO KARTON izdelujejo karton po okolju prijazni tehnologiji V papirnici KOLIČEVO KARTON izdelujejo kartone iz recikliranih vlaknin iz odpadnega papirja in lesovine. V proizvodnji so omejili porabo sveže vode s ponovno uporabo prečiščenih tehnoloških vod. Količina porabe sveže vode je predpisana v EU direktivi (96/61/EC). Ta direktiva obravnava nadzor in preprečevanje onesnaženja okolja. Pri tem so predpisane omejitve za porabo sveže vode na količino izdelka. To je specifična poraba sveže vode.ki jo v papirni industriji merimo v kubičnih metrih na tono papirja UivVt'. Zahteve te direktive bodo morali doseči v naši papirni industriji do leta 2007. V Količevo Karton dosegajo to že sedaj. Količina porabe sveže vode za to vrsto proizvodnje kartonov je po EU direktivi od 0 do 13 m-Vtono izdelanega kartona. V Količevem porabijo pod 12 m3/ tono izdelanega kartona. V industriji celuloze in papirja nastaja tudi določena količina tehnološke odpadne vode. V papirnici KOLIČEVO KARTON odvečno tehnološko odpadno očistijo na biološki čistilni napravi. KOLIČEVO KARTON je prva papirnica v Sloveniji, ki ima biološko čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda. Papirnica ima en sam izpust v reko Kamniško Bistrico, in to je izpust iz biološke čistilne naprave. Naprava že nekaj let odlično deluje tako, daje odpadne voda primerne kakovosti za izpust v vodotok, kar preverjajo v papirnici z rednim monitoringom odpadne vode, dvanajstkrat letno, od leta 1996 dalje. Izvajalec monitoringajc Inštitut za celulozo in papir, kije pooblaščen s strani Ministrstva za okolje in prostor za izvajanje te vrste analiz. Razultati analiz so posredovani vsako leto odgovornim na Upravo RS za varstvo narave. Prečiščena tehnološka voda ne vsebuje ostanke vlaknin, pomožnih sredstev in kemikalij, ki bi neposredno ogrožali življenje v reki Kamniški Bistrici. To bi podkrepili s podatki o meritvah tistih fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov, ki so pokazatelj onesnaženosti odpadne vode. Parametri so predpisani v naši zakonodaji (Ur.list RS št.35/96,29/00 in 106/01), kije skladna z EU. Obremenjenost oz. onesnaženost odpadne vode ovrednotimo s spremljanjem temperature vode, pH (kislost, nevtralnost, bazičnost vode), količino netopnih snovi (vlakna, polnila) in ker je za življenje v vodi bistven kisik, merimo še kemijsko (KPK) in biološko porabo kisika (BPK). Tako določimo vse snovi v odpadni vodi, ki bi lahko porabile kisik iz reke. Bistvena pa je tudi analiza strupenosti odpadne vode, ki jo izvajamo s 24-urnim testom akutne strupenosti odpadne vode na vodne bolhe. To je metoda, ki je predpisana po naši in tuji zakonodaji za oceno strupenosti odpadnih vod. Vodne bolhe so izredno občutljiv vodni organizem in so sposobne živeti le v čistih vodah. Rezultati meritev akutne strupenosti se podajajo s faktorjem razredčitve (SD) odpadne vode v kateri je postalo 50% vodnih bolh negibljivih. V odpadni vodi papirnice KOLIČEVO KARTON nismo nikoli zaznali akutnega strupenega vpliva na vodne bolhe, čeprav smo vedno preverjali strupenost nerazredčene odpadne vode. Rezultati meritev fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov prečiščene odpadne vode iz papirnice KOLIČEVO KARTON Mejne vrednosti Analizni Leto* Leto* Leto* za izpust v vodotoke, parameter 1999 2000 2001 (UR.1.RSŠL35/96) Temperatura, °C 24,4 25,7 27,8 30 vrednost pH 7,5 7,3 7,1 6,5-9 netopne snovi, mg/I. 10,3 8,1 5,8 80 KPK, mgOTL 38 45 55 120 BPK, mgOJL strupenost, SD 3,9 4,7 6,8 25 1 1 1 3 ■ podana je povprečna vrednost 12 meritev v letu Varovanje okolja je stalna skrb vsakega posameznika in celotne skupnosti. V papirnici KOLIČEVO KARTON se tega dobro zavedajo in imajo v svoje razvojne načrte vključene tehnološke posodobitve tako, da bodo obremenitve okolje še manjše. V interesu papirničarjev je da ohranjajo okolje, predvsem pa vode. ker brez vode ni življenja. Poleg tega pa brez vode nebi izdelali niti grama papirja. Področje monitoringa odpadnih vod Tamara Stare, dipl.ing Ljubljana, 1.2.2002 Oddelek za ekologijo dr.Adoll Može Alenka Ivanu1!, prof.bkil. ANALIZNI IZVID VZORČEVANJE: KOLIČEVO KARTON Iztok skupnega kanala v Kamniško Bistrico 06.01.2002 ob 16:00 trenutni vzorec predstavnik tovarne: Danko Cicič SPREJETO V ANALIZO: 07.01.2002 ob 10:30 Mejne Zap.št. Izražen vrednosti* para-metra* in kot Vzorec za iztok analiza Metoda /Enota vrednosti v vode Splošni parametri 1 Temperatura SIST DIN 38404-4 °C 16,0» 30 2 pH-vrednost SISTISO 10523 7,2» 6,5 - 9,0 3 Neraztopljene snovi SIST ISO 11923 mg/l 9 80 -1 Usedljive snovi DIN 38409 - 9 ' ml/l 0 0,5 Biološki parametri 6 Strupenost za SIST EN ISO 6341 % 1,32) 3 vodne bolhe Anorganski param. 26 Amonijev dušik SISTISO 7150-1 mgN/1 0,66 10 33 Celotni fosfor SIST ISO 6878, sekc. 4 mg P/l 0,15 2,0 Organski parametri 38 Kemijska potreba SIST ISO 6060 mg O/l 92 120 po kisiku, KPK 39 Biokemijska potreba SIST EN 1899-1 in 2 mgO/l 6 25 po kisiku, BPK, 43 Adsorbljivi organski halogenidi, AOX SISTISO 9562 mg cm 0,067 0,5 *Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Priloga 1 (Ur. 1. R Slovenije št 35/96) 1) vrednosti izmerjene ob odvzemu vzorca, meritev izvedel Danko Cicič 2) pri razredčitvi odpadne vode 70:30 (V/V) smo zasledili 50% negibljivost vodnih bolh Za analizo: Majda Mlakar KOLIČEVO KARTON Branko Rožič Papirniška 1 1230 Domžale Področje: Monitoring odpadnih voda: Tamara Stare, dipl. inž. Priporočilo Prve pomladne mesece po navadi društva, krajevne skupnosti in ostali organizirajo pobiranje v naravi odvrženih odpadkov. Tako bo verjetno tudi letos. Žal se te, sicer dobronamerne akcije dogajajo že v tistem času,ko se živali in ptice pripravljajo na nov zarod in so rastline že močno ozelenele. Zato se z nabiralnimi pohodi pogosto dela naravi druga vrsta škode. Priporočamo vsem, ki nameravajo tudi letos pobirati odpadke v naravi, da to storijo čimprej , ko taki pohodi za naravno okolje še niso tako moteči. Predvsem pa mislimo, da bi bilo bolje onesnaževanje narave preprečevati kot pa zdraviti. Namesto da se s pobiranjem odpadkov daje potuha brezvestnim onesnaževalcem, bi morala za čisto okolje več storiti pristojna komunalna nadzorništva in inšpekcije. Poiskati bi morala povzročitelje onesnaževanja in jih hudo kaznovati. Odpadkov v naravi bi bilo znatno manj. DVO DOMŽALE - KAMNIK Jože Nemec Tretja letošnjega številka izide 8. marca, zato vaše prispevke pričakujemo do 25. februarja 2002 do 12. ure. Poskusite nam članke poslati po elektronski pošti vera.vo jskafa 'domzalcsi ali dostaviti na disketah, ne pozabite na fotografije. Pa še to: ker med vas pridemo prav ob 8. marcu, vas vabimo k sodelovanju, saj bomo eno stran Slamnika namenili vsem naših ženskam. Imate pesem, ki ste jo napisali mamici, babici ali tašči, prijateljici ali znanki, morda sosedi, kratko voščilo ali čestitko. Pošljite in morda bo prav vaša objavljena na strani, namenjeni dnevu žena. Ne pozabite pripisati, komu jo namenjate in vaše ime, priimek in naslov, velja pa: kdor prej pride, prej melje. Zahvala Dne, 20. decembra 2001, mi je pogorelo stanovanje, kar pa je najhujše, nam je v njem umrl mož in oče treh otrok. Bolečina je bila neizmerna, saj smo veliko izgubili. Človek bi obupal, a ko se ozreš okoli in vidiš, da človek v taki nesreči le ni sam, poskušal živeti dalje. Na pomoč nam je namreč priskočilo mnogo dobrih ljudi, tako finančno kot fizično. Ker tem ljudem ne moremo poplačati, se jim javno zahvaljujemo. Zahvala gre gospodu župniku Slavku Judežu za zelo izbrane in spodbudne besede ter ponujeno pomoč, gasilcem za hitro pomoč pri čiščenju stanovanja, komunalnemu podjetju za odvoz požganih stvari, kolektivu Tosame za denarno pomoč, Rotarv klubu Domžale za podarjen štedilnik, posebna zahvala pleskarju Kos Branetu iz Krtine za nesebično pomoč pri obnovi stanovanja. Hvala občini Domžale ter Krajevni skupnosti Dob za finančno pomoč, hvala tudi Veri Vojska za pomoč. Posebna zahvala gre tudi vsem prijateljem, sosedom zlasti pa domačim, ki nam resnično pomagajo in stojijo ob strani. Beseda HVALA je premalo, zato bog vam povrni za vašo dobroto. Človek se ob takih dogodkih spomni pregovora:"pravega prijatelja spoznaš v nesreči". Iz srca hvala. Kočar Martina, Nina, Maja, David Želim odgovor Najprej sem mislila članek nasloviti PROSIM ZA ODGOVOR, pa sem ugotovila, da nimam kaj prositi, temveč imam najprej kot krajanka, nadalje kot občanka in končno kot davko-plačevalka PRAVICO do odgovora na moje vprašanje, ki je najprej namenjeno g. PIRMANU, pred. KS Vir, in gospe županji in se glasi takole: Kdo je odgovoren in s kakšnimi interesi (morda tudi osebnimi) DOVOLJUJE lastniku PAPIRNICE KOLIČEVO že toliko časa s svojimi odplakami tako onesnaževati Kamniško Bistrico. Sem redna sprehajalka ob Bistrici, kot še veliko drugih krajanov, in vsakokrat, ko pridem do kanala, kjer odteka papirniška svinjarija v vodo, ne morem verjeti, da se kaj takega sploh še lahko dogaja. Ne vem zakaj imamo kanalizacijo, čistilno napravo in cel kup dobro plačanih naravovarstvenikov. Sprašujem vas, ali bi lastnik PAPIRNICE to lahko počel tudi v državi, iz katere prihaja. V času nizkih vodostajev, ker je letošnjo zimo že daljše obdobje, je problem še bolj kritičen. Ko sem šla mimo danes (22.1) je bilo pri izpustu iz kanala ogromno rdečkaste pene, ki je močno zaudarjala. Želim odgovor, kaj ste ukrenili v zvezi z navedenim in kaj še nameravate in to do KDAJ. Kakršnokoli opravičevanje je v tem primeru nedopustno. Obema naslovnikoma pa svetujem, da se vsaj kdaj sprehodita ob vodi. Mogoče se bo tudi vama zasmilila Bistrica, ki to že dolgo ni več. Marija Novak, Vir Glej naprej, Hvunon« izkoristi popust za nazaj. 