X. LETNIK DECEMBER 1969 12. ST. Cena 30 par ali 30 S din SKUPNOST Q&XStčO- SZclf CJilJ&tjaMG. 'WVDSte-'|lo{|e Podvoz na Kajuhovi cesti Iz poročila, ki ga je za sejo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje pripravila komisija za krajevne skupnosti, 'je razvidno, da so letos občani v občini Moste-Polje zbrali Kar 750.225 dinarjev samopri-spevfka, in sicer deloma v denarju, deloma v obliki materiala in s prostovoljnim delom. Najbolje so se odrezali Za-dvorčani, ki so zbrali 99.648 din samoprispevka in temu Primerno dobili tudi največjo vsoto participacije (21.426 din). To je pravična nagrada naj-Prizadevnejšim. Zato bo občinska skupščina tudi v letu 1970 dosledno izvajala načelo: občani tiste ikrajevne skupnosti, kii bodo sami zbrali največ samoprispevka, naj bodo deležni tudi največje participacije. Razveseljivo je tudi, da so letos občani primestnih krajevnih skupnosti zbrali nekaj samoprispevka. Izjema je bila le krajevna skupnost Kodeljevo, čeprav to ne pomeni, da niso imeli potreb po tovrstni obliki zbiranja sredstev. Vse kaže, da so minili časi, ko so se krajevne skupnosti zanašale samo na sredstva iz Občinskega proračuna. Ze to, da se je bistveno spremenila miselnost občanov o tem, da ne čakajo več, kaj bo prišlo »od zgoraj-« — veliko pomeni. To nam kažejo tudi naslednji podatki: medtem ko je bilo v občini leta 1966 zbranih 30 milijonov sitarih dinarjev samoprispevka, so ga letos občani zbrali že 75 starih milijonov. Za Banjaluko Akcija zbiranja pomoči za prebivalce Bosenske Krajine, ki jo je prizadel močan potres, so se udeležili tudi občani in delovne organizacije naše občine. Ker akcije, ki poteka po več smereh, še ni konec, razpolagamo samo s podatki, ki smo jih dobili od ob- narjev, poljska šola 1.280 dinarjev, šola Ketteja in Murna 2.860 dinarjev in osnovna šola Sostro 653 dinarjev. Na poljski šoli je učiteljski zbor zbral še 3.000 dinarjev. Poleg tega je krajevna organizacija rdečega križa Sostro zbrala 3.682,90 dinarjev, KO RK činske organizacije rdeče- Nove Jarše pa 2.438 dinar-križa. Ne vemo pa še, koli- jev. ko denarja ali drugih materialnih sredstev je šlo prek žiro računa pri službi družbenega knjigovodstva. Tako je po nepopolnih podatkih živilski kombinat Žito poslal v Banjaluko za 64.000 dinarjev otroške hrane, Mizarstvo Moste je prispevalo kavče v vrednosti 10.000 dinarjev, Kolinska juhe Knorr v vrednosti 14.232 dinarjev, Toplarna 1.000 dinarjev, Olma 1.050 dinarjev in Javna skladišča 10.000 dinarjev. Dobro so se odrezale tudi šole. Osnovna šola Vide Pregare je zbrala 1.294,40 dinarjev, osnovna šola Jožeta Moškriča 1.972,60 di- Delovnim organizacijam, zavodom in posameznikom, ki so kakorkoli prispevali za Banjaluko in jih nismo navedli, se opravičujemo. Upati je, da bomo do naslednje številke Nsk tudi od službe družbenega knjigovodstva dobili potrebne podatke in jih bomo objavili. Se posebej velja omeniti prispevek, ki ga je za Banjaluko dala MARIJA BANČIC z Jarške ulice št. 5. Zenica je namreč darovala 4 kompletne postelje, kar je res izjemen primer humanosti in sočustvovanja do ljudi, ki jih je doletela elementarna nesreča. Krajevne skupnosti včeraj in danes Ob dnevu republike so izročili prometu tudi nov podvoz na Kajuhovi cesti. Podvoz bo bistveno razbremenil glavne vpadnice in pripomogel k boljši ureditvi ljubljanskega prometnega vozlišča. To pa je — žal — še vedno kaplja v morje nerešenih prometnih problemov, ki terjajo v našem mestu in še posebej v Mostah dolgoročn ejše rešitve Občani so za samoprispevek Se posebej velja omeniti prizadevanje občanov in svetov krajevnih skupnosti Zadvor, Stepanja vas in Bizovik, ki so z referendumom izglasovale uvajanje samoprispevka. Sodimo, da bi moralo biti talkino tvorno sodelovanje med občani in sveti krajevnih skupnosti prisotno v vseh krajevnih skupnostih. To bo nedvomno močna spodbuda za skupne akcije. V preteklem dveletnem obdobju so krajevne skupnosti v občini Moste-Polje napravile pomemben premik v smeri krepitve krajevne samouprave, predvsem pa se je bistveno okrepila tudi njih materialna osnova. Zelo pomembno je že to, da so se sveti krajevnih skupnosti lotili letnega in dolgoročnega programiranja svoje dejavnosti, čeprav ti programi niso bili povsod prilagojeni realnim možnostim. Nekateri sveti krajevnih skupnosti so se v zadnjem času pokazali dokaj iznajdljivi, samostojni in samoiniciativni, predvsem kar zadeva sklica zborov volivcev; pri drugih pa se še 'kažeta precejšnja togost in zaprtost pri delu. Zaprtost pri odločanju o pomembnih družbenih vprašanjih, ki jih mora svet krajevne skupnosti reševati, pa njemu samemu bolj škoduje kot pa koristi. Niso redki primeri, da celotno breme dela leži na ramah predsednika ali tajnika ikrajevne skupnosti. Tu gre za subjektivne slabosti, poleg objektivnih, s katerimi se srečujejo sveti krajevnih skupnosti pri svojem delu. Nekateri sveti krajevnih skupnosti ne vabijo odbornikov na svoje seje ali na seje komisij, čeprav razpravljajo o zelo perečih problemih, o katerih bi morali biti seznanjeni tudi odborniki. Se vse premalo je tudi sodelovanja med sveti občinske skupščine in sveti krajevnih Skupnosti oziroma njihovimi organi. Takšno tvorno sodelovanje bi bilo nedvomno zelo koristno. Zelo pomembno je tudi sodelovanje svetov KS z drugimi dejavniki (zavod za socialno delo, vzgojno-varstveni zavodi, šolski in hišni sveti ipd.). Sodimo tudi, da bi v bodoče morala komisija za krajevne skupnosti pri občinski skupščini imeti več pogovorov s sveti krajevnih skupnosti. Takšna posvetovanja bi bila zaželena po skupinah za primestne KS in posebej z« obrobne, ker najbrž tako vsebina dela kot naloge niso enake. Pa tudi sami sveti KS bi marali biti pobudniki izmenjave mnenj in stališč s svojimi sosedi, ne pa da se zapirajo vase, kar se tudi še dogaja. Dober začetek Mladinski klub Slovan na Kodeljevem je v soboto 8. novembra odprl disko klub. Na- DružSenopolitične organizacije in Ofičinsfta skupščina £ju£>ljana Moste-Polje ★ čestitajo vsem občanom in članom delovnih kolektivov 06 Dnevu repu&li&e men tega kluba je, da bi mladina Kodeljevega in Okolice čim prijetneje preživljala sobotne in nedeljske večere ob modemih ritmih. Na presenečenje upravnega odbora mladinskega kluba sta bila prva dva disko večera zelo dobro obiskana, saj je bilo v soboto 8. novembra petdeset, naslednji dan pa kar sedemdeset obiskovalcev. Kljub slabi reklami — saj sta bila prva dva večera še bolj ali manj eksperimentalna — upamo, da bo v bodoče obisk še večji in da bomo privabili še več mladine iz Most. Sorazmerno dobra organizacija, stereo ojačevalec, vsa potrebna oprema za izvajanje kvalitetne glasbe, nizka vstopnina in najnovejši posnetki svetovnih pop ansamblov privabljajo nove obiskovalce. Da je upravnemu odboru MK Slovan uspelo vse to tako dobro urediti in pripraviti, je omogočilo tudi denarno sodelovanje terenske konference ZMS in ikrajevne skupnosti, 1.000 din kot nagrada za prvo-uvrščeni klub na lanskem republiškem tekmovanju mladinskih klubov osnovna denarna sredstva, ki jih je imel klub na razpolago in jih je pametno uporabljal. Od tovarne Saturnus smo dobili reflektorje za opremo svetlobnih efektov (light show) in smo jim za to darilo zelo hvaležni. Po izjavah obiskovalcev prvih dveh večerov disko kluba lahko sklepamo, da so bili vsi zelo zadovoljni in da bodo radi še prišli. Da bi pritegnili v svojo sredo čimveč obiskovalcev, sta vsak večer izžrebana dva obiskovalca, ki prejmeta za nagrado gramofonsko ploščo. Če vas zanima moderna glasba ali kako tak večer nasploh poteka, vas vabimo, da ga obiščete vsako soboto ob 19. uri ali v nedeljo že ob 17. uri! Pa še zaplešete lahko v modernem ritmu. v imenu volivcev Odborniki BRALCEM POSREDUJEMO ODGOVOR NA VPRAŠANJE, KI GA JE ODBORNIK PETER ZUPANČIČ POSTAVIL NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE MOSTE-POLJE. KER GRE ZA ZELO POMEMBNO VPRAŠANJE JE PRAV, DA O TEM SEZNANIMO TUDI SlRSO JAVNOST. 