210.000 sit popusta do 360.000 sit popusta ELANTRA do 400.000 sit popusta MJ5HTRIX 150.000 sit popusta do 300.000 sit popusta SONATA 180.000 sit popusta TifOEI do 470.000 sit popusta SANTA FCŠfe 150.000 sit popusta HI 200.000 sit popusta Ponudba vozil letnik 2001 Avtotjm center Kdor ima rad živali, ima rad ljudi-mar res? O tej zadevi že dlje časa razmišljam. V to razmišljanje me je dodatno vzpodbudil decembrski in januarski sneg, ki se je zaradi nizkih temperatur kar dolgo obdržal. In na tem snegu, ki naj bi bil po naših spominih bel (tudi stari pregovor pravi - bel kot sneg), je tako v Domžalah kot tudi v ostalih naseljih v naši občini, še posebno pa na obmestnih sprehajalnih poteh, ta beli sneg dobil malo čudno barvo. Rjavo in nimeno. Pa veste od koga? V glavnem od človekovega najboljšega prijatelja - psa. Da pa se je sneg tako čudno obarval (in odišavil), pa je vsekakor kriv človek, točneje lastniki psov, kijih vodijo na sprehod. In ob tem pozabijo, da bi s seboj, tako kot vzamejo svojega ljubljenega psa, morali vzeti tudi lopalko in vrečko. Ve se, zakaj. Kajti nič ni »lepšega«, ko na sprehodu ali hoji po opravkih (najbolj verjetno celo v rahli temi, ko ne vidiš dobro, kod hodiš - pozimi je dan kar kratek) stopiš na ostanke, ki jih je v snegu oz. na sprehajalni poti ali pa na pločniku (s)pustil ta človekov najboljši prijatelj. In da bo nesreča še večja, se marsikdo, ko nič hudega sluteč, stopi na te pasje iztrebke, potem pojavi na kakšnem vljudnostnem obisku ali sestanku in kmalu lahko na lastni koži okusi, kako neprijetno je to. To najbolj pride do izraza v kakšnem toplem prostoru, ko že v nekaj minutah začne gostitelji nekam čudno opazovati nekaj časa obiskovalčeve čevlje, nekaj časa pa z nosovi »tipa« zrak in skuša nekaj povedati, a je iz vljudnostnih razlogov rajši tiho (po končanem obisku pa cunjo v roke in hajd na kolena, temu pa sledi še najmanj tri urno zračenje prostora). Meni se kaj takšnega sicer še ni primerilo, sem pa slišal kaj precej tovrstnih trpečih zgodb. In sem se odločil to spraviti na papir - kdo ve, mogoče bo pa le zaleglo? Vendar pa moram nekaj takoj omeniti. Zelo rad imam živali, tudi pse. Trenutno sicer nimam možnosti (predvsem časovnih), da bi si lahko omislil psa, ko pa bodo nastopili ustrezni pogoji, ga bom zagotovo kupil (trenutno mije najbolj všeč nemški ovčar). Vendar pa mi niti na kraj pameti ne pride, da bi na sprehodu (kajti pes vsekakor obvezno potrebuje vsakodnevni sprehod in kdor mu ga ne privošči, ta ni dober pasji lastnik) za njim pustil kakšne rjave sledi. Če se ne motim, imamo v Domžalah celo odlok, ki govori o tem, da mora oseba, ki pelje psa na sprehod, imeti s seboj vrečko za pasje iztrebke. Zato enostavno ne razumem lastnikov psov, ki dopuščajo, da za njimi ostane takšna neprijetno dišeča sled. Tovrstno »gnojenje« bi mogoče še razumel nekje na podeželju, kjer je možnost bližnjega srečanja s pasjimi iztrebki minimalna (pa tudi tam ni prijetno, če stopiš na kakšnega). V urbanih naseljih in na sprehajalnih poteh pa se kaj takšnega nikakor ne bi smelo dogajati. Daje tega ogromno, se vidi najbolj pozimi, ko (sprva) bel sneg dobesedno »zacveti« v rjavi in rumeni barvi, saj te sledi ostanejo vidne bistveno dlje, kot poleti. Zato ljudje, lastniki psov; pamet, pardon, vrečko in lopatko v roke, ko peljete psa na sprehod. Saj tudi na domačem dvorišču ali stanovanju za njim redno čistite njegove iztrebke. Ali pa se mogoče motim? Janez Stlbrič Zgodbica o mojem mucku Bilo je nekega dne, ko sem se zjutraj zbudil. Muci je vstal, kot ponavadi, malo jedel in žeje hotel ven. Spustil sem ga skozi okno na teraso. Bilo je še zgodaj in jaz sem se odpravil nazaj spat. Čez nekaj časa pa zagledam mucija na oknu, da hoče noter. Šel sem mu odpret, pa sem se "full" ustrašil, saj je imel nekaj v ustih, kar pa nisem dobro videl, saj je bila zunaj še tema. Ko pa sem prižgal luč, da vidim, kaj ima, sem videl, da ima ptička, in to velikega. Sprva sem mislil, da ima miško, vendar je bil to ptiček, in to še živ, ki pa gaje muci kar naprej podil in se z njim tudi igral. Meni se je ptiček zasmilil in sem ga hitro poiskušal rešiti tako, da me je muci pri tem še malo opraskal, ko sem ptička reševal. A ni bilo hudega. Ptička sem skozi okno spustil ven, muci pa je bil nekaj časa žalosten, ko ga ni bilo več. Na koncu se je vse srečno končalo in še vedno imam mucija rad takšnega, kot je in upam, da bo še naprej ostal tako priden in prisrčen muc. To je bila zgodbica o moji muci, ki pa vam bo, upam, da všeč. Urban Žnldarslc Obrtniška 8,1230 DOMŽALE PRODAJA: tel.: 01/72-16-221 SERVIS: tel./fax: 01/72-15-666 Državno prvenstvo Slovenije v Tajskem boksu bo v soboto, 16.2.2002 v OŠVencljaPerka. Obiskovalci bodo spoznali tajski boks prek borb prvega kola državnega prvenstva, za tem pa bo organizator - KLICK -Boxing klub DEMA za popestritev poskrbel še s prestižnimi profesionalnimi borbami. V njih se bo najboljši profesionalni boksar Trabojevič pomeril s hrvaškim tajskim boksarjem. Zanimivo si bo ogledati »VAI KRU« obredni ples vsakega izmed tekmovalcev v kratkih hlačah s ščitniki in rokavicami, ki neposredno pred nastopom poteka v ringu; obetajo se borbe v »KLINČU« ter na blizu in daleč. Gledalci si bodo ogledali še predstavitev SHOTOKAN kluba ATOM. Borbe bodo trajale trikrat po 2-kratilI državni prvak v Tajskem boksu Sašo Trabojevl dve minuti za amaterje, profesionalca pa bosta razen v primeru knock-outa v ringu 3 krat po dve minuti. Vabljeni torej na večer tajskega boksa, ki bo 16.2.2002 v OŠ Venclja Perica v Domžalah. Kohek Damijan (tel.: 04t 713 612) SPORT Nogomet Bodo INK Domžale obstale v SNL? V zadnjem krogu slovenske nogometne lige so nogometaši Domžal končno prišli do prve zmage na domačem terenu, ki je vlila nekaj upanja za obstanek v ligi pred nadaljevanjem sezone. V razburljivi tekmi so Domžalčani s pravo igo premagali Triglav iz Kranja z golom Boškoviča v 16. minuti z 1:0. Na lestvici so Domžalčani zadnji 12-ti z 12-imi točkami v 20-ih krogih - dve zmagi, šest remijev in kar 12 porazov, dosegli so 18 golov, prejeli 48. Sedaj pa se domžalski nogometaši pridno pripravljajo na spomladansko sezono, v kateri naj bi si izborili obstanek med elitno 12-terico prvoligašev tudi v naslednji sezoni. Do velikih sprememb je prišlo v igralskem kadru, saj so se odpovedali kar nekaj igralcem, in sicer:vSiniši Brkiču, Agronu Salji, Miroslavu Štamferju ter Davorju Klarici, poleg tega pa so se zahvalili za sodelovanje dvema tujcema na preizkušnji Nenadu Pavloviču ter Jasminu Durgutu ter Damjanoviču, na preizkušnji pa je še en igralec Kopra in sicer Damijan Maleševič. Pogodbe pa so do konca sezone podpisali Peter Binkovski, Edis Čauševič, Jaka Jakopič, Živojin Vidojevič, Siniša Jukič in Milan Boškovič, ki naj bi pripomogli k obstanku v ligi, katerega se nadeja tudi trener Kostanjšek. Nenad Protega še vedno trenira po posebnem programu, ostalim poškodovanim so se odpovedali in nanje ne računajo več v spomladanskem delu sezone. Igralci se bodo na začetek prvenstva pripravljali tudi v Medulinu in Strunjanu. Doslej so Domžalčani odigrali 7 tekem in le dve dobili, izgubili pa so jih kar 5 in sicer kar dve proti drugoligašem ter eno proti tretjeligašu. Dosegli so 16, prejeli pa kar 15 golov, a kaj ko so osem golov dosegli proti svojemu podružničnemu klubu Dobu, ki igra v tretji ligi. V pripravljalnih tekmah skrbi dejstvo o zastreljanih najstrožjih kaznih, 11-metrovjeah, ki jih je bilo kar 4. Programu so se priključili tudi štirje igralci in sicer iz mladinskega pogona Domžal: Lazarevič ter trije iz Doba: Kunstelj, Ružič in Lunder. V domžalskem prvoligašu so v sezonah, Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Začetek dvoranske sezone z zmago Nastije Člani in članice Atletskega kluba Domžale so 19. januarja 2002 z nastopom na mitingu v Ljubljani začeli z letošnjo dvoransko sezono. Gledalci smo si lahko ogledali več kot 300 startov v skokih in tekih, kjer je samo za teke na 60 m starter ustrelil več kot 30 krat. Izmed Domžalčanov seje najbolje uvrstila edina skakalka, Nastija Capuder, ki je sezono začela z zmago v troskoku (1 l,05m). V teku na 60 m so se pomerila tri dekleta in dva fanta. Merima Hadžič je bila v svoji skupini najhitrejša z rezultatom 8,39 s, prav tako je v svoji tekmovalni skupini slavila Vesna Gabor (8,82 s). Živa Šivanec je bila v svoji skupini druga (9,09 s). Med fanti je mlajši mladinec Jaka Kovač ko igrajo v prvi ligi, zamenjali'že 5 trenerjev, šesti je Drago Kostanjšek, poleg tega pa je klub letos zapustilo že 20 igralcev, klubu pa se je pridružilo kar 27 igralcev - prava tržnica nogometašev v Domžalah, ki očitno ne ustrezajo normativom nekaterim možem v domžalskem prvoligašu. Kaj bo to prineslo, bo pokazalo nadaljevanje prvenstva, ko bodo »Domžalčani« igrali v Novi Gorici pri tamkajšnjem prvoligašu, ki pa se ubada z vse večjimi težavami, za katere upamo, da ne bodo privedle v žalosten konec novogoriškega nogometa. Mladinski pogon: Mladinci in kadeti so prav tako začeli s pripravami na nadaljevanje sezone, pionirji igrajo zimsko ligo malega nogometa, ki jim pomaga k uveljavitvi in dobrim igram pred nadaljevanjem prvenstva. Kaj pa klubi v nižjih ligah iz domžalskega okrožja? Ker je prvenstvo vse bližje, bodo kmalu začeli s treningi. Želimo jim čim boljše igre v nadaljevanju: Dobu uvrstitev v drugo ligo, ostalim pa čim manj nihanj v igri ter preboj v višje lige. Ženski nogomet: Prav kaj kmalu bodo s prvenstvom nadaljevale tudi ženske. Ekipa Jarš je v prvi ligi trenutno na tretjem mestu, katero je že zagotovljeno, a upanje na višjo uvrstitev še ostaja. Več upanja za uspeh imajo v pokalnem tekmovanju, kjer se bodo poskušale uvrstiti v finale in osvojiti pokalno lovoriko. Tudi tu se bo tekmovanje kmalu nadaljevalo, kaj pa bo to prineslo, pa več v prihodnji številki Slamnika. Urban Žnldaršič dosegel rezultat 7,60 s, Marko Narobe pa je bil v svoji skupini z rezultatom 8,28 s drugi. Mednarodni miting v Šempetru pri Novi Gorici Bojana Hostnik je 26. 1. 2002 nastopila na mednarodnem mitingu v skoraj novi dvorani v Šempetru pri Novi Gorici, ki ga je organiziral Atletski klub Meblo Nova Gorica. Bojana je na tekmovanju, kot edina predstavnica domžalskega atletskega kluba, dosegla rezultat 8,22 s. B. V. Na podelitvi priznanj Športne zveze Domžale so nastopile tudi mlade plesalke Iz Plesne šole Miki Plesna šola Miki HIP HOP od začetkov pa do..., Med mladimi se v zadnjem času pojavlja nova zvrst plesa, ki mu rečemo hip hop. Vendar se moramo zavedati, da marsikdo med njimi ne ve pravega pomena besede. Torej, kaj hip hop sploh je? Hip hop združuje umetnost grafitov, break dance-a in rap glasbe. To je bil neke vrste način izražanja mladih na robu socialnih in finančnih razmer. Vse skupaj seje začelo leta 1959 v New York-ški četrti, imenovani Bronx.Takratne oblasti so pričele graditi hitro cesto skozi to četrt, kar pa je pomenilo izseljevanje srednjega sloja, poslovnežev ter priseljevanje revnih črnskih in španskih družin. Zaradi slabih socialnih in finančnih razmer, ki so nastale v tej četrti so se mladi začeli zbirati v tolpe (gang) ter terorizirati okolico Bronx-a.Vsaka od tolp je imela svoj teritorij, ki gaje označevala z različnimi znaki (tag). Iz tega so se razvili grafiti, ki so kasneje postali način življenja s posebnim obnašanjem, skrivnimi prostori, kjer so se pisci grafitov dobivali, slengom in estetskimi standardi. Kmalu je prišlo do povezave med garfiti in rap glasbo, oboje je namreč izviralo iz istih kulturnih okoliščin. Na rap glasbo je najbolj vplivala jamajska glasba, kjer so DJ-i med glasbo govorili in s tem spodbujali poslušalce in plesalce.Veliko najpomembnješih grafitarjev je pozneje posnelo rapersko ploščo in s tem so odigrali pomembno vlogo v razvoju te glasbe. Z razvojem rap-a seje razvila tudi nova zvrst plesa, break dance in electric boogie. Break dance ima svoje korenine v afriški borilni veščini capoera.To je mešanica akrobatskih in plesnih veščin, kjer ima vsak posameznik svoj način izvajanja trikov, kot sč npr.:vrtenje na glavi, hrbtu, dlani, roki (povver moves), postavljanje telesa na tleh v različne položaje (freeze) in jih pri tem čim bolj tekoče povezovati med seboj.Med mladimi so se kmalu pričenjale pojavljati "plesni dvoboji" (break battle). Ti dvoboji so nastali zaradi dokazovanja moči oziroma spoštovanja ene tolpe nad drugo. Zmagovalci dvoboja so bili tisti, ki so boljše izvajali in povezovali trike. Druga zvrst plesa, ki se je razvijala istočasno kot break dance, je electric boogie. Ustvarila ga je ulična plesna skupina Electric Boogaloo po kateri je zvrst dobila tudi ime. Vse skupaj je bilo na začetku podobno robotu in je prvotno vseboval zategovanje mišic (popping) in kombinacije rok (locking). Dandanes so pleasalci poleg robotike, poppinga in lockinga dodali še mimiko obraza in mehkobo v gibanju (val po telesu). Včasih je videti, da so plesalci na odru kot marionete ali igračka na daljinsko upravljanje. Sredi osemdesetih let, koje popularnost break dance-a zelo upadala, je naraščala popularnost novi zvrsti plesa, imenovanega hip hop(new school hip hop). S spreminjanjem glasbe so sčasoma plesalci spoznali,da break dance ne ustreza novemu stilu hip hop glasbe.Tako seje razvil nov način hip hop plesa. Ta stil vsebuje mešanico break dance-a, poppinga in lockinga. Gibi so bolj energični, odrezani in enostavnejši, zaradi cesarje ples bolj dostopen vsakomur. Nova zvrst hip hop-a se zelo hitro razvija in širi saj ga lahko vidimo vsepovsod (v video spotih...). Ob gledanju break dance-a, electric boogie-a ter hip hop-a se zdi vse preprosto in lahkotno.V resnici pa je potrebno vložiti mnogo truda v vsak gib, ki ga plesalec kasneje tako "lahkotno" izvede. A & M iz plesne šole MIKI Po odlični sezoni še boljša v letu 2002 ? Karate društvo »ATOM« Shotokan Domžale Po izredno uspešni sezoni 2001, v kateri so člani »ATOMA« na domačih in tujih boriščih osvojili tudi tri medalje na evropskem prvenstvu v karateju (Tamara Kokalj, dobitnica dveh zlatih v katah in borbah, ter Tjaša Gavez, ki je osvojila srebrno medaljo v katah), so člani in članice že začeli z novo sezono. Prve aktivnosti so bile na sporedu že 1.1.2002, in sicer z novoletnim tradicionalnim treningom ob 12.00 pri Jurju - picknik center v Kamniški Bistrici. Posebne občutke je zbujala vadba med prelepimi planinami in kar na zmrznjenem snegu, kateri je sledil ogled jaslic v koči in kramljanje ob toplem čaju. 12. januar 2002 je bil namenjen reprezentantom, ki so imeli testiranje fizičnih sposobnosti in dva krožna kondicijska treninga v novi športni dvorani v Poljčanah. Od 25.1 . do 27. 1. 2002 so se Domžalčani udeležili Karate-do tradicionalnega zimskega seminarja v Murski Soboti, kjer je osem športnikov iz »ATOMA« položilo višje pasove. Glavni inštruktorje še posebej zelo pohvalil osemletnega Simona Planka - zeleni pas, ter desetletnega Tadeja Bodlaja -modri pas. Prvi rezultati zimskih priprav karateistov iz »ATOMA« se bodo pokazali na 25. pokalnem mednarodnem turnirju v Rušah, ob tem pa bodo na učinkovitost treningov pokazali tudi nastopi na kvalifikacijah za državno prvenstvo v Shotokan karateju. KARATE DRUŠTVO »ATOM« SHOTOKAN DOMŽALE pod okriljem S.K.I.F. zveze Slovenije v okviru Domžalskega občinskega praznika organizira veliki mega KARATE-DO turnir za pokal »SHOTOKAN SLOVENIJE«. Turnir bo potekal 14.4. 2002 v Hali komunalnega centra v Domžalah in bo zagotovo zanimiv, saj bodo vse starostne kategorije tekmovale posamezno in ekipno, zaenkrat pa je prijavljenih 11 reprezentanc iz večinoma evropskih držav. Pred omenjenim turnirjem bo 12.4. in 13.4.2002 v veliki telovadnici OŠ Domžale organiziran še Karate-do seminar z japonskim inštruktorjem RIKUTO KOGA 8. DAN, ki bo potekal deljeno po pasovih. stran 1 8 Badmintonski klub Domžale Pridružite se nam Badmintonski klub Domžale je bil ustanovljen v letu 1994, ko se je nekaj ljubiteljev odločilo, da formira klub, ki bi negoval in širil to športno panogo tudi na območju občine Domžale, nekateri Domžalčani pa so ta šport negovali že mnogo prej (ga. Miklič, g. Pavčič... in še mnogi drugi). Pri sestavljanju statuta kluba, pravilnika in podobno nam je pomagal g. Cukrov sekretar na Športni zvezi občine, svoje delovanje pa smo usmerili tudi na uvajanje otrok v igro in to predvsem v okviru šolskih športnih društev na osnovnih šolah. Klub od samega začetka dela na OŠ DOMŽALE v Domžalah, na Bistriški ulici 19. Svoje delovanje smo poskušali razširiti tudi na druge OŠ na območju občine,vendar več ali manj uspešno (odvisno od interesa otrok za ta šport - OŠ v Trzinu in OŠ na Brdu pri Lukovici). V zadnjem letu smo ostali samo še na OŠ Domžale. V tem obdobju smo uspeli zainteresirati mnogo otrok za ta šport. V svojih vrstah smo imeli nekaj dobrih badmintonistov (državno prvenstvo OŠ - 3. mesto; dvakrat peto in enkrat osmo mesto). Uspeli smo vzgojiti tudi zelo dobro igralko, kije bila tudi državna prvakinja v ženskih parih v skupini do 13 let (Lena Šeter), katera še aktivno sodeluje na domačih in tujih tekmovanjih (SLO; HR; D; I), inje kot odlična igralka uvrščena tudi v mladinsko reprezentanco SLO (v ostalih skupinah vedno v parih zaseda sam vrh - drugo ali tretje mesto). Badmintonski klub Domžale v zadnjem obdobju miruje tako v številu članov kot možnostih za vadbo, ki jih je vse manj, saj imamo na voljo samo 1 (en) dve-urni termin, s čimer ne moremo vzdrževati kvaliteto tekmovalcev, zato smo bili prisiljeni poiskati možnosti za trening drugje. Našem klubu seje ponudila možnost treniranja v Trzinu v Športnem centu TAUBI. Načrtujemo, da bi s treningi pričeli ob začetku letošnjega šolskega leta 2002. Zato vabimo vse zainteresirane (od 7 let do 77 let), da pridejo in se pozanimajo o možnosti vadbe -aktivnega treniranja in tekmovanja ter rekreativnega igranja badmintona, pri čemer vam bo strokovno pomagal naš vaditelj in trener. Predvidevamo da nam bodo na razpolago termini od ponedeljka do petka - dnevno po dve do tri uri, število terminov, ki nam bodo dani na razpolago, pa bo odvisno od števila nanovo vpisanih članov. O vsem vas bomo obveščali preko SLAMNIKA, dodatne informacije pa dobite tudi v Športnem parku TRZIN, tel. 564-24 - 44. Športni pozdrav do prihodnjič Badmintonski klub Domžale Kegljanje Se obeta obstanek med elito? V prvi kegljaški ligi se je ekipa Calcit Kamnik-Domžal prebudila iz zimskega spanja in dosegla v kratkem času dve zmagi in se tako sedaj čedalje bolj bliža cilju letošnje sezone - obstanku v prvi ligi. Od toliko želenega osmega mesta jih ločita dve zmagi, ki bi jih v nadaljevanju prvenstva lahko dosegli, saj je to povsem druga ekipa, kot je bila v jesenskem delu državnega prvenstva. V tretji ligi pa je druga ekipa še vedno na 9. mestu, a naj bi se kmalu premaknila nekoliko višje, saj so sedaj pri treh zmagah in devetih porazih. Obeta se izredno zanimiva sezona, posebej, če bosta obe ekipi nadaljevali s tako dobrim kegljanjem, kot sta ga pokazali v jesenskem delu. Več o rezultatih v naslednjih krogih pa v naslednji številki Slamnika. Urban Žnldaršič Na sliki Je ekipa mladenk z zadnje tekme proti Slovanu v LJubljani - 27. Ol. 2002 - od leve sedijo: Tina Brojan, Evelln Kolar, Maja Jurjevec, Damjana Lavric, - stojijo pa: Igor Praprotnik, Anka Rlhar, Polona Lunar, Irena Subotlč, Kristina Pavli, Spela Hojski, Mlrela Ikllč, Karlo Soper Košarka Obeta se uspešna sezona Domžalski košarkarji nadaljujejo z uspešnimi igrami v prvenstvu in so na prvem mestu skupaj s košarkarji iz Polzele, saj so v 14. krogih zbrali 9 zmag in 5 porazov, dosegli 1102 točki, prejeli pa so jih 1062, kar pomeni 76 točk prejetih na tekmo, dali pa so jih 79. Njihovi igralci se v vseh elementih košarke uvrščajo med deset najboljšimi, tako pri danih koših skupno kot tudi pri odstotkih meta iz igre in pridobljenih žogah kot tudi pri skokih skupno - tako v obrambi kot tudi v napadu. Skrb jim lahko povzročajo le poškodbe, katere pa so sestavni del športa. Sicer pa Domžalčane krasi izredno dobra kolektivna igra, ki naj bi mešala štrene tudi štirim ekipam iz jadranske lige. A pustimo sedaj to in počakajmo, saj bo po štirih rednih tekmah jasno katere štiri ekipe bodo igrale s temi štirimi ekipami v nadaljevanju. Iz Portugalske se je vrnil Rado Trifunovič in bo kariero nadaljeval v enem od slovenskih prvoligaških klubov - morda v Heliosu ali pa se bo odpravil v enega izmed avstrijskih prvoligašev. Lastovka v tretji ligi ostajajo pri eni zmagi v 13. krogih in kar 12 porazih in na zadnjem 10. mestu. Prejeli so kar 1313 točk, dali pa so jih 1041, kar pomeni, da na tekmo dajo 80 točk v povprečju, prejmejo pa jih kar 94. Pri mlajših starostnih kategorijah pa je stanje povsem drugačno. Mladinci domžalskega kluba igrajo v skupini šestih najboljših ekip v državi in so z 11 zmagami in tremi porazi na drugem mestu, kar jih lahko privede na zaključni turnir četverice najboljših v državi, saj imajo kar dve zmagi prednosti pred ostalimi ekipami. Kadeti so v svoji skupini v drugi ligi drugi z enim porazom in desetimi zmagami. Kadeti prve ekipe domžalskega kluba so v svoji skupini še brez poraza v 13-ih tekmah in se bodo, kot vse kaže uvrstili med šest najboljših ekip v državi ter se tako vmešali v boj za tron med kadetskimi ekipami. Kadeti druge ekipe so sedaj na drugem mestu v drugi ligi in sicer so zbrali 8 zmag in 3 poraze. Mladinke Domžal, ki so nastopale zunaj konkurence, so bile v A2 ligi druge, skupno osme v državi in so zbrale tri zmage ter pet porazov. Kadetinje so krog pred koncem državnega prvenstva v prvi ligi na 7. mestu z dvema zmagama in 11 porazi ter se niso uvrstile v finalni turnir četverice, v naslednji sezoni bodo igrale kvalifikacije za vstop v elitno druščino kadetskih ekip. Urban Žnldaršič Ifošaikarice so končale sezono Z zadnjo tekmo kadetinj, ki je bila 2. 2. 