1. Vprašanje — Peter Zupančič : »Kot odbornika ikrajevne skupnosti Dolsko so me volivci zadolžili, da skupščino seznanim, oziroma opozorim na problem, ki je prav te dni dosegel kulminacijo. Gre namreč za arondacijo okoli 30 ha zemlje iz leta 1962, ki jo Agrokombinat — Emona izvedel pred hišami kmetov iz vasi Dolsko, Petelinje in Kamnica. Da bo ironija večja, je aron-diral zemljo, ki jo je imel že prej pogodbeno za dobo 15 let, ki so mu jo kmetje in vaščani dali prostovoljno. Ta arondacija je bila iz pravnega stališča pravilna, ker je tedanji zakon omogočal od- vzem oziroma prisilni odvzem zemlje, ne glede na to, ali da lahko v zamenjavo drugo zemljo. Na ta način je ostalo na tem področju 12 kmetov (mislim samo na kmete, ki izključno živijo od kmetijstva in niso zaposleni) praktično brez zemlje. V ilustracijo moram povedati, da je to samo del zemlje, ki jo je Agrokombinat arondiral, oziroma odvzel, ker ima le-ta še zemljo med Savo in Mlinščico in še danes ni rešena zamenjava niti ne zemljiškoknjižni prepisi. Skratka, Agrokombinat se ne more pohvaliti, da dela pametno in v skladu s politiko pametnega odnosa do ljudi, ki žive na tem terenu. Medtem so se ljudje že sporazumeli in preboleli odvzeto zemljo iz leta 1962. Sedaj pa je nenadoma nastala nova situacija. Agrokombinat je pričel zasajati levo območje Save med Dolskim in Šentjakobom s topoli. Sedanji zakon pravi, da mora biti arondacija zemljišč izvršena v sporazumu s kmeti, to je, če kmet zahteva v zamenjavo zemljo in ne denar, mu jo Agrokombinat mora zamenjati. Da bi Agrokombinat lahko rešil problem topolov, mora arondirano zemljo v Dolskem dati kmetom iz občine Bežigrad, tj. iz vasi Kleče, Dol in Beričevo. Zemljo, Iti so jo leta 1962 prisilno arondirali z izgovorom, da jo rabijo za svoj obrav v Dolskem, sedaj dajejo tem kmetom. Pogodbeno so jo že razdelili 10 ha, čeprav je bilo dogovorjeno, da se bo Agrokombinat prej posvetoval s krajevno skupnostjo Dolsko in z občino. Med vaščani, občino in Agrokombinatom je prišlo do razgovora šele sedaj, ko so se vaščani uprli, ker gledajo na svoji bivši zemlji kmete iz druge občine. Poleg teh 10 ha zemlje, ki so jo že razdelili, je Agrokombinat že prej dal v last tudi 10 ha z območja KS Dolsko občanom občine Bežigrad zaradi nasadov topola, tako da je sedaj že 20 ha zemlje prepisane. Na sestanku dne 15. 9. 1969 pri Agrokombinatu, kjer sva sodelovala tudi predstavnik občine in jaz, smo opozorili Agrokombinat na resnost problema, ki je predvsem političnega značaja. Za preostalo zemljo, ki je na obeh straneh nove Zasavske ceste, tj. okoli 15 do 17 ha, smo predlagali, naj jo Agrokombinat kmetom iz Dolskega in Petelinj vrne, kor bo sicer problem še hujši. Obljubili so, da bodo ta problem rešili na seji delavskega sveta, če bo na to pristal obrat gozarstva. Gornje sem moral povedati nekoliko obširneje, da bi razumeli. Mislim tole: če lahko — malo bom piker — generalni direktor Agrokombinata šablonsko uredi tako, da naj se del arondiranih parcel, ki obsegajo 16 ha, v »pomiritev" občanom iz Dolskega razdeli 2 :1 v korist lastnikom iz občine Bežigrad, potem imamo tudi mi pravico zahtevati in ne šablonsko zaščititi- kmete, da bodo jutri socialni problemi občine. Bojim se, da bo prišlo na terenu do fizičnega obračuna med kmeti iz naše in sosednje občine, ko bodo le-ti pod nosom naših kmetov obdelovali novo dodeljeno zemljo. Predlagam, da skupščina imenuje komisijo, ki bo rešila ta problem z Agrokombinatom v zadovoljstvo obeh strank, ozroma da bo ta komisija reševala vprašanja z Agrokombinatom — Barje tudi na drugih predelih naše občine. Ce Agrokombinat Emona ne bo pripravljen -rešiti problema, kot smo se dogovorili v ponedeljek 19. trn., bom zahteval komisijo, ki bo morala ugotoviti poslovanje Agrokombinata v obratu Dolsko, kjer se z družbenimi sredstvi že leta gospodari tako, kot da so ta sredstva podarjena in da ni treba pred družbo dajati obračunov.-« Agrokombinat Emona — zemljiško-pravni oddelek nam jc posredoval naslednji odgovor: »Na vaš dopis štev. 462-4/69-1 z dne 7. t. m. vam na od-borniško vprašanje tov. Petra Zupančiča spročamo: Res je bilo na obeh straneh nove ceste Ljubljana — Litija med vasmi Kleče in Dolsko arondiranih okoli 30 ha zemljišča. Na tem kompleksu pravokotne oblike je AE doslej pridobival krmo in ta kompleks je bil vse doslej vzorno izkoriščan. Ni res, da bi bila arondacija narejena do hiš, res pa je, da so številni kmetje in nekmetje v tej arondaciji izgubili najlepše ravninske parcele. — Nova cesta je ta kompleks presekala na 2 dela: južni (I) meri 16, severni (II) pa 12 ha. Tudi na vzhodni strani vasi Dolsko med lokalno cesto in Savo je bila izvršena aronda- cija zemljišč kmetom in nekmetom. Ta kompleks (III) meri 50 ha in ga AE izkorišča za pašo. Tudi ta kompleks je vzorno izkoriščan. Arondacija v tem kompleksu ni bila še končana, ker je v njem še 13,22 ha zemlje (privatna last), katero AE izkorišča na podlagi zakupnih pogodb. Edino teh 13,22 ha v območju Dolskega še ni dokončno urejenih z bivšimi privatnimi lastniki. Dobrih 6 ha tega kompleksa je v zemljiški knjigi družbena lastnina v upravljanju SO Mostc-Polje, ker SO vse doslej ni izdala odločbe, da bi bila ta zemlja, ležeča v našem kompleksu, dodeljena nam. Severno od nove ceste vzhodno od vasi Dolsko AE izkorišča zemljišče, ki je bilo nekoč graščinsko. Tu je ob cesti ograjena pašna površina pod gradom (IV) 18 ha, tudi ta vse doslej vzorno izkoriščana, zahodno od gradu na obeh straneh lokalne ceste pa kompleks (V), na katerem stoje hlevi, nekdanji racarniki, opuščen sadovnjak, biv. drevesnica itd. Ta kompleks, bivša graščinska last, meri 16 ha. Edino glede tega kompleksa je treba ugotoviti, da jc deloma slabo izkoriščen, to pa zaradi neuspelih davnih investicij (racarniki, sadovnjak). Cc je bila dokončno aron-dirana zemlja, ki je bila že s 15-letno zakupno pogodbo dana nam v uživanje, je to pravilen in smotrn postopek. Odveč je tu govoriti o nekakšni ironiji. Dolžnost družbenih posestev je namreč, da zemljišča, katera uživajo, pridobijo v last, ne le v zakup. Pretirana jc navedba tov. odbornika, da so ostali kmetje »praktično brez zemlje«. Nekateri imajo še dovolj zemlje (upoštevajoč strukturo in delovno zmožnost njihovih družin), nekateri pa imajo res malo in premalo zemlje. Tem je AE bistveno pomagal na ta način, da jc od privatnikov jemal v zakup zemljišča izven kompleksov in jih dodeljeval v obdelavo prizadetim aron-diranccm. Mislimo, da lahko upravičeno trdimo: zemlje je bilo za obdelovanje na Dolskem za vse dovolj, razen za tiste, ki zaradi starosti niso zmožni delati — ti pa bi bili socialni problem verjetno tudi brez arondacije in bi jim zemljo jemali davčni organi zaradi neplačanih davkov. — Pri tem pa je seveda res, da so bili tisti, ki so imeli v uživanju tujo zemljo, zelo zaskrbljeni, kaj bo potem, ko potečejo zakupne pogodbe. AE jc tem obljubljal, da bo skušal njihove probleme urediti — in zdaj je priložnost za to. Prav tako je res, da se čutijo prizadete tudi arondirani nekmetje, ki so za denarno odškodnino izgubili zemljo, katero bi danes lahko drago prodali. A to je vprašanje, ki je nanj odgovorjeno v razvoju del. gibanja od začetkov marksizma do danes. Znane so težke razmere v SFRJ na področju živinoreje. Vsakomur je jasno, da AE na te notranje — državne in mednarodne razmere ne more vplivati. Govedorejska proizvodnja je kljub našim naporom deficitarna. Ker je v soseščini od vasi Kleče proti Dolu in Bcričeve-mu bilo treba končati arondacijo kompleksa Levi breg, na katerem sadimo topole izbrane vrste (in ta kultura obeta visoko rentabilnost) in ker je bilo treba po sedanjem zakonu za kmete, ki jim je bila tam sedaj zemlja aron-dirana. brzpogojno najti zameno, je AE nekaterim posameznikom v letu 1969 dal v zameno zemljo iz kompleksa I. Deplasirana je v lej zvezi navedba, da je AE že pred 1969 dal arondiranccm Levega brega 10 ha v območju KS Dolsko. Točno jc sicer da je dal 3 ha Zajcu iz Dola in Rovšku iz Kleč, a to je bila bivša graščinska zemlja. Razen tega je vrnil Bclcijanu iz Klopc 2 ha prej njegove zemlje, ker mu ni imel kje dati zamene. Bitenc iz Dola je dobil 4 ha zemlje, kupljeno s prosto pogodbo od Zupančičeve, Gostinčar iz Dola pa je dobil 1,5 ha zemljišča, prej ŠLP. Mislimo, da nihče ni upravičen ugovarjati tem menjavam, ki so bile za AE vse ugodne. Posamezniki iz Dolskega so skušali sabotirati te menjave s tem, da so Bitencu in Gostinčarju prepovedali uporabo javnih poti. V odbor-niškem vprašanju je navedba o 10 ha izražena, kot da jc AE s tem kaj pogrešil. AE ne sprejema takega lokalističnc-ga naziranja. V letu 1969 so dobili — deloma pa bodo še dobili — posamezni kmetje iz Dola, Vidma in Beričevega zamenjavo v arondiranem kompleksu I. Vse te zamenjave so za AE ugodne, ker pridobimo znatno več zemlje drugje, deloma v tej zvezi tudi od kmetov za denar. AE se je o tej delitvi kompleksa I predhodno posvetoval s predstavniki občine in KS Dolsko prav zato, da bi iz tega ne nastal politični problem, kajti pravno je AE upravičen to storiti. Vsakdo je upravičen svojo zemljo menjavati, zlasti še, če dobi z menjavo več zemlje in na tistem mestu, kjer jo bolj rabi in mu bo prinašala večji dohodek. Na tem posvetovanju so predstavniki iz Dolskega nasprotovali tem nameravanim menjavam, predstavniki SO pa so rekli, da oni političnega problema ne morejo preprečiti, če bo nastal, vendar da je AE po zakonu kompetenten, da to stori. AE je tedaj predlagal, da bo tistim bivšim lastnikom kmetom, katerih zemlja bo zamenjana, dal v podaljšku istega kompleksa nekaj zemlje nazaj v last, in sicer: če bodo arondiranci Levega brega dobili v zameno 10 ha, bodo dobili kmetje iz Dolskega 5 ha. Ugotovljeno je bilo, da bodo v taki obliki menjave prinesle arondiranccm iz okoliša Dolskega znatno korist, katere sicer ne bi bilo, če do teh sprememb ne bi prišlo. Ta pogoj bo AE brezpogojno izpolnil in mislimo, da prizadeli kmetje okoliša Dolskega lahko to spremembo samo pozdravijo, ker jim bo v veliko korist. Po intervenciji SO Moste-Polje je bil 15. 9. 1969 sestanek, na katerem je tov. Peter Zupančič predlagal, naj sc arondiranim kmetom iz okoliša Dolskega razdeli še kompleks II (nad novo cesto med Klečami in Dolskim) in sc ob tej priliki rešijo še nekončane arondacije; ako onih 5—6 ha pod cesto kot teh okoli 12 ha nad cesto naj dobijo kmetje, ki so bili z arondacijo prizadeti, in tisti kmetje, ki bodo zdaj zakupne pogodbe spremenili v dokončne. AE izjavlja, da sprejema ta predlog tov. Petra Zupančiča in bo na ta način po izvedbi teh menjav in vprašanj dosežena naslednja situacija: kompleks I in II bo v celoti privatna last arondiranih kmetov, od tega arondirancev iz okoliša Dolskega okoli 17 ha, kompleks III, IV in V bo v celoti družbena lastnina v uporabi AE. Tudi mi predlagamo, naj SO imenuje komisijo, ki bo skrbela, da bi se 17 ha razdelilo arondiranim kmetom iz Dolskega čim bolj pravično in smotrno. Želimo nazadnje opozoriti, naj se o arondacijah ne govori s slabo voljo in da se pri tem upošteva kompleksnost naše gospodarske graditve. Neka naziranja morajo v skrajni konsckvenciji priti do zahteve, naj se vzpostavijo predvojna lastniška razmerja in miselnost. Jasno jc, da je podružabljanjc kmetijstva nc-oddcljiv del vsega našega gospodarskega razvoja, tako rekoč del gradiva stavbe našega gospodarstva: ni mogoče iz te stavbe puliti posameznih kamnov. Tak je bil naš razvoj in nič drugačen in na podlagi prav takega razvoja smo dosegli, kar imamo. Saj je jasno, kako je podružbljanje kmetijstva vplivalo na spremembo razmerja med številom kmetov in delavcev, s tem pa na našo industrializacijo, na dvig izobrazbe itd., itd. Kdor obsoja tak razvoj, mora biti dosleden in se odreči prednosti, ki jih je prinesel ta razvoj. Kdo bi sc želel vrniti k predvojni bedi in negotovosti, i*" koriščanju in duhovni omejenosti? Kdo bi se odrekel udobnim stanovanjem, prevoznim sredstvom, dobri hrani, soc. zavarovanju in vsemu, kar spada v naš standard? To vse nam jc dal naš razvoj in iz tega razvoja si ni mogoče odmisliti podružbljanje kmetij' stva. I*o pooblastilu gen. direktorja AE vodja zcmljiškopravncga oddelka: Ciril Ahiln, dipl. pravnik, s. r. Takole čakajo ljudje pred spuščenimi zapornicami v Pokopališki ulici. Zapornice pregradijo cesto vsakih pet minut. Ali bodo s podvozom na Kajuhovi cesti za Moščane nastopili boljši časi? Zdravstveno varstvo na rešetu Kako bo s financiranjem v letu 1970? V začetku novembra je bilo v Ljubljani posvetovanje o načinu financiranja zdravstvenega varstva v letu 1970. O tem problemu nam je predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Ljubljani MILOVAN ILICH poslal naslednji sestavek: Dne 6. 11. 