2002 v Škofji Loki, smo končali ciklus tekmovanj za sezono 2001/2002. Samo po sebi se postavlja vprašanje- uspešno ali ne? Odgovor ni enostaven, nekatere stvari so se izboljšale, nekatere pa ne. Začela seje nova šola košarke (košarka za najmlajše), kjer bomo izmed vseh deklic, ki se bodo prijavile in začele vaditi pod našim okriljem, selekcionirali novo mlado ekipo, ki bo predvidoma dobila priložnost nastopanja v tekmovalnem sistemu na državnem nivoju. PIONIRKE - so že decembra končale s tekmovanjem, doseženi rezultati so pričakovani- ekipa »B« je dosegla 14. mesto od 23 prijavljenih ekip na državnem nivoju, ekipa »A« pa je tekmovanje končala na 9. mestu. KADETINJE so z zadnjo zmago končale tekmovanje na 7. mestu v državi^kar je malo manj kot smo pričakovali. Žal sta nam dve ključni igralki pokvarili upe na boljšo uvrstitev - ena zaradi poškodbe, druga pa s prenehanjem aktivnega igranja košarke. MLADINKE so prav tako končale svojo sezono, uvrstitev -10. mesto v državi je malo slabša kot smo pričakovali. V pretekli sezoni namreč ni bilo II. Lige, za katero smo organizacijsko, finančno in kakovostno sposobni. Letošnje leto že potekajo dogovori vseh klubov, da bo II. Liga spet organizirana, zato se bomo v novi sezoni vanjo uvrstili in poskusili odigrati dobro sezono. Na tem mestu se ponovno zahvaljujemo Creditanstalt SKB Leasing d.o.o. Ljubljana za ponoven sponzorski prispevek, ter novima sponzorjema -Valus d.o.o. Ljubljana - Gatorade in Western Wireless International d.o.o. Ljubljana -Vega za promocijski material, s katerim smo obdarili naše igralke. Vabimo vse deklice, kijih veseli košarka, roj. leta 1989 in mlajše, da se nam pridružijo v Košarkarski šoli ZKK Domžale. Treningi so ob petkih ob 18.00 v telovadnici O.Š. Domžale, Bistriška 19 stran 13 Karate klub Domžale - trenutek resnice je tu Prišel je čas izpitov za višje pasove v Karate klubu Domžale. V soboto 19.01.2002 so se v dopoldanskih urah v veliki telovadnici OŠ Venclja Perka zbrali dečki in deklice. Da lahko pristopijo k izpitu morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Že na treningih je treba pokazati pridobljeno znanje za višji pas, ki ga je potrebno na izpitu samo še potrditi. Skupnemu pozdravu članom izpitne komisije je sledilo razgibavanje in ogrevanje celotnega telesa. Skrb, da ne pride do poškodb je v ospredju vedno, naj bo trening, tekma ali izpit Nato se je začelo zares. Starši in prijatelji so najprej zadrževali dih in navijali za naše najmlajše, ki so se priključili lanskega septembra in so se nudili narediti svoj drugi izpit, ki se mu reče 7.ky.u. Pohvalijo se lahko z znanjem nekaj osnovnih stavov, udarcev, blokad in kombinacij vseh treh že naštetih. Brez treme in z veliko veselja so pokazali pred polno dvorano, da upravičeno lahko zavežejo svoj drugi beli pas na snežno belih kimonih. Z vsakim višjim in hkrati temnejšim pasom se veča težavnost vaj, ki so potrebne za osvojitev le tega. Za člane se pogoji za pristop k izpitu malce razlikujejo od pogojev za osnovnošolsko mladino. Barve pasov si sledijo v istem zaporedju, kakor tudi številka kyuja, vendar se tu namesto vmesnih preizkusov znanja upoštevata udeležba in uspeh na tekmovanjih ter število borbenih točk. Tako se je dogajanje v nedeljo, 20.1.2002, nadaljevalo še v Ljubljani, kjer so prišli na vrsto člani. Iskrene čestitke za opravljene izpite. V veselje mi je bilo, ko sem se v klubskih prostorih KK Domžale pogovarjala s trenerjem mlajših dečkov in deklic, Borisom Jerkičem. Njegova najnovejša pridobitev, uspešno opravljen izpit za 1 .kyu, je bil povod za najin razgovor. Ker se poznava že nekaj časa, je pogovor potekal v sproščenem vzdušju. Boris, iskrene čestitke. Vsi smo si želeli, da bi si zavezal rjavi pas. Bi sedaj, ko je minilo že nekaj časa, lahko opisal kako je bilo na izpitu. Presrečen sem. Na izpit nisem prišel obremenjen. V preteklem obdobju sem veliko delal, tako fizično kot psihično in že zadovoljstvo ob mojem osebnem doseženem napredku mi je bilo dovolj. Vedel sem, da delam tako, kot je potrebno, zato sem imel zanesljiv občutek. V veselje mije, da bodo tudi fantje in dekleta na treningih videli, da mora tudi njihov trener trdo delati. To jim bo še dodatna vzpodbuda. Kako je potekal izpt in kakšni so pogoji, da se lahko prijaviš nanj? V Ljubljani smo se zbrali vsi starejši, ki smo želeli polagati od oranžnega pasu na višje. Predsednik izpitne komisije je bil naš tehnični mentor in hkrati tudi predsednik Sankukai karate zveze Slovenije g. Vlado Paradižnik. Za rjavi pas nas je polagalo 12 in izpit je s prekinitvami trajal približno 2 uri. Da lahko pristopiš k izpitu mora biti izpolnjeno zahtevano znanje in še določeni pogoji. Vem, da si predsednik sodniške komisije Sankukai karate zveze Slovenije in že kar nekaj časa Veleslalom za pokal KS Dob Športno društvo Dob ne miruje ob nobenem letnem času. Tokrat je za poživitev poskrbela smučarska sekcija Turnše-Češnik, ki je v soboto 26.1.2002 priredila Veleslalomsko tekmo za pokal KS Dob. Zaradi pomanjkanja snega na domačem smučišču smo tekmo izpeljali na Pokljuki. Tekomovalci so imeli organiziran prevoz, veleslalomsko tekmo, celodnevno smučarsko karto in enolončico. Za tekmovanje se je prijavilo 71 tekomovalcev, vendar pa se je na naše veliko veselje v soboto zjutraj pri hotelu Sport zbralo tudi veliko število navijačev. Le-ti so poskrbeli za prijetno in razburljivo vzdušje na smučišču. Tekomovalci so bili razvrščeni v 9 starostnih kategorij. Rezultati le-teh pa so nasledil ji: Cici banke 1. Orehek Nina 2. Ravnikar Karmen 3. Sušnik Kristina Cicibani 1. Kvas Miha 2. Kvas Simon 3. Vojska Rok Pionirke 1. Marinček Barbara 2. Gaberšek Polona 3. Vojska Eva Pionirji 1. Mohar Andrej 2. Kosmatin Žiga 3. Cvetko Urban Mlajši člani 1. Cvetko Rajko, ml. ' 2. Jeran Tomaž 3. Žemljic Gregor Članice 1. Sušnik Marta 2. Pušnik Špela 3. Vojska Martina Člani 1. Sušnik Marko 2. Kvas Marko 3. Ravnikar Bojan Starejše članice 1. Saviozzi Branka 2. Mohar Helena 3. Jeran Milena Starejši člani 1. Ažman Tone 2. Jeran Maks 3. Jeran Matija Absolutno najboljši čas je dosegel Cvetko Rajko, mlajši, med ženskami pa Sušnik Marta. Vsi tekmovalci so dobili priznanja za sodelovanje. Prvi trije v kategoriji medalje, zmagovalci pa lepe pokale. Seveda pa niso manjkale tudi praktične nagrade, ki so jih prispevali naši spoznorji, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Seveda pa ta dan ni bil le tekmovalno naravnan, ampak je bilo tudi prijetno družabno srečanje, ker so potrdili veseli in zadovoljni obrazni naših tekmovalcev in njihovi komentarji. S tekmo smo bili zelo zadovoljni tudi organizatorji, saj je minila v prijetnem vzdušju, brez težav in zapletov. Zato se bomo v bodoče z veseljem lotili novih izzivov, saj želimo poleg veleslalomske tekme organizirati tudi tekmo v smučarskih tekih. Največja želja pa nam je, da bi ob ugodnih snežnih razmerah lahko tekme organizirali doma, kar bi pomenilo znatno pocenitev tekomovanja in še več navijačev. Na koncu pa naj se zahvalim predvsem KS Dob za pokroviteljstvo, sponzorjem in pa tehničnemu delu ekipe za izvedbo same tekme. Do prihodnjič lep pozdrav. Janko JeraJ srečno poročen. So te tvoji spremljali na izpitu? Kako lahko uskladiš vse obveznosti? Sinova Nik (4 leta) in Tej (1,5 leta) sta šc premajhna, da bi lahko skupaj z mojo Petro zdržala tako dolgo. Vendar brez podpore, ki jo imam doma, ne bi mogel doseči svojega napredka. Seveda pa so vsi držali pesti, ker me razumejo in podpirajo. Se veš, zakaj si se priključil klubu? Bivši sodelavec meje povabil, naj pridem pogledati demonstracije, kijih je organiziral KK Domžale pred Vele. Navdušile so me eksebicijske borbe in to je bil povod, da sem se vpisal. Poznamo te kot trenerja naših najmlajših. Najprej sem bil demonstrator. Leta 1990 meje predsednik KK Domžale g. Darko Kotar, povabil, da bi postal trener. Moja prva generacija so bili člani z belimi in rumenimi pasovi. Sedaj že kar nekaj let treniram dečke in deklice do oranžnega pasu, in sicer dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih. Kdaj pa potem treniraš ti? V KK Forum se vozim dvakrat tedensko na skupinski trening ob ponedeljkih in sredah. Ob sobotah, nedeljah in praznikih se v KK Domžale dogovorim za individualni trening. Brez velike podpore, ki jo imam doma to seveda ne bi bilo mogoče. Kdaj ti bomo lahko čestitali za mojstrski pas? Kar počasi. Za polaganje mojstrskega izpita je najpomembnejše osvojiti še veliko znanja, kar me že sedaj veseli. Boris, še enkrat vse čestitke ob tvojem uspehu. Verjamem, da si boš zavezal tudi črni pas. Bi se nam pridružili? V februarju poteka naknadni vpis v začetne treninge karateja. Vse dodatne informacije dobite na tel. 031/231 -440 od ponedeljka do petka od 11.00 do 17.00 ure, ali v klubskih prostorih, kjer se lahko zglasite v torek ali četrtek od 17.30 do 19.00 ure, v času treningov. S.l. kaja na naravni steni v Bohinju Žiga na tekmi v Žlreh Uspešna sezona mladih športnih plezalcev AO Domžale V preteklem letu so mladi, športni plezalci Alpinističnega odseka Domžale, Barbara in Gašper Pirc^Kaja in Žiga Zupanek, Tim Gostinčar, Mark Grad, Tirni Čižek, Matej Repovž, Žiga Kržičnik ter Miha Vovk, kijih trenira Klemen Vodlan-Klemzv, uspešno nastopili na različnih tekmovanjih v športnem plezanju. Uspehi so še toliko večji, ker bodo vsi vsaj še prihodnjo tekomovalno sezono tekmovali v istih starostnih kategorijah kot preteklo leto. Značilnost pretekle sezone je velik razmah tekoi noval nega pleza nja, saj je na posameznih tekmah v vsaki kategoriji nastopalo tudi do petdeset in več tekmovalcev. V preteklem letu je na tekmovanjih kategorije A najbolj napredovala Kaja Zupanek, ki je bila po štirih drugih mestih na posameznih tekmah za državno prvenstvo druga tudi v skupni razvrstitvi. Zaradi uspešnih nastopov na tekmah za državno prvenstvo jo je selektor uvrstil v državno reprezentanco. Poleg tega je dosegla drugo mesto tudi na odprtem prvenstvu Slovenije v balvanskem plezanju v Radovljici. Na istem tekomovanju je uspešno nastopil tudi Tim, ki je po izenačenem rezultatu v predtekomovanju, v super finalu, zasedel drugo mesto. Dobro pripravljenost je pokazal tudi na tekomovanjih kategorije B, kjer je premagoval plezalce, ki so bili tudi dve leti starejši od njega. Svojo prvo tekomovalno sezono Je zaključil z zmagama v Celju in Žireh ter petim mestom na Jesenicah. Na istem nivoju tekmovanj, vendar v kategoriji mlajših dečkov, je Matej zasedel dvanjasto mesto na tekmi v Žireh. Žiga Zupanek je bil na tej tekmi drugi, na tekmovanju v Celju pa je zmagal. Prvič se je resno lotil tudi plezanja na naravnih