1969 je bilo za ljubljansko regijo sklicano posvetovanje o financiranju zdravstvenega varstva, ki so se ga poleg predstavnikov samoupravnih organov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov udeležili predsedniki občinskih Skupščin 17 občin, kolikor jih zajema ljubljanska komunalna skupnost, predsedniki občinskih konferenc SZDL, predsedniki mestnega in občinskih zdravstvenih zavodov, regionalnega zdravstve- MILOVAN ILICH nega centra in zavoda za zdravstveno varstvo ter komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Posvetovanju pa so prisostvovali tudi podpredsednik IS Skupščine SRS tovariš Vinko Hafner, podpredsednica republiškega zbora skupščine SRS tovarišica Lojzka Stropnik, predsednik socialno-zdravstvenega zbora dkupščine SRS, ki so bili izvoljeni na področju ljubljanske regije. Na posvetovanju je bila obravnavana ocena poslovanje sklada za leto 1969 in osnutek predloga finančnega narčta za leto 1970. Pripravljeni predlog finančnega načrta za leto 1970 temelji na izhodiščih in smernicah izvršnega sveta SRS. Predlog Pa ni mogel upoštevati spremembe nadomestil za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki naj bi v skladu s smernicami IS SRS bila diferencirana glede na višino osebnih dohodkov. Ta predlog ni bil upoštevan v finančnem načrtu zaradi tega, ker ni v skladu s trenutno veljavnimi zakonskimi predpisi in bi za uveljavitev vsekakor umestnega predloga bilo potrebno poprej spremeniti ustrezne zakonske predpise. Predlog finančnega načrta Upošteva participacijo v tisti višini, kakršna je veljala za leto 1969, in to participacijo delno razširja z uvedbo soudeležbe zavarovanca tudi še pri Ponovnih pregledih pri zdravniku specialistu in s poveča-njem plačila za obiske zdravnika na bolnikovem domu, medtem ko je participacijo za zdravila v sldadu z zveznimi zakonskimi predpisi potrebno ~~ glede na doseženo višino izdatkov za zdravila v letu 1969 — povečati od dosedanjih 3 na 4 dinarje. Skupščina komunalne skupnosti bo morala Pretehtati morebitno uvedbo Participacije (ki je sicer zelo nesimpatična) tudi pri zdravljenju v stacionarnih zdrav- stvenih zavodih in pri nadomestnem oziroma podaljšanem bolničnem zdravljenju. Zal pa vsi ti zaostreni ukrepi, ki naj bi pomagali pri financiranju zdravstvenega varstva, ob enaki prispevni steipnji (5,2 %). kalkršna je veljala v letu 1969 ni ob dodatnih prispevkih iz leta 1969 ne morejo pokriti ddkaj upravičenih zahtev zdravstvene službe, da bi organizirala zdravstveno varstvo, kakršnega si zavarovanci želijo in ga potrebujejo. Finančni načrt predvideva, da bo v letu 1970 za zdravstveno varstvo delavcev in njihovih svojcev zbranih 354.596.000 N din, po odbitku Obvezne rezerve sklada v višini 6.010.000 N din pa bi za te potrebe ostalo na razpolago 348.586.000 N din. Za neposredno zdravstveno varstvo, to se pravi za ambu-lanto, specialistično in bolnišnično zdravljenje, za podaljšano bolnišnično zdravljenje, za zdravila in injekcije, za zobno nego in zobotehnične storitve, za ortopedske pripomočke in za prevoze z reševalnimi vozili je predvideno skupno 263.693.000 N din, kar predstavlja 14,1 % več, kot bo znašala realizacija teh stroškov v letu 1969. Za nadomestila osebnega dohodka za primer bolezni in nesreč, za primer nosečnosti in poroda ter za skrajšani delovni čas, ta pomoč za opremo novorojenčka ter za povračilo pogrebnih stroškov in izplačila pomoči v primeru smrti je predviden znesek 76.827.000 N din, kar predstavlja povečanje teh stroškov za 20,3 % v primerjavi z doseženimi stroški v letu 1969, Pri tem je treba pripomniti, da temelji to povečanje na doseženem povečanju osebnih dohodkov v letu 1969 (povečanje za 20,4 %), kar je v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi — osnova za izračun nadomestil v letu 1970. Za rehabilitacijo delov-niih invalidov je predviden znesek 8.271.000 N din, kar predstavlja povečanje le za 2,4 %. Za premije za obvezno pozavarovanje je predvideno v finančnem načrtu 2.740.000 N din (povečanje za 12,9 %)> za povračilo zavodu za izvajanje zdravstvenega zavarovanja in za zdravstveno raziskovalno delo pa 8.157.000 N din (povečanje za 12,3%); drugi izdatki, med katere sodijo stroški samouprave, obresti in provizije od kreditov, sodni stroški in drugi izdatki, predstavljajo v_ finančnem načrtu znesek 2.464.000 N din in bi po načrtu bili za 10 % višji, kot v letu 1969. Skupni izdatki dajejo seštevek 362.152.000 N din in so za 15 % višji, kakor jih predvidevamo v letu 1969. Ob upoštevanju, da bomo dosegli samo za 348.586.000 N din dohodkov, presegajo torej izdatki dohodke za 13.566.000 N din. V skladu s stališči dizvršnega sveta izhaja finančni načrt iz predvidevanj, da se bodo materialni stroški povečali za 9%; v joribližno enaki višini naj bi se povečali tudi osebni dohodki v zdravstvu (10,4 %) zdravstvena dejavnost pa naj bi se povečala za okrog 2,6 %, se pravi, za isti odstotek, kakršnega predvideva IS SRS pri povečanju zaposlenosti na področju Slovenije. Dohodki sklada pa temeljijo na predvidevanju, da se bodo osebni dohodki na področju naše regije povečali za 14,4 %, medtem ko je IS za Slovenijo predvidel povečanje za 13 %. Izračun naše skupnosti, ki upošteva večje .povečanje, kot je predvideno z republiškim načrtom, izhaja Nadaljevanje na 5. strani Prodorni sodobni češki filozof Machovec je v svoji knjigi Sniisel življenja napisal nekako takole: Mnogi so si predstavljali socializem — brez človeka. Samo še Jaz in družba (država), ki nadomešča človeka. To je videti nekako takole: Greh je, če se pojavi na cesti berač. »Tega ne more biti, tega v naši družbi ni. To se mene ni tiče. Za to skrbi družba, saj imamo zavod za... in za...« — ali pa takole: Nekdo napade sredi belega dne npr. neko žensko. »Ja, kje pa je miličnik, zakaj ne posredujete, pojdite no po miličnika (jaz ne). Ja, saj zakaj ga pa imamo.« Seveda je še mnogo takih primerov in jasen je nesmisel tega. Se strinjamo? Se! Toda zakaj ne delamo drugače, če to razumemo! Na vse te misli so nas spravili zadnje čase vse pogostejši ultimati športnih, kulturnih in drugih društev: »Razpustili bomo svoje društvo, če ne dobimo toliko tisočakov do tega roka.« Ipd. Tak apel je poslal nogometni klub Slovan, malo mileje nogometni klub Slavija, pravi ultimat občinski strelski od- bor, ustno še mnoge druge organizacije, brez apelov in ultimatov pa so kar preprosto prenehale z delovanjem nekatera kulturna društva. In to vse zato, ker družba ne da denarja za to in to. Res je morda krivda tudi na tej strani, da naša občina namenja (v sorazmerju z drugimi ljubljanskimi občinami) premalo denarja za tovrstne dejavnosti, a še večja krivda je na drugi strani. Kaj naj odgovorimo tovarišu, ki pravi, da je članarina 1,00 din na mesec previsoka za članstvo, a istočasno tovarišu, ki npr. dvakrat na teden strelja na strelišču (ki ga vzdržuje družba, z municijo in in puškami, ki jih plačuje družba) pod vodstvom trenerja (ki ga plačuje družba) v svojo zabavo in korist. Ali kaj naj rečemo o naših športnih in kulturnih organizacijah, kjer družba vzdržuje objekte, plačuje članstvo (večji del že vse »pri kruhu«) ne plača dinarja članarine? Povejte no, ali se družba zabava, krepi zdravje in širi duhovno obzorje, ali jaz, moj sin ali hči! In če jaz, zakaj nočem tudi stroškov nositi jaz. Razumlji- POKUSITI SE SPIAČA! poroladans Minestl V&: •frfNk/ Pokusite nove Knorr juhe in spoznali boste, zakaj jih milijoni gospodinj po celem svetu uporabljajo vsak dan. f ^ TčhoVl • Ho ti ft s h ti bep vo: igrišča si ne morem zgraditi sam, pa telovadnice in bazena ne. To naj napravi družba, kar sem tudi jaz, oz. več jaz. Tudi trenerja, pevovodjo, režiserja si ne vzgojim sam. Dobro, zopet družba. Toda zakaj: — če mi ne plačate vsak diabolo, ne bom streljal in se sploh ne bom s tem u-kvarjal, hotel brcati ali igrati ho- — če mi ne plačate vsako ja, da bom igral v tej ali oni ligi, sploh ne bom več keja, košarko (v lastno zabavo in korist), — igralska družina bomo le, če dobimo toliko in toliko ... in živeli bomo le, če nam plačate!? Ali živimo zase (in svoje ideale) ali zato, da ima družba korist od nas? Ali mi uživamo življenje ali družba? Ali mi streljamo, igramo nogomet, košarko, pojemo, muziciramo itn. — ali družba — nam v razvedrilo in korist — ali družbi? Sicer se strinjam, tovariši, z vami, da morda naš občinski proračun premalo skrbi za te dejavnosti. Toda strinjam se le toliko, da ni prav, da nimajo naše šole in morda še delovne organizacije in krajevne skupnosti telovadnic, zadosti igrišč, kulturnih dvoran, da ni dovolj trenerjev, vodnikov v društvih TVD Partizan, režiserjev, pevovodij, organizatorjev. Toda ne morem se strinjati z vami, da naj vam družba plača tarčo in diabolo, večerjo po tekmi ali po vaji, pa še morda počitnice na morju. Zdi se mi namreč, da naša družba že preboleva dobo, ko je nadomeščala Človeka; toda Jaz o tem še noče slišati. Glej uvod ... Dejavnost vevške mladine Na področju mladinske dejavnosti na Vevčah je zadnje čase mnogo novega. Tako je le videli, da bo imela mladina Vevč enoten mladinski klub in ne dveh (tovarniškega in terenskega), kot do sedaj. Pobuda za združitev obeh klubov je prišla z mestne konference ŽMS, pa tudi člani obeh mladinskih klubov so prišli do spoznanja, da bi združeni lažje izvajali svoje programe. Tako je bilo sklenjeno na sestanku tovarniškega komiteja ZK, naj ima vsak klub svojo konferenco, na kateri izvolijo pet svojih članov. Teh deset mladincev pa bo potem predstavljalo vodstvo združenega kluba, ki naj bi se formiral do decembra tega leta. Prav preseneča pa dejavnost mladinskega kluba terenske mladine. Po dvomesečnem molku, ki pa je bil posledica objektivnih težav (mladinski klub je bil namreč okraden), so mladinci v slabem mesecu pripravili kar tri predavanja. V prvem Tehnika in šport je dr. Drago Ulaga pojasnil mladim, zakaj je potreben šport vsem ljudem, kako trenirajo vrhunski športniki itd.; drugo predavanje Srednjeveška umetnost je bilo zelo zanimivo za starejše mladince, saj je bilo talko strokovno, da ga je razumel le tisti, ki je imel vsaj srednjo izobrazbo; najbolj presenetljivo in prav gotovo z največjim zanimanjem spremljano pa je bilo predavanje Majde Musek s temo o spolni vzgoji. Tu se je prav videlo, kako mladini manjka poduka v tej smeri. Uspeh predavanja je bil zelo velik; skoraj ni bilo mladinca, ki po predavanju ne bi izrazil želje, da bi taka predavanja še organizirali, saj se ob metodi, da vsi sedijo okoli ene mize, lahko o mar-siiikateri stvari odkrito pomenijo iz oči v oči. Vsa predavanja so bila dobro obiskana, a mladina vseeno ni zadovoljna. Pričakovali so namreč, da bodo na predavanja hodili tudi starejši, a do sedaj ni prišel še nihče od njih. Druga dejavnost, s katero je mladinski klub Vevče ponovno zaživel, so mladinski plesi, ki bodo zopet vsako nedeljo v klubu. Plesi so še pričeli 9. 11. 2e na prvem plesu je bil vsak obiskovalec prav prijetno presenečen. Ze pri vhodu je lahko opazil veliko spremembo od spomladi. Prostori so namreč mnogo lepše urejeni. Uredili so si jih sami s svojim delom dn celo s svojimi sredstvi, saj je klubska blagajna že dolgo prazna. Mladina si je uredila prostor tako, da ugaja mladim. Poleg ansamblov ALFA CENTAURI ter gostov Glittering stones in Apoloni pa so poskrbeli tudi za light show. Ples je obiskal tudi predsednik terenske 'konference ZMS Jože Koprivnikar, Iki je bil presenečen nad kvaliteto ansambla Alfa Cen-taun in light showom. Izjavil je tudi, da ima mladinski klub Vevče prav gotovo najbolje organizirane plese v občini. Pohvalil je tudi čudovito opremo 'prostorov. To je bil torej kratek prikaz dela mladine na Vevčah in upamo, da njihova dejavnost ne bo zamrla zaradi denarnih problemov, kot se je to že pripetilo. Še ena moščanska razglednica. Perilo, skladišče pivskih steklenic in razna navlaka — vse to nikakor ne služi v čast beli Ljubljani Ljubiteljska dejavnost ima globoke korenine V meščanskem klubu odbornikov je nedavno tega potekal zanimiv razgovor, ki ga je vodil poslanec kulturno-prosvetnega zbora republiške skupščine dr. Boris Kuhar. Razpravljali so o osnutku republiškega zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti. Investicijsko vzdrževanje šol v občini Z letos namenjenima sredstvi občinske skupščine za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol so naše šole gospodarile takole: — na osnovni šoli Vide Pregare so s 23.150 dinarji popravili streho in centralno kurjavo; — na osnovni šoli Sostro so namenili 150.000 dinarjev za centralno ogrevanje; — na osnovni šoli Polje so 84.700 dinarjev porabili za ureditev sanitarij in vodovoda na centralni šoli, za ureditev ZA VARNO DELO VSI DELAVCI IZ PROIZVODNJE SO OPRAVILI PREIZKUS ZNANJA 6 VARSTVU PRI DELU Da bi bili o varstvu pri delu, o pravicah in dolžnostih čim-bolje poučeni vsi zaposleni in da bi se število nezgod pri delu še zmanjšalo, je kadrovska služba v tovarni Saturnus za svoje delavce organizirala ob- V začetku so nekateri, zlasti tisti, ki jim manjka le kakšno leto dela do pokojnine, nekoliko negodovali, češ kaj se bodo na stara leta mučili in učili. Ko so se seminarji in preizkusi začeli, pa ni bilo nobenega izostanka. Kljub temu, da so v večini žene, ki imajo v popoldanskem času še družinske obveznosti, so predavanja zavzeto poslušale in pogosto posegle v razpravo s svojimi dolgoletnimi deJov- električne napeljave na podružnični šoli Križevska vas in za ureditev centralne kurjave na šoli Janče. K temu so prispevali še 30.000 dinarjev pokrovitelji in krajevna skupnost; — osnovna šola Ketteja in Murna je s 35.640 dinarji popravila streho nad prizidkom za telovadnico, na podružnični šoli v Hrušici pa uredila najnujnejša adaptacijska dela znotraj in zunaj poslopja. Pri tem so sodelovali tudi kolektivi podjetij Totra (10.000 dinarjev), Zima (2.000 dinarjev), Rast (300 dinarjev) in KS Kodeljevo (2.000 dinarjev). Za popravilo strehe nad poslopjem oddelkov podaljšanega bivanja v centralni šoli pa je temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana prispevala 60.000 dinarjev. Kljub zelo skromni udeležbi, ki tudi po svoje odraža današnji položaj v kulturi, pa je bila razprava zelo razgibana in tehtna. Odborniki in drugi navzoči javni in kulturni delavci so imeii na osnutek zakona številne pripombe, 'ki bi jih lahko strnili v naslednji dve točki: 1. V drugem odstavku 7. člena osnutka zakona je zapisano, da se temeljna kulturna Skupnost ustanovil tudi za območje mesta, Ud je razdeljeno na občine, kar pa je v bistvu protiustavno. Čeprav je bila težnja ljudi, ki so osmutek zakona priprav-Ijali, da naj bi bilo v republiki teh skupnosti čimmanj, občinskim dejavnikom petih ljubljanskih občin ni vseeno, kdo in kako bo odločal in vplival na ustanavljanje in delo take skupnosti v Ljubljani. Najbrž ni nihče proti eni skupnosti (nekaj podobnega kot je TIS), vendar naj bo v zakonu precizno opredeljen vpliv Občinske skupnosti na takšno skupnost. 