stenah in novembra v Ospu na pogled splezal smer z imenom 7. palčkov, ki je ocenjena z oceno 6 c. Na tekmovanjih kategorije A za državno prvenstvo sta poleg Kaje v kategoriji cicibanov nastopala tudi: Mark Grad, kije v skupini razvrstitvi zasedel osmo mesto in bil na posamični tekmi v Slovenj Gradcu peti ter Tirni Čižek, ki je bil v skupni razvrstitvi enaindvajseti. Med mlajšimi dečki je bil Žiga Z. trinajsti v skupni razvrstitvi in peti na posamični tekmi v Slovenj Gradcu. Miha je v kategoriji starejših dečkov zasedel skupno devetnajsto mesto, z najboljšo posamično uvrstitvijo na petnajsto mesto na tekmi v Škofji Loki. Na šolsko prvenstvo v Slovenj Gradcu so se preko regijskega tekomovanja v Trzinu in področnega na Jesenicah, na zaključno tekomovanje uvrstili: Barbara Pire, Kaja in Žiga Zupanek, Tim Gostinčar, Žiga Kržičnik in Miha Vovk. Vsi po vrsti so dosegli odlične razultate, saj je med nekategoriziranimi tekmovalkami v kategoriji starejših deklic Barbara zasedla četrto mesto. Pri dečkih v isti starostni kategoriji je Žiga K. zmagal. Med mlajšimi dečki brez licence seje Tim uvrstil na drugo mesto. Med kategoriziranimi tekmovalci je Kaja zasedla deseto mesto, Žiga Z. je bil osmi in Miha enajsti. Doseženi rezultati v pretekli sezoni imajo še veliko večji pomen, saj mladi plezalci tekmujejo na tekmovanjih najvišjega nivoja šele drugo leto in proti tekmovalcem, ki prihajajo iz klubov, ki imajo veliko bolje urejene razmere za treninge in tekmovanja. Najbolj pogrešajo večjo plezalno steno, na kateri bi bilo mogoče trenirati podobne smeri, kot jih imajo na tekmah in pripraviti tekomovanja za državno prvenstvo, tako da bi ta zanimiv in atraktiven šport lahko približali širšemu krogu gledalcev. Uspešna sezona, kije plod zagnanega treniranja mladih plezalcev in strokovnega dela njihovega trenerja v pripravljalnem obdobju, daje upanje za uspešen razvoj mladih plezalcev tudi v prihodnjih letih. T. Zupanek na črno belih poljih • na črno belih poljih • na črno belih poljih Domžalski šah v preteklem letu Za nami je ponovno uspešno leto. Klubska dejavnost v prostorih društva je živela v polni meri. Redni tedenski hitropotezni turnirji, mesečni pospešeni turnirji, srednja šahovska šola ter ekipni dvoboji v pokalnem prvenstvu, ljubljanski ligi in kamniško-domžalski ligi so v naših najetih prostorih družili ljubitelje šahovske igre. Urnik tudi naprej ostaja nespremenjen: - tedenski hitropotezni turnirji so vsak petek ob 19. uri (11 kol), - mesečni turnirji v pospešenem šahu pa vsako drugo soboto v mesecu ob 9. uri (7 kol po 15 minut na igralca) v klubskih prostorih Balinarskega društva Domžale. Letni zmagovalec hitropoteznih turnirjev je ponovno Bogdan (Kolin, pospešenih pa Vid Vavpetič. Četrtki so rezervirani za ekipne dvoboje v ligah, sreda popoldan pa za srednjo šahovsko šolo pod vodstvom mednarodnega mojstra Matjaža Mikca. Brez finančne pomoči sponzorjev šole podjetja Količevo karton in našega generalnega sponzorja podjetja Vele Domžale bi jo ne bilo moč izpeljati, zato se obema zahvaljujemo. Zaključen je bil prvi letnik drugega ciklusa srednje šahovske šole, ki jo je obiskovalo osem mladih šahistov in šahistk, Luka Lenič pa je uspešno zaključil prvi letnik višje šahovske šole v Ljubljani. Tekmovali smo v vseh zvrsteh šaha, v hitropoteznem, pospešenem, normalnem in dopisnem, v skoraj vseh konkurencah. Člani smo tekmovali v I. ligi in bili šesti, članice pa so se z delitvijo prvega mesta uvrstile v najvišjo super ligo. Ponovno smo postali prvaki ljubljanske regije in zmagali v novi domžalsko-kamniški ligi. Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu smo v konkurenci članov in članic zasedli izredno drugo mesto. Ponovno smo postali državni prvaki v dopisnem šahu. Med uspehi posameznikov velja omeniti drugo mesto Vida Vavpetiča na seniorskem prvenstvu in zmago Petre Grošelj na turnirju Jane med 130 udeleženkami. Seveda pa posebno mesto zaslužijo mladi, kjer izstopa Luka Lenič, ki že redno igra tudi v članski konkurenci. Je državni prvak v normalnem in pospešenem šahu v kategoriji dečkov do 14 let, ponovno je bil udeleženec evropskega in svetovnega prvenstva (18/106), izjemne uspehe pa je beležil v članski konkurenci na državnih prvenstvih. V pospešenem šahu je bil tretji, v hitropoteznem pa peti. Med mnogimi uspešnimi tekmovanji je bil drugi na Mitropa pokalu. Postal je redni član naše prve članske ekipe, kjer smo ga poslali v ogenj kar na prvo, najmočnejšo desko, in naše zaupanje je popolnoma upravičil. Uspehi ostalih mladih članov društva ne zaostajajo, ostajajo le v senci Lukovih. Omenimo le najvidnejše. Matej Filip je bil tretji na državnem prvenstvu (DP) v normalnem šahu, udeležil pa seje tudi svetovnega prvenstva. Špela Orehek in Eva Marija Lavrač sta vsaka v svoji starostni kategoriji zmagali na DP v pospešenem šahu, Špela pa je bila tudi tretja na DP v normalnem šahu med deklicami do 10 let. Andraž Šmon je poleg zmage na področnem prvenstvu dosegel tudi tretje mesto na DP v pospešenem šahu. Poleg Med letošnjimi nagrajenci Športne zveze Domžale so bili tudi mladi šahisti. omenjenih smo imeli še nekaj zmagovalcev na področnem prvenstvu: Bor Turek in Sašo Rihtar sta zmagala, Lan Turek, Pal Somi, Matjaž Kos, Žiga Osolin in Nika Pavlic pa so bili drugi v svojih starostnih skupinah. Za razcvet šolskega šaha je vsekakor najbolj zaslužen šahovski mentor Bela Somi, ki je bil proglašen za mentorja leta ljubljanske regije. Eden največjih društvenih uspehov lanskega leta je sedmo mesto našega društva v republiki v tekmovanju za najboljši Šahovski klub po vseh merilih, od tega prvo v ljubljanski regiji. Na koncu naj vas spomnim, da bo letos izredno leto za slovenski šah, saj bomo na Bledu jeseni gostili šahovsko olimpiado, kjer se bodo zbrali vsi igralci in igralke, ki krojijo svetovni šahovski vrh. Predsednik društva Bojan Osolin Sanjski uspeh šahistov in šahistk iz OŠ Domžale Na izbirnem šahovskem tekmovanju ljubljanske regije v januarju so se šahisti in šahistke pomerili za uvrstitev na državno prvenstvo. Učenke in učenci iz domžalskih osnovnih šol in kluba so se izvrstno odrezali, saj so osvojili kar deset medalj oz osemnajstih. Rezultati naših: deklice do 10 let: 2. Maša Juhant, 3. Katja Jus, 4. Urška Gregorič (vse OŠ Domžale) deklice do 12.let: 1. Špela Orehek, 3. Katja Vozel, 4. Maxi Cerar, 5. Tanja Kovač (vse OŠ Domžale) deklice do 14 let: 2. Nika Pavlic, 3. Lorelay Somi (obe OD Domžale), 4. Ana Marija Lavrač (OŠ Venclja Perka), 5. Irena Doki (OŠ Domžale) fantje do 10 let: 4. Samo Zabret, 10. Andraž Juhant (oba OŠ Domžale) fantje do 12 let: 3. Lan Timotej Turek, 3. Bor I Lucijan Turek (oba OŠ Venclja Perka), 4. Filip Šahlstka Katja Vozel, ki Je v zadnjem letu največ napredovala (znana tudi kot odličen logik) Kozarski (OŠ Preserje pri Radomljah, 5. Pal Somi (OŠ Domžale) fantje do 14 let: 2. Matej Filip (ŠK Vele), 3. Andraž Šmon, 10. Miha Cerar (OŠ Domžale) Tako se je kar deset učencev in učenk iz Osnovne šole Domžale uvrstilo na državno prvenstvo, to pa je uspeh, s katerim se težko kosajo druge osnovne šole iz Slovenije. K temu so seveda največ prispevala nadarjena dekleta te šole, ki bodo letos prav gotovo strah zbujajoča ekipa na vseh moštvenih tekmovanjih. Bela Somi Osnovnošolci iz domžalske regije so bih' najuspešnejši V Ankaranu je bilo 19. in 20.1.2002 državno šolsko prvenstvo v šanu za učence in učenke do 15 let (iz osnovnih šol). Prvenstvo je potekalo v štirih skupinah. Rezultati naših: Kategorizirani tekmovalci 1. Luka Lenič; 11. Sašo Rihtar (oba OŠ Venclja Perka) Kategorizirane tekmovalke: 7. Maja Nadvešnik (OŠ Stranje) Nekategorizirani tekmovalci: 1. Andraž Šmon (OŠ Domžale); 3. Matej Filip (ŠK Vele), 11. Turek Lan Timotej;. Turek Bor Lucijen (oba OŠ Venclja Perka) Nekategorizirane tekmovalke: 3. Spela Orehek; 4. Nika Pavlic; 29. Katja Vozel (vse OŠ Domžale). Da bo mera zares polna, je Andraž Šmon na tem tekmovanju osvojil prvo šahovsko kategorijo. Vsem udeležencem čestitamo. Uspehi naših učencev so zagotovo plod truda staršev, mentorjev, kluba in njih samih. Jaz bi rekel temu tudi, daje ta uspeh lahko v ponos vsem, ki v ta "miselni" šport v domžalski regiji vlagajo. Hkrati pa tolikšno število odličnih tekmovalcev povzroča veliko "glavobola" zaradi vse večjega odliva finančnih sredstev obeh uspešnih šol (OŠ Venclja Perka in OŠ Domžale) in obeh klubov (ŠK Vele in ŠK Komenda). Mnogo Domžalčanov meje že vprašalo, kako lahko pomagajo. Odgovor je preprost: sponzorirajte delo z mladimi šahisti (tako v klubih, kakor na obeh šolah). Velikokrat pri taki obliki pomoči mislimo samo na tisto denarno, a marsikateremu učencu (in šahovskem krožku) bi prišel prav tudi kakšen odpisan računalnik, šahovska ura, šahovnica, stara šahovska knjiga.... Pohvalil bi tudi Jožeta Koritnika, mentorja krožka OŠ Venclja Perka, s katerim sva skupaj preživela ta naporni in napeti tekmovalni konec tedna. Seveda sva ob razglasitvi bila najponosnejša, najsrečnejša, z rezultati najbolje nagrajena mentorja med vsemi iz Slovenije. Preprosto, v nedeljo, v Ankaranu, je bilo lepo biti Domžalčan. Bela Somi Regijsko ekipno prvenstvo v šahu Dne 24.1.2002 so se v šahu pomerile ekipe osnovnih šol iz domžalske regije. Dobili smo štiri nove (in stare) prvake. Pri fantih do 15 let so zmagali šahisti iz OS Venclja Perka (L. Lenič, S. Rihtar, L. Turek in A. Lavrač). Pri fantih do 13 let pa iz OŠ Domžale (M. Kos, P. Somi, L. Bevc, M. Cerar, S. Zabret). Pri dekletih sta zmagali ekipi OŠ Domžale (ekipa do petnajst let: K. Vozel, L. Somi, I. Doki, M. Cerar; ekipa do 13 jet: U. Gregorič, T. Kovač, M. Juhant, K. Jus Bela Somi). OBJAVE stran OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DELA Z MLADIMI i. Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe. II. Namen programov za delo z mladimi mora biti, da na urejen in organiziran način odvračajo odraščajočo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa in njegov namen, - kraj in čas izvedbe programa, - število vključene mladine - predračunska vrednost izvedbe programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. Program lahko vložite najkasneje do 28.2.