2. Zelo natančno bo treba v končnem predlogu zakona opredeliti tudi razmerja med tako imenovano višjo, profesionalno kulturo in med ljubiteljsko dejavnostjo. Bržkone je upravičena bojazen, ki so jo izrekli odborniki, da gre za osredotočenje finančnih sredstev v mestu in da bo ljubiteljska dejavnost potisnjena na stranski tir. To še posebej velja za Ljubljano z zaledjem, v katerem je ljubiteljska dejavnost zelo razvejana in ima globoko tradicijo. Res je, da se tudi pri ljudeh v hribovskih predelih vse bolj kaže potreba po vedno višjih in kvalitetnejših kulturnih vrednotah. Pa vendar moramo še vedno računati z mentaliteto podeželskega ljudstva, ki mu je domači amaterizem bolj dojemljiv in razumljiv. In prav zavoljo tega bo moral amaterizem biti deležen posebne pozornosti in podpore — tako materialne kot moralne. Z novim zakonom naj bi bilo tudi uveljavljeno načelo, da se ne financira kulturna institucija 'kot talka, marveč njen program, za katerega pa ni vseeno, kakšen je. F. F. Dijakov prosti čas Dijaki nimajo mnogo prostega časa, vendar dokazujejo njih izvenšolske dejavnosti na moščanski gimnaziji veliko zainteresiranost in sodelovanje pri posameznih oblikah delovanja v prostem času. Dijaki delujejo v teh krožkih sami, vendar sta jim pomoč in mentorstvo profesorjev nujno potrebna in le-ti jim radi pomagajo. Učenje je za nekatere neprijetno delo, a če ga ni preveč, se že zdrži. Na fotografiji: delavke iz Saturnusa, ki opravljajo preizkus znanja o varstvu pri delu vezne seminarje in' preizkus znanja. Seminarji s preizkusom znanja so po temeljnem zakonu o varstvu pri delu za vse obvezni. Organizirani so po skupinah in obsegajo 4 šolske ure predavanja s področja varstva pri delu, nato pa po nekaj dnevih še preizkus (izpit) v obliki testiranja. nimi izkušnjami. Temu primerni so bili tudi končni rezultati testiranja, ki so bili nad pričakovanji. Tako je ta delovni kolektiv s 1.500 zaposlenimi storil pomemben korak pri vzgoji in obveščanju delavcev, da se bo nezgod znal varovati, če pa bo do nezgode prišlo, bo znal ukrepati. Gerlica Ravnateljstvo Sode je letos rešilo še en problem: dijakom prizna delo v fcrožkh za pouk praktičnih znanj. To velja za tretje in četrte razrede, ki imajo obvezna praktična znanja. Na kratko naj opišem delo nekaj krožkov, ki uspešno delujejo že več let. Geografski krožek je med najbolj obiskanimi na šoli. V programu tega krožka je bistven poudarek na raziskovanju nekaterih vrst tal in na organizaciji raznih potopisnih predavanj, ki jih imajo včasih dijaki sami ali pa povabijo v svojo sredo svetovne popotnike, ki jim svoje vtise opišejo z besedo in diafikni. Tudi različni poučni Izleti se vrste zelo pogosto in dijaki se jih radi udeležujejo. Pri tem dijakom svetuje in z njimi že vrsto let sodeluje mentorica prof. Gamsova. V klubu OZN so včlanjeni dijaki, ki jih zanimajo gospodarska in politična dogajanja doma in v svetu. Delo tega krožka poteka po načelu predavanj, ki jih vodijo dijaki sami. Ce pa je snov zahtevnejša in ji dijaki niso kos, povabilo v svojo sredo poklicne sociologe, psihologe in politologe. Klub OZN prireja različna predavanja o svetovnih dogajanjih, ki jih mladi najraje poslušajo. Ob koncu vsakega predavanja se razvijejo zelo živahne debate. Vsa ta dejavnost pomaga dijakom, da si širijo obzorje ter poglabljajo znanje in razglede o dogajanjih doma in v svetu. To obliko delovanja v prostem času so Izbrali predvsem tisti dijaki, ki nameravajo študirati na ekonomski fakulteti ali na VŠPV in njima podobnih visokih šolah. Profesorica sociologije Bregarjeva si zelo prizadeva, da dobe dijaki v klubu frimveč znanja in da so vedno zadovoljni s predavanji, ki jih izbira skupaj z obiskovalci tega krožka. Da imamo na šoli veliko mladih literatov in ljubiteljev pisane besede, priča delo literarnega 'krožka. V tem krožku dijaki predvsem ocenjujejo svoja dela, si jih med seboj razlagajo in se pri tem izpopolnjujejo v pisanju. Da bi še bolje spoznali dela domačih in tujih literatov, tudi skupno prebirajo dela teh pisateljev in sil jih razlagajo, kakor jih pač razumejo. Ker se večkrat zgodi, da niso kos vsem razlagam, se pomenijo s profesorjem Brglezom, ki stalno dela s člani literarnega krožka. Po vseh Mostah je znana tudi gledališka skupina, ki uprizarja tudi zahtevnejša dela, a so jim dijaki kos in vedno po-žanjejo veliko aplavza. Največ nastopajo v Titovem domu. Pripraviti in zaigrati katerokoli odrsko delo ni tako preprosto in se dijaki dlje časa pripravljajo za nastop. Tudi za ljubitelje tehnike, fizike in matematike je po* skrbijeno: različni krožki so dobro obiskani. Šolsko športno društvo je zelo aktivno in ima veliko pristašev. Dijaki tekmujejo med sdboj in z drugimi šolami v več športnih dejavnostih. Med seboj so se nazadnje spoprijeli vsi razredi gimnazije na športnem dnevu. Le kratek opis nekaterih dejavnosti dijakov meščanske gimnazije nazorno kaže, da so dijalki aktivni tudi v izven-šolski dejavnosti. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, POLDE MAČEK, O SAMOUPRAVNI UREDITVI MESTA LJUBLJANA Kako bo s financiranjem Bistvenih razlik ni Kateri poglavitni vzroki terjajo sedanje spremembe in dopolnitve občinskih in statuta mesta Ljubljane? Poleg sprememb usilave SRS (IB. amandma), ki ustavno regulira odnose v mestu Ljubljana, (ki je razdeljeno na občine in 'ki nam nalaga, da s statutom mesto in občin opredelimo funkcijo občin in mesta, so še drugi razlogi za spremembe in dopolnitve statutov. Prvič, da smo statute sprejemali pred leti in da smo v tem času doživeli več sprememb in da sama evolucija razvoja naše socialistične družbe terja nekatere spremembe Lucije, ki bodo odraz socia-lističniih družbenih odnosov v sedanjem času. Razprave okrog teh vprašanj so v zaključni fazi v strokovnih skupinah in saitutairnih komisijah ter računamo, da (bodo statuti že v tem letu (osnutki) dani v javno razpravo. Kako daleč je usklajevanje gradiva mestnih strokovnih skupin in občinskih statutarnih komisij in ali so in katere so razlike? Teza usklajevanja je v teku. Če bo dovolj političnega posluha in pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje, u- ekonomskega življenja v mestu Ljubljani. Postavlja se vprašanje, ali bi mesto posvečalo dovolj pozornosti vsem in vsakodnevnim številnim problemom na tako velikem območju. Lahko predpostavljamo, v kakšnem položaju hi se znašla občina na ogromnem, zelo raznolikem območju, kjer prebiva preit 240 tisoč občanov s tisoči problemov, ki jih težko rešujemo celo sedaj, ko sio razdeljene pristojnosti med Občinami, mestom in krajevnimi skupnostmi. In obratno: lahko si predstavljamo, kakšen vpliv bi imel občan na kreiranje politike in na reševanje vsakodnevnih problemov v toki občini. Ena občina bi se zaradi velikega števila velikih in malih problemov oddaljila od reševanja aktualne družbene problematike in zanemarila samoupravno dogovarjanje s številnimi samoupravnimi in drugimi inštitucijami ter občani. Tudi še nedograjene .krajevne skupnosti, ki jih je prek 70, ne bi mogle bistveno vplivati na delo in politiko ene občine. Samo občine so in bodo prispevale k uspešnejšemu reševanju vsakodnevnih problemov delovnih ljudi na svojem območju, pa tudi v mestu pri reševanju .problemov delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti ter pri reševanju problemov povsod, kjer se zadovoljujejo vsakodnevni interesi delovnih ljudi. v letu Nadaljevanje s 3. strani iz izkušenj v preteklih letih, saj je osebni dohodek v naši regiji vsa leto nazaj izkazoval za 1 do 2 % večji porast kot republiško poprečje. Pred Skupščino komunalne skupnosti je torej odprto vprašanje, kako Izravnati dohodke z izdatki in kje najti dodatne vire za financiranje zdravstvenega varstva. Zmanjševanje zdravstvenega varstva bi v sedanjem položaj pomenilo absurd in nerešljiv socialni in politični problem. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da zdravstveni delavci z dokajšnjo upravičenostjo zahtevajo korekturo osebnih dohodkov, predvsem pri srednje kvalificiranih medicinskih delavcih, ki zaradi občutno nižjih osebnih dohodkov od njim sorodno kvalificiranih delavcev v gospodarstvu uhajajo iz zdravstvene službe ali .pa se ti nižji osebni dohodki zrcalijo v niihovi storilnosti. Problema korektur osebnih dohodkov v zdravstvu ne bo mogoče odlagati v nedogled, čeprav je jasno, da je treba v letu 1969 in 1970 predvsem urediti nagrajevanje delavcev v prosveti. Kaže, da bo nagrajevanje prosvetnih delavcev v letu 19 70 zadovoljivo rešeno in bo zato treba v letu 1971 upoštevati .korekturo osebnih dohodkov v zdravstvu. Glede na dejstvo, da predstavljajo osebni dohodki v zdravstvu pretežni del stroškov zdravstvenega varstva, bo ta korektura 1970? v finančnem načrtu za leto 1971 prav gotovo postavila zelo težko rešljiva vprašanja pred novo skupščino komunalne skupnosti ljubljanske regije, ki bo takrat hkrati morala upoštevati vrsto sprememb, o katerih govori osnutek zakona o .zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. O vseh navedenih problemih je bil govor na uvodoma omenjenem posvetovanju, vendar tudi tako kvaliteten zbor predstavnikov družbenopolitične in socialno-zdravstvene dejavnosti ni mogel najti konkretnih odgovoro na zastavljena vprašanja, še manj pa predpisati recept za razrešitev problemov. V mesecu novembru so o navedeni problematiki razpravljali zbori zavarovancev in nato na osnovi njihovih izhodišč in pripomb v začetku decembra skupščina komunalne skupnosti, ki bo morala dokončno razrešiti vprašanje, ali naj finančni načrt že takoj v začetku predvideva primanj-idjaj ali pa bilo treba zdravstveno varstvo omejiti do tiste stponje, kakršno lahko z zbranimi .prispevki plačamo. Ta odločitev nikakor ni lahka in bodo morali člani skupščine z vso odgovornostjo pred zavarovanci zagovarjati sprejeta stališča; prav pa je, da o problemih in težavah, s katerimi se srečuje skupščina komunalne skupnosti, zve nekaj podrobnosti tudi širša javnost. Milovan Ilich Podjetje INDOS je zgradilo novo halo, ki zanj pomeni pomembno pridobitev >n dopolnitve; to še predvsem v poglavju družbeno-ekonom-sfci odnosi v občini. Znano je, da je vloga delovnih organizacij kot osnovnih dejavnikov Pri oblikovanju odnosov v gospodarstvu vedno bolj odločujoča v celotnem našem družbenem življenju in v uresničevanju skupne jugoslovanske in slovenske politike. Dalje, da smo v naš sistem vgradili nov mehanizem samoupravne skupnosti na področjih šolstva, zdravstva, kulture in drugod. Dalje zaradi sprememb na področju stanovanjskega gospodarstva, na področju komunale itn. Drugič: naš samoupravni sistem in poglabljanje socialistične demokracije terjata dopolnitve v poglavjih: napredna demokracija, javnost dela itn. Več dopolnitev bo v poglavju KS — funkcije, odnosi občinska skupščina — KS itd. Tu je še niz vprašanj in tudi predlogov, kjer bodo morale statutarne komisije občin in mesta dopolniti in v bistvenih Vprašanjih najti nove formu- DO KDAJ Po obvestilu, ki smo ga pre-jeli pred zaključkom redak-cUe, so pravkar končane seje statutarnih komisij vseh petih ljubljanskih občin in mestne statutarne komisije. Pregleda-no je gradivo, ki so ga pripravile občinske in mestne strokovne podkomisije. Sedaj ho treba gradivo samo še dokončno medsebojno uskladiti. Ek) 4. decembra morajo biti °STiutki občinskih in mestnega statuta pripravljeni. Za 9. oz. 10. decemeber je Predviden skupni sestanek redakcijske skupine z zastopniki mesta in ljubljanskih občin, fto katerem bodo dokončno izoblikovali osnutke statutov. 16. decembra je predviden parno, da bo na bolj ali manj osvojenih političnih ekonomskih izhodiščih v zelo kratkem času obdelana glavna materija, tj. delitev funkcij oz. zadev med mestom in občinami. Razlike, ki še obstoje, niso tako velike, da ne bi mogli najti stičnih točk oz. zbližati stališč. Ali se še poslavlja vprašanje ene ali pet občin? Menim, da je ustavni amandma, ki je bil sprejet po predlogu ljubljanskih občin in mestnega sveta, to dilemo zavrnil. Ne gre nam za reorgani-zacijske spremembe, temveč za dograjevanje komunalnega sistema v Ljubljani. Ali lahko navedete nekaj razlogov, ki pogojujejo obstoj občin v Ljubljani? Ustanovitev ene občine za celo mesto bi pomenilo veliko koncentracijo funkcij in dela na vseh področjih družbeno- STATUTI ? ponovni sestanek vseh statutarnih komisij. Na tem sestanku naj bi sklepali o morebitnih naiknadnih pripombah k osnutku statutov. Okoli 25. decembra je predvidena razprava o statutih v občinskih in mestni skupščini. Na teh skupščinskih sejah bodo sprejeli tudi slklep o sklicu zborov volivcev; ti naj bi bili sklicani od 15. do 30. januarja prihodnje leto. Poleg javne razprave, ki bo potekala na zborih volivcev, bodo podobne razprave o osnutkih statutov pripravili tudi v vseh drugih inštitucijah in organizacijah. Proti koncu februarja leta 1970 bodo statuti dokončno sprejeti. OB JUBILEJU MERCATORJA Veletrgovina import-cxport Mercator praznuje letos 20-letnico obstoja. Podjetje, ki danes združuje dvajset poslovnih in obratnih enot in zaposluje 2450 delavcev, ima 305 svojih poslovalnic po vsej Sloveniji; od tega je kar 42 sodobnih samopostrežnih trgovin. Mercator se ne ukvarja samo s trgovsko dejavnostjo, marveč tudi s proizvodnjo mesnih izdelkov. Podjetje ima svoje obrate za predelavo in embaliranjc živil in svoj nženiring za trgovske, gostinske in poslovne objekte in opremo. Skupna površina prodajnega prostora znaša 65.000 m2; v naslednjih petih letih predvidevajo, da bodo pridobili še 60.000 m2 novih prodajnih površin, število zaposlenih pa se bo podvojilo. V sklopu tega velikega trgovskega podjetja praznujeta 20-letnico tudi dve poslovni enoti 4ti sicer poslovna enota Polje in špecerija, ki ima svoje poslovalnice pretežno na meščanskem območju, o katerih želimo spregovoriti kaj več. 20 USPEŠNIH LET Letos praznuje 20-letnico svojega obstoja tudi Mercatorjeva poslovna enota Polje. Njen začetek sega tja v obdobje po nacionalizaciji zasebnih trgovin, kakršnih je bilo na tem območju šest. Do leta 1950 so bile trgovine pod upravo potrošniških zadrug, pozneje pa so ustanovili trgovsko podjetje »►Hranila«. V letu 1952 so se k njim priključili industrijski magazin vevške papirnice, VTP podjetje ter (krajovni trgovini v Dobru-njah in v Sostrem. Vsi trgovsiki lokali, razen trgovine v Zalogu, so bili dokaj nefunkcionalni in zastareli in so terjali temeljite preureditve. Odprli pa so kmalu