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2002. Županja Cveta Zalokar-Oražem JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o. Obvestilo JKP Prodnik obvešča uporabnike storitev odvoza in deponiranja odpadkov, daje Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu RS št.: 70/31 z dne 31. avgust 2001 objavila Uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. S to uredbo vlada obvezuje izvajalce javne službe ravnanja z odpadki, da morajo od 1. januarja 2002 končnim uporabnikom njihovih storitev poleg cene komunalne storitve zaračunavati tudi republiško takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki znaša 611 SIT/m3. Taksa, ki bo zbrana na takšen način, se v celoti odvaja v državni proračun, omogočena pa je namenska poraba za gradnjo in sanacijo deponij, kar bomo tudi storili. Navedena taksa je identična taksi za obremenjevanje voda, ki jo končni uporabniki že plačujejo pri ceni vode. Za obe omenjeni taksi pa Uredba omogoča, da občina porabi sredstva taks za izgradnjo infrastrukture. S sredstvi taks za obremenjevanje voda se financira izgradnja posameznih odsekov javne kanalizacije, sredstva taks obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov, pa bodo skladno z 23. členom Uredbe uporabljena zu izvedbo sanacijskih in drugih del za odlagališče odpadkov ter za izgradnjo novega odlagališča. Obvestilo Krajane Radomelj in okolice obveščamo, da bo v Lekarni Radomlje zaradi kadrovskih težav začasno spremenjen odpiralni čas. Lekarna Radomlje bo od 18.2.2002 dalje odprta: od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30 ob sobotah od 8.00 do 12.00 JZ Mestne lekarne SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12,1230 Domžale IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V šol. letu 2002/03 organizira SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Izobraževanje odraslih za naslednje poklice: STROJNIŠTVO • Strojni tehnik (PTI) Za kandidatke, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri. • Avtomehanik, avtoklepar • Monter (instalater) • Klepar - krovec • Strojni mehanik • Finomehanik, preoblikovalec (klepar..) in oblikovalec (orodjar..) kovin • Prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice Za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom. EKONOMIJA • Ekonomsko komercialni tehnik - ekonomski tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano trgovsko šolo ■ Trgovec prodajalec, za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo • Prekvalifikacija v poklic prodajalec, za kandidate, ki imajo končano katerokoli poklicno šolo ali srednjo šolo. USNJARSTVO - Usnjarsko predelovalni tehnik (PTI), za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri • Izdelovalec in predelovalec usnja, za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo • Prekvalifikacija za vse zgoraj navedene poklice. Vpis poteka do 1.3.2002 Vse informacije dobite pri: Branko Vrtek na tel. 031 22 23 02 (strojništvo - stroj.teh.) Marko Mlakar na tel. 031 54 84 11 (strojništvo poklicni programi) Ida Pliberšek na tel. 724 06 30 (ekonomija) Marjan Ravnikar na tel. 724 06 36 (usnjarstvo) SPOŠTOVANI SAMOSTOJNI PODJETNIKI na področju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin Je pri vas zaposlenim delavcem potekla veljavnost tečaja varstva pri delu in požarnega varstva? Izberite izobraževalno ustanovo ki ima vsa potrebna pooblastila za to vrsto izobraževanja in ki izobražuje po ceni, ki je običajna med ponudniki takega izobraževanja ter prijavite svoje delavce na tečaj. Če so delavci, ki bodo opravljali tečaj, pri vas zaposleni najmanj pol leta, pokličite Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Domžale, tel.: 01 721 35 92 ali 041640 280 in se dogovorite o vračilu stroškov izobraževanja. OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA ZALOŽNIŠTVA Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. n. • Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2002, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev IV Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale. Programe lahko vložite najkasneje do 28.2.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2002, Županja Cveta Zalokar-Oražem Na podlagi 13. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov (Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 8/99, 10/99, 5/00 in 6/01 ),Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo PONOVNO OBJAVLJA RAZPIS UGODNffl KRATKOROČNE! KREDITOV ZA PREMAGOVANJE LIKVIDNOSTNIH TEŽAV ZASEBNIKOV EV MALHI PODJETNIKOV 1. PODATKI O KREDITU Razpisana vsota kreditov, ki se bodo dodeljevali za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + 1 % znaša 80 mio SIT. 2. NAMEN UPORABE KREDITA Krediti se lahko uporabijo za naslednje namene: a) plačilo davkov in prispevkov, plač in drugih dajatev, b) nakupe reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov oziroma proizvodov, c) nujna vzdrževalna dela. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci, ki lahko zaprosijo za kredit, so: - podjetja, ki imajo sedež in dejavnost v Občini Domžale najmanj 6 mesecev pred dnevom vloge za kredit in ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja, - samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom zaprosila za kredit sedež na območju občine Domžale, in izpolnjujejo naslednje pogoje: - preteklo leto so zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom oziroma v tekočem letu vsaj ( mesecev izkazujejo pozitivn poslovni rezultat; - na dan prijave nimajo blokiraneg. žiro računa več kot 45 dni; - izkazujejo likvidnostne težave, ki sc razvidne iz razpisne in priložene dokumentacije iz 5. točke teg; razpisa. 4. VIŠINA ZAPROŠENEGA KREDITA Višina zaprošenega kredita je odvisne od kreditne sposobnosti prosilca in nt more biti nižja od 200.000 SIT in nt more biti višja od 5.000.000 SIT. Vlog« za kredite, ki odstopajo od določeni! zneskov, se zavrže. Posameznemu prosilcu se lahke likvidnostni kredit v okviru tega razpisi odobri večkrat, na podlagi vsakokratne njegove vloge ter razpoložljivih sredstev vendar skupni obseg odobrenih kreditov ne more biti višji od 5.000.000 SIT. Pri povezanih firmah se kredit lahke dodeli vsaki od njih, vendar skupn znesek odobrenih kreditov v okviri enega razpisa ne sme presej 5,000.000 SIT. V kolikor je bil prosilcu že odobrer kredit v najvišjem določenem znesku lahko ponovno zaprosi za kredit le \ primeru, če je odobreni kredit že v celot odplačal in če je od zadnje odobritve minilo najmanj 9 mesecev. Prosilee mora vlogi priložiti potrdilo banke c tem, da je odobreni kredit v celot odplačal. 5. POTREBNA DOKUMENTACIJA, Prosilci, ki imajo status samostojneg; podjetnika morajo vlogi, pripravljen: na obrazcih, ki so predpisani \ razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - fotokopijo priglasitvenega lista, - potrdilo DURS Izpostava Domžale e stanju neplačanih davkov, ki n starejše od. 1 meseca, - izpis kumulativnega prometa na žirc računu po posameznih mesecih z< preteklo in tekoče poslovno leto, - fotokopijo zadnjih 5 izpiskov h računa, preko katerega se opravlJE dejavnost, OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA KULTURNIH PRIREDITEV Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. n. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2002 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in dragih kulturnih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financirali iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev IV Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto.. Programe lahko vložite najkasneje do 28.2.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2002, Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOČNE SKUPINE Občina Domžale bo v letu 2002 sofinancirala programe - preventivne socialne programe za mlade in samopomočne skupine. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih pexiročjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2002, bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. Programe lahko vložite najkasneje do 28.2.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2002. Županja Cveta Zalokar-Oražem OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŽBENO - SOCIALNIH IS SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV Občina Domžale bo v letu 2002 sofinancirala tudi programe družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev.Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2002, bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. Programe lahko vložite najkasneje do 28.2.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2002. Županja Cveta Zalokar-Oražem stran 2 1 OBJAVE IN SPOROČILA - zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in overjeno zadnjo napoved za odmero davka od dohodka iz dejavnosti, - obrtno dovoljenje, - potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad. Prosilci, ki imajo status malega podjetja, morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od 1 meseca, - izpisek iz sodnega registra z. vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev, - odločbo o opravljanju dejavnosti, - obrazec BON 2, - izpis kumulativnega prometa žiro računa podjetja za zadnje pol leta, - fotokopije kompletnih zadnjih 5 izpiskov iz žiro računa podjetja, - fotokopijo obrazca prijav vseh zaposlenin v podjetju v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (M 1-2), - potrdilo o registraciji, ki gaje izdal Davčni urad. Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača in se bo obravnavala kot poslovna skrivnost. V primeru dvomov o izpolnjevanju pogojev iz zadnje alinee 2. odstavka 3. točke tega razpisa lahko komisija iz 8. točke tega razpisa od prosilca pisno zahteva dodatno obrazložitev oz. dokumentacijo. V kolikor je prosilec ne predloži v roku 15 dni po prejemu pisnega zahtevka, se vlogo zavrne kot nepopolno. 6. ROK ZA PRUAVO NA RAZPIS Rok za prijavo na razpis prične teči od prvega dne po objavi ter traja do porabe sredstev. 7. NAČIN ODDAJE VLOG Vloge je potrebno oddati na razpisni dokumentaciji, ki jo prosilci ob plačilu 150 SU lahko dobijo v času uradnih ur na Oddelku za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, soba 71. Potrdilo o plačilu je potrebno priložiti vlogi za kredit. Vloge je potrebno osebno oddati na Občino Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, vložišče- soba št 1, kjer bodo prosilci ob oddaji dobili tudi ustrezno potrdilo o zaporedni številki, dnevu in uri oddaje vloge. Vloge, ki ne bodo predložene v skladu z določbami 1. odstavka te točke ter vloge, ki ne bodo oddane na način, določen v 2. odstavku te točke, se ne bodo obravnavale in bodo zavržene. 8. OBRAVNAVA VLOG Vloge za dodelitev kredita bo obravnavala posebna strokovna komisija pri pristojnemu občinskemu oddelku. Sklep o odobritvi oz. zavrnitvi kreditov bodo prosilci prejeli po pošti v roku do 30 dni od dneva prijave. Kreditojemalec mora podpisati kreditno pogodbo t Banko Domžale d.d. Domžale najkasneje v 45 dneh po prejemu sklepa o odobritvi likvidnostnega kredita, sicer mu preneha pravica do koriščenja. V takem primeru se mu izda Sklep o prenehanju pravice do koriščenja likvidnostnega kredita. Izbrana banka ima pravico, da višino zneska kredita zniža glede na kvaliteto zavarovanja kredita oz. glede na kreditno sposobnost prosilca. Izbrana banka ima pravico, da kljub sklepu o odobritvi kredita, s prosilcem ne sklene kreditne pogodbe, v kolikor se izkaže, daje leta kratkoročno kreditno nesposoben. 9. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV KREDITA Namensko porabo kredita, pridobljenega po tem razpisu, lahko preverijo pristojni organi Občine Domžale. Kreditojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeni kredit v primeru: - zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev kredita, - če se ugotovi, da je kredit izkoriščen za namene, ki niso našteti v 2. točki tega razpisa. V teh primerih se neodplačani del kredita revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira kredite banka. Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 20/95,5/99), Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo v dogovoru z SKB d.d. Ljubljana, PE Domžale - Kamnik PONOVNO OBJAVLJA R A Z PIS KREDITOV ZA UGODNO KREDITIRANJE PODJETNIŠTVA EN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE 1. člen Razpisana vsota kreditov znaša 60.000.000 SIT. 2. člen Kredit se dodeljuje za naslednje namene: uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; izdelava dokumentacije zahtevanih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.); nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; • pospeševanje turizma v občini. 3. člen Kredit se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: odpirajo nova delovna mesta, dajejo pozitivne ekonomske učinke, uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces, dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, so izvozno usmerjene, nadomeščajo uvoz, so turistično in promocijsko usmerjene, ki uvaja nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme. 4. člen Kredit se lahko dodeli: podjetjem v zasebni lasti, ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja, samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebnikom, občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika, drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale. 5. člen Doba vračanja kredita znaša 4 leta, letna obrestna mera pa TOM +1,0 %. Višina zaprošenega in odobrenega kredita ne more biti nižja od 500.000 SIT. Kreditojemalec prične vračati kredit v skladu s pogoji iz kreditne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Kreditojemalcu se odvzame možnost koriščenja kredita, če v roku 3 mesecev od sprejema sklepa o dodelitvi kredita, ne podpiše kreditne pogodbe z banko. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za kredit v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa kredita v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako "krediti za podjetništvo". Prošnja za kredit mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega kredita z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predvideno število novozaposlenih delavcev. 8. člen Prošnji za kredit mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitvenega lista (obrazec 1/1, 1/2) potrjenega od krajevno pristojne izpostave DURS - Izpostava Domžale oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika, obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika, drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika, podjetje v zasebni lasti: celovit izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev in odločbo o opravljanju dejavnosti 2. dokazila o plačilni in kreditni sposobnosti: • fizične osebe: potrdilo DURS - Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od 1 meseca, bilanca stanja in uspeha, overjena fotokopija davčne napovedi za preteklo leto in zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, pravne osebe: BON 1 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati, ki ni starejše od 1 meseca, bilanca stanja in uspeha za preteklo leto, vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto v primerih, da znesek zaprošenega kredita presega 20 mio SIT in ne gre za nakup zemljišč ter prosilci začetniki, v primeru, da znesek zaprošenega kredita presega 10 mio SIT: kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicijo 3. dokazilo glede na namen kredita: pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev); pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračila kredita 4. dokazilo (fotokopijo obrazca - prijav delavcev v zavarovanje M1/2), daje odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 10. člen Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača. 11. člen Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi kreditov in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o višini odobrenega kredita. 12. člen Krediti se plasirajo preko SKB BANKE d.d. Ljubljana, PE Domžale - Kamnik, s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo. 13. člen Dodatne informacije morebitni prosilci lahko dobijo v času uradnih ur na tel. 01 721-42-51 ali osebno pri ga. Žagar Darinki. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE I N GOSPODARSTVO V spomin Tovarišica Danica, hvala Konec januarja smo se poslovili od tovarišice Danice Zidarič, ki se je s svojim neutrudnim delom, odnosom do domovine, pripravljenostjo pomagati drugim in ljubeznijo do otrok, zapisala v naš spomin. Rodila se je pred 92 leti blizu Plevlja. Otroška leta je preživela v Buzetu, kjer se je prvič srečala s pomanjkanjem in izgnanstvom. Ko se je njen oče med prvo svetovno vojno pridružil generalu Maistru v bojih za severno mejo, je družina ostala brez sredstev za preživljanje in na koncu morala zbežali pred zaporom. Po koncu vojne seje z družino preselila v Celje. Tam je nadaljevala šolanje, ki ga je zaključila na Učiteljišču v Mariboru ter začela pot učiteljice v Miklavžu pri Ormožu. V delo Rdečega križa se je vključila že leta 1938 in ker je bila zavedna Slovenka, sojo Nemci zaprli že maja 1941. Po treh mesecih zapora so jo odpeljali v izgnanstvo v Srbijo, in vselej seje rada spominjala, kako lepo sojo sprejeli. Bila je učiteljica v vaški šoli, delala v Rdečem križu in skrbela za begunske otroke brez staršev. Ni bila le učiteljica, pač pa tudi mati, negovalka in tolažnica. Po koncu vojne je nadaljevala s poučevanjem v različnih krajih Slovenije, ob delu zaključila študij na Pedagoški akademiji in v letu 1960 pričela poučevati na šoli v Radomljah, kjer je delala do upokojitve. Pa še po upokojitvi je pomagala, saj je nadomeščala znano partizansko učiteljico Nado iz Trate, kadar ta ni zmogla ali je zbolela. Dnevi izgnanstva so pustili na Danici neizbrisen pečat, hkrati pa njej okrepili željo, da svoje spomine in veliko ljubezen do domovine posreduje otrokom. Ti so bili celo življenje njena glavna skrb. Vedno so bili deležni tople besede, skrbnega nasveta, pa tudi čokolade in bonbonov. Skrbelo jo je, ali bo šola prijazna do otrok in učiteljev in ali bo poskrbela za vzgojo kritičnin, pokončnih ljudi. Požrtvovalno je delala v organizaciji Rdečega križa, zvesta je bila tudi ideji socialne enakopravnosti in pravičnosti in tudi v pozni starosti nepogrešljiva članica Združene liste socialnih demokratov, pogrešali jo bomo v Zvezi borcev in udeležencev NOV, pa tudi v Društvu izgnancev Slovenije Domžale. Odšla je tovarišica Danica, ki bo v naših mislih živela še naprej. Pogrešali jo bomo, njen kritični pristop, njeno nenehno skrb za otroke, za socialno ogrožene, ki jim ni pomagala le z besedami, predvsem pa njeno zvestobo domovini in ohranjanju spomina na dogodke, ki so prinesli svobodo. Hvala, tovarišica Danica! Prijatelji Prišla bo pomlad, učakalbijo rad, .... A Tvoje srce je omagalo, odšla si, kjer ni trpljenja, ne petja... Hvala, draga mama, za življenje, vero, upanje, ljubezen in lepe spomine. V SPOMIN ROZKI CVETKO Kom ilovi mami V mesecu februarju mineva leto dni od žalostnega slovesa. Hvala vsem, ki ste ji kdajkoli kaj dobrega storili, ki postojite ob njenem grobu, ji namenite svečko. Ohranite jo v lepem spominu. Vsi njeni Koliko lepih misli se utrne, ko zvezda zaide. J Koliko spomina zažari, ko Življenje mine. Koliko besed, a ena sama misel. 'J|jt V SPOMIN V teh februarskih dneh mineva dve leti, odkar nas je zapustil mož, oče in stari oče JOŽE NAROBE Pipanov Jože iz Štude Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižgete svečo v njegov spomin in z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, te sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, ata, pradedka, tasta, strica in svaka JANEZA GROSLJA iz Erjavčeve 12 v Dobu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče, darovane svete maše, pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem okteta Tosama za sočutno zapete pesmi in gospodu Juretu za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Njegovi najdražji Dob, Sp. Tuštanj, 2.2.2002 * Mineva leto dni, odkar te ni več med nami, a ne mine dan, da nisi v mislih z nami. V SPOMIN ti V mesecu februarju je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi SLAVKO CERAR doma iz Zaloga pod sv. Trojico, živel v Črnučah Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje, prižigate sveče in za trenutek postojite z lepimi mislimi ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Enaindvajsetega decembra 2001 smo se na ihanskem pokopališču poslovili od naše ANICE REPNIK roj. Leveč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vence, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vodstvu Doma počitka Mengeš, zdravstvenemu in negovalnemu osebju za skrb in nego v zadnjih mesecih njenega življenja. Vsi njeni! Jana, naravnala si budilko za zgodnjo um-za mene, le kdo bo za tebe - ve te ON. Nihče takrat ni bil doma, da bi mu rekla adijo. Tvoje oči so samo 27 let opazovale vso stvarstvo. Mogoče bo kdo drug s tvojo pomočjo videl, kar si še ti ielela. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše drage JANE HROVAT iz Gradišča pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam s stiskom rok dajali moč ob neizmerni bolečini. Vaše solze so se zlivale z našimi. Mnoga pisna sožalja in podpisi v žalni knjigi kot da nas božajo s tolažbo na upanje. Naša Jana in ne mi nismo ostali sami. Hvala vam sorodniki, prijatelji, znanci in dobri ljudje. Hvala vam za vse, kar ste darovali. Hvala sosedom in vaščanom za vso pomoč. Hvala njenim sodelavcem Karitas na Litijski v Ljubljani. Hvala za vse molitve gospodu Herletu, Karitas Domžale. Hvala gospodu župniku iz Blagovice Jožetu Vrtovšku za opravljeno pogrebno svečanost in duhovno bogate besede. Hvala gospodu župniku Očetu Francu Prelcu iz Portoroža za somaševanje. Hvala za poslovilne besede gospodu Imreju Jerebic, Slovenska Karitas Ljubljana, gospodu Gašperju iz Bleda in gospodu Mateju Kotniku. Hvala pevcem, nosačem, trobentačema, gospodu Dragu Juteršku, Marjanu Veselu, Bredi, Ivanu Gostinčarju, komunalni službi Občine Lukovica in vsem, ki ste našo Jano v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Njeni domači Gradišče, 20.1.2002 SPOROČILA stran Kdo bo v prihodnje zavarovan kot kmet? Gospodar, zakonec, naslednik, vsi ali nihče? Pogoji povezani z višino dohodka na kmetiji Pogoji za obvezno pokojninsko, invalidsko in obvezno zdravstveno zavarovanje kmetov so povezani z višino dohodka kmetije. Le ti so se v lanskem letu močno povečali, zlasti višina katastrskega dohodka (k.d.), kar pomeni, da morajo kmetje izbrati druge možnosti zavarovalna, če si želijo zagotoviti socialno varnost, v kolikor jim dohodek omogoča zmožnost plačevanja prispevkov. V razmišljanje naj navedem nekaj podatkov novembrskega posveta Kmetijske svetovalne službe Slovenije na Bledu, z naslovom Posestna struktura in kmetijska politika. 90 % kmetij v RS dosega bruto dohodek do 2 mio SIT, od tega je polovica majhnih kmetij, ki dosega dohodek manj kot 500.000 SIT na leto. EU glede na skupno vrednost pokritja na posameznem gospodarstvu te kmetije opredeljuje kot majhne. RS ima po podatkih statističnega urada 2000 opredeljenih 86.319 kmetij, povprečna velikost kmetij je 5,5 ha, kar je 4 krat manj od EU. Povprečna starost nosilcev kmetij je na več kot 40.000 kmetijah več kot 55 let. Majhna posest, slaba posestna struktura in ostali ekonomski faktorji povzročajo visoke fiksne in ostale stroške kmetij, in s tem posledično majhen dohodek na gospodarstvo. Ni investicij, zaostajanje v panogi, povečevanje regionalnih razlik, revščina na podeželju, negativno vzdušje v kmetijstvu in nizka socialno varnost zaposlenih na kmetijah. Kmet, ki opravlja kmetijsko dejavnost kot edini in glavni vir in ni v delovnem razmerju, se lahko vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov (uredba U.L. RS 35/01), če je dohodek iz kmečkega gospodarsta v letu 2000 926.497 SIT (seštevek k.d. in dobička iz kmetijske dejavnosti, kamor sodno dopolnilne dejavnosti: perutnina, delo s kmetijsko mehanizacijo, kmečki turizem...) ali če je netto k.d. 441.189 SIT. Dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki se upošteva tudi za pridobitev pravice do denarne in socialne pomoči, se po zadnji objavi v uradnem listu ugotovi tako, da se k.d. pomnoži s faktorjem 2,6. V kolikor kmetija dosega predpisan dohodek ali k.d. je obvezno zavarovan en član gospodarstva za širši obseg od minimalne plače za vse pravice, se ostali člani lahko zavarujejo prostovoljno za širši obseg ali ožji obseg, seveda odvisno od zmožnosti in pripravljenosti plačevanja zavarovanca, kar je odvisno od dohodka kmetije. Obvezno pokojninsko zavarovanje je povezano tudi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem v višini 18,78 % od k.d. kmetije na glede na št. zavarovancev. Zaradi nizkega dohodka majhnih kmetij je navadno drugi član gospodarstva zavarovan le zdravstveno. To je značilno tudi za majhne mešane kmetije, kjer so v večini moški zaposleni izven kmetije. V primeru nezavarovanja za širši obseg, le-ta ne zagotavlja socialne varnosti, zlasti ne v primeru mladih prevzemnikov kmetij, nadomestila za čas porodniške, in drugih pravic, ampak omogoča samo državno pokojnino na stara leta. Kmetje, ki ne dosegajo predpisanega dohodka ali višine samo k.d. za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se lahko zavarujejo tudi samo za zdravstveno zavarovanje, če dosegajo višino k.d. 157.370 SIT. Dohodek in višina k.d. postajata dolžnost in tudi osnova za pravice kmetov. Če se ustavimo ob sedanji povprečni velikosti kmetij na področju svetovalne enote za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah -Enota Kamnik , ki obsega področje (vključeni tudi podatki za Občino Moravče ki jo pokriva svetovalka za kmečko družino s sedežem v Litiji) UE Kamnik in UE Domžale, ugotovimo, daje po statističnih podatkih popisa v kmetijstvu za leto 2000 velikost kmetij naslednja. Od skupno 2187 kmetij jih 1912 obdeluje do 10 ha (87,43%), 231kmetij 10 ha do 20 ha (10,25 %), 40 kmetij 20 ha do 30 ha (1,83%), 4 kmetije nad 30 -50 ha. Verjetno podatki niso popolnoma natančni, ker verjetno niso povsod zajeta vsa najeta zemljišča v obdelavi. Vendar, ne glede na to, iz podatkov ugotovimo, daje ima po podatkih samo 44 kmetij v obdelavi nad 20 ha kmetijskih zemljišč. Ob predpostavki, da so se kmetije povečale tudi v zadnjih dveh letih na račun opuščanja kmetovanja majhnih kmetij, pomeni, da le 2 % kmetij izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje, le redke za dva ali več zavarovancev. Ker je potrebno za obstoj kmetij doseči minimalno raven prihodkov, da so ekonomske razvojne kmetije sposobne investirati in ob tem poskrbeti tudi za socialno in zdravstveno varnost zaposlenih na kmetijah za vse člane kmečkih gospodarstev organizi-ramo predavanje in razgovor: * Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, g. Franc Kranjc - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov: obvezno zavarovanje, prostovoljno zavarovanje - pogoji: višina katastrskega dohodka, višine prispevkov, starost ob upokojitvi, olajšave, dokup let, državna pokojnina, vdovska pokojnina, invalidska pokojnina, dodatek za telesno okvaro, dokup let, dodana doba (vojaški rok, na račun rojstva otrok v primeru nezavarovanja..itd) * Velikost kmetij v povezavi z obstoječo zakonodajo, Kos Marta, KSS Kamnik * Zdravstveno zavarovanje kmetov, ZZV Izpostava Kamnik, ga. Kolar Nada, ZZV Enota Domžale, ga. Tatjana Iskra- obvezno in prostovoljno zavarovanje, pogoji, pravice, višine prispevkov, pravice do nadomestil (bolniška, nega otroka...). v torek 26. februarja ob 9.00 uri v prostorih dvorane občine Kamnik in v sredo 27. februarja ob 9.00 uri v dvorani Janko Kersnik v Lukovici. Svetovalka za kmečko družino In dopolnilne dejavnosti na kmetijah: univ.dipl. ing. Kos Marta Transporter Krpan PLUS SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11 KUMH0 - SAVA MICHELIN - KLEBER CENTR. MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEH. IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO tel.: 01/7241-656 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANCUR. Mestni trg 2. Domžale fv kleti zdravstvenega doma) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Mali RAČUNOVODSKI SERVIS TATJANA KUHAR s.p. nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije, DDV, trgovske evidence, izdelavo davčnih napovedi in zaključnih računov ter svetovanje po ugodnih cenah. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Informacije Teiyfax 01/724 25 52, GSM: 041/897-307. OBREZOVANJE sadnega drevja, obrezovanje in podiranje visokih dreves v urbanem okolju. Odvoz urejen! Lipovsek Branko s.p., mob.: 040/209433 KUPIM delnice družbe LIP RADOMLJE. Nudim takojšnje plačilo. Tel.: 04/25 95 421. INSTRUIRAM KEMIJO IN MATEMATIKO. Tel.: (01) 72-13410, (031) 215-738 (Andreja). ROGLA - apartma za 4 osebe v turisUčnem naselju za hotelom PLANJA oddamo. Sprejemamo rezervacije; Apartmaji Brinovec Franc s.p. Tel.: 01/7214-309, mob.: 041/844-557 SERVIS šivalnih strojev, s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9 do 12. ure. Tel.: 01/7227-897. URMAR, s.p. - STROJNI OMETI, notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832-71-90,041/642-097. OPTI BRIG Bukovčeva ir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.50 do 12. ure Računovodski servis smos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1, 1230 Domžale 01/721 30 18 Za samostojne podjetnike, mala In večja podjetja ažurno in kakovostno vodimo poslovne knjige po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva. RAČUNOVODSKI SERVIS Vodimo celotno računovodsko evidenco, vključno z izdelavo zaključnega računa ali posamezne evidence, kot so: 1. knjiženje poslovnih dogodkov v glavno knjigo 2. davčno knjigovodstvo vključno z izdelavo DDV obračunov 3. vodenje analitične evidence kupcev in dobaviteljev 4. obračun plač nadomestil in drugih osebnih prejemkov 5. obračun amortizacije in prevrednotenje (revalorizacija) 6. izdelavo zaključnega računa vključno z bilanco 7. izdelavo poslovnih poročil 8. izdelavo davčnih izkazov Prepričani smo, da bomo izpolnili Vaša pričakovanja. Za dodatne informacije se oglasite osebno v poslovni enoti na Slamnikarski 14 (ob skladišču pohištva Vele) v Domžalah, vsak delovni dan /. do 15. ure, ali pa pokličite po telefonu 721 82 93, gospo Tomažin. bouti^ue * Vabimo Vas v butik CAR RA v Dobu na Kidričevi 10. Po ugodnih cenah Vam nudimo obleke za maturante, hlače, krila, kostime. Izdelamo iz naših materialov po vaših željah in svetujemo. Odprto od torka do petka od 9. do 20. ure, v soboto od 9. do 20. ure. Ponedeljek zaprto! stran 23 SPOROČILA *A\l*RSTlf0 ffVBELJ Izdelava pohištva po meri, montaža in dostava Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče tel.: 01/7231-476 gsm: 041/641-446 SE PRIPOROČAM! STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okna in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjanje slik ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10 ISCG tel" 01/7211"°82' te'"/faX: 01/7212_278 VPIS V POMLADANSKI SEMESTER 1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. stopnja) 2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja) 3. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA -3 + 2 4. USPOSABLJANJE KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO TEČAJI: - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev - krojno šiviljski tečaj Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/721-10-82 in 01/ 721-22-78. slikophkntm - fmadentvo - pleskanje napnščev - barvanje fasad Brezntkova 61a, Ihan, 1230 Domžale GSM: 041/637-210 - izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela ZAPOSLIMO kreativnega trgovca novih in rabljenih vozil, po možnosti z nekajletno prakso. Prijave z dokazili In kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 25. 2. 2002 na naslov. AVTO CAR