novo trgovino v Zadvoru in prevzeli trgovino v Bizoviku. Leta 1957 so v Polju odprli novo prodajalno in priključili k njej prodajalne v Javora, Besnici, Dolskem in Senožetih. Preobrat v smeri modernizacije poslovanja je nastal predlansko leto, ko so na Vevčah odrpli prvo samopostrežno trgovino. Letošnja bruto realizacija v tej Mercatorjevi poslovni enoti bo dosegla višino 2.400 milijonov S-dinarjev. V podjetju dela že dvajset leE osem delavcev: Fani Primer, Blaž Adolf, Mari Sagmaister, Anica Gašperšič, Viktor Škrjanec, France Veber, Tončka Urbanc, in Stane Markulj. Ob visokem jubileju izreka vsem iskrene čestitke tudi u-redništvo Naše skupnosti! TUDI V MDSTAH VELEBLAGOVNICA Januarja letos je minilo 20 let, odkar je bila ustanovljena Mercatorjeva poslovna enota špecerija, ki se je dotlej imenovala »Živila«, K špeceriji se je pozneje priključila še potrošniška zadruga rajona 3 — Moste. Takrat so bile namreč še povsod — tudi v Mostah — trgovine klasičnega tipa. Prvo samopostrežno trgovino v Mostah smo dobili leta 1964 v Proletarski ulici št. 4, po- zneje pa še v Pokopališki ulici in na Zaloški cesti št. 87. Po izjavi direktorja Mercatorjeve poslovne enote špecerija tovariša Cvelbarja je v načrtu razširitev samopostrežne trgovine v Proletarski ulici št. 4, kjer bodo — ko bo preurejena — kupcem na voljo vsi potrošniški artikli. To bo veleblagovnica v pravem pomenu besede. V načrtu je tudi ureditev samopostrežne trgovine z bifejem v Stepanji vasi, ki bo obenem služila tudi občanom Hrušice. Enako bodo preuredili poslovalnico na Zaloški cesti št. 22. Mercatorjeva poslovna enoto špecerija ima v Mostah 14 poslovalnic s 118 zaposlenimi delavci in 12 vajenci. Enota kot celota bo letos dosegla načrt realizacije v višini 2.900 milijonov S-dinar-jev ali 2 milijona S-dinarjev prometa na zaposlenega. Ob jubileju, ki ga bodo praznovali 27. novembra letos, bodo nagradili tudi 8 svojih delavcev, ki so zaposleni v meščanskih trgovinah. To so: Marjan Stanovnik, Fani Kovačič, Kristina Cizelj, Pavla Balant, Ljudmila Trtnik, Julijana Šinkovec in Miro Bratkovič. Čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Naše skupnosti! Ji čestita vsem občanom ob dnevu republike VESTI S TE REJVA NOVOSTI IZ DOLSKEGA Most je dobil asfaltno prevleko V mesecu oktobru so delavci podjetja Slovenija-ceste položili asfaltno prevleko na mostu čez Savo med Dolskim in Lazami. Asfalt je zares dobrodošel vsem tistim voznikom, ki so že prej vozili čez most in se jezili na železne robnike, ki so moleli iz betona in včasih nevarno poškodovali avtomobilske gume. Popravili so tudi leseno rampo na levem bregu Save, tako da se voznikom ni 'treba bati, da bo eno izmed koles obtičalo v luknji med deskami ali pa da bi nepoučeni motorist s polno hitrostjo pripeljal na rampo in nevarno padel; prebarvali pa so tudi ograjo na mostu in jo s tem zaščitili proti rji. Dobro bi bilo tudi, da bi enkrat ure- dili cesto med mostom čez Savo in Dolskim, kajti bližajoče jesenske poplave jo bodo verjetno spet močneje poškodovale. Kulturno življenje v Dolskem V mesecu septembru se je v Dolskem spet razgibalo kulturno življenje. Z delom so začeli v glasbeni sekciji, ki jo tudi letos vodi Anton Semeja. Skupaj z osnovno šolo in KUD bodo organizirali proslavo v počastitev dneva republike. Tudi mladinski klub v Dolskem je znova zaživel. Izrabili so novo vodstvo in pripravili program, ki so ga že začeli izvajati. želijo pa s več podpore starejših, saj je bila dosedaj žal premajhna. Sašo Novak Marlesove vrstne hišice v Zalogu hitro rastejo iz tal. Ko bodo zgrajene vse in ko bo urejeno tudi okolje, bo to ena najlepših stanovanjskih sosesk v občini Mostc-Polje. VESTI IZ ZAl,OIiA LETNA KONFERENCA ZMS ZALOG Pretekli mesec so imeli zaloški mladinci svoj letni pregled dela. Kot vsako leto, je bilo tudi na te" -boru mladih izrečenih nekaj problemov, ki pa morda nimajo prave osnove že v tem, da se je zbora udeležilo samo 15 % mladih od 200 vabljenih. Zanimivo je tudi, da se od vabljenih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij s terena, kot so ZK, SZDL in KS, ni odzval vabilu niti eden, čeprav je bilo na drugem mestu povedano, da imajo mladinci sedaj boljšo možnost za delo, ker so omenjene organizacije prisluhnile željam in potrebam mladih na terenu. Največ volje pri delu z mladino je pokazala krajevna skupnost, ki tako z nasveti kot s finančnimi sredstvi vedno pomaga. Mladina je usmerjena predvsem v tri smeri dela, in to v kulturno pri DKD Svoboda Zalog, v športno pri TVD Partizan ter v druge dejavnosti: šah, ples itn. Na koncu zbora so mladi izvolili nov odbor, katerega predsednik je prvikrat v obstoju MO Zalog dekle. To je Dora Rože, dijakinja meščanske gimnazije. APOLONI — mladi obetajoči zaloški beat ansambel Po dolgoletnih željah mladih v Zalogu, da bi imeli svoj ansambel, ki bi igral na mladinskih plesih, so se sestali k ustanovitvi štirje mladi fantje: vodja ansambla, solo-kitarist Boris Horvat, bas-ki-larist Branko Pangršič, bobnar Tonček Dimnik in pevka Andreja Prezelj. Prvikrat so nastopili v tem sestavu na prireditvi »Mladinski kažipot«, kot gostje pa so igrali v vevškem mladinskem klubu; redno pa igrajo ob nedeljah v telovadnici TVD Partizan. Opremo za svojo dejavnost so si kupili sami iz svojih sredstev, vadijo pa vsak dan. Opajmo, da je mladina Zaloga v Apolonih dobila svojega stalnega sodelavca na plesih, ki so pred tem skoraj propadli. Vilko Sluga Dela pri gradnj'i kopališča na Kodeljevem zelo hitro napredujejo. Izredno lepo jesensko vreme je šlo tudi tem graditeljem zelo na roko - VESTI S TERENA - VESTI Razdelitev rezerve krajevnim skupnostim V začetku leta 1969 je komisija za krajevne skupnosti rezervirala 200.500 dinarjev kot rezervo za dokončanje del oziroma za začetek gradenj v teku leta ali pa za poravnavo obveznosti, ki jih imajo krajevne Skupnosti do občanov ali delovnih organizacij. Ta sredstva so bila letos porabljena takole: KS Besnica je dobila za obnovitev vodovoda v Malem Trebeljevem 5.000 din, KS Bizovik 30.000 din za modernizacijo cestnega omrežja, KS Polje 6.500 din za obnovitev cestnega omrežja, KS Klopce 3.000 din kot pomoč občanu, ki se je poškodoval na prostovoljnem delu, KS Stepanja vas 60.000 din za modernizacijo cestnega omrežja, KS Šmartno ob Savi 20.000 din za gradnjo doma družbenih organizacij in gasilskega doma, KS Kodeljevo 5.000 din za ure- ditev spomenika padlim borcem NOV, KS Zalog 7.000 din za naoeljavo vodovoda v naselju Labor, KS Lipoglav 10.000 din za izgradnjo ceste ftepče — Brezje, KS Nove Jarše 30.000 din za gradnjo prostorov ,namenjenih družbenim organizacijam, KS Zelena jama 5.000 din za asfaltiranje cestišča v Božičevi ulici in pri VVZ, KS Dolsko 400 din za povrnitev stroškov pogreba, KS Zadvor 3.000 din za VVZ v Zadvoru in KS Moste 3.000 din za stroške najemnin. Poleg tega je občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij dobila 10.000 din za organizacijo proslav ob občinskem prazniku. Ostanek v višini 7.420 din je namenjen za kritje stroškov sanitamo-tehničnega nadzora nad 'krajevnimi vodovodi. Iz proračunske rezerve Občinska Skupščina Ljubljana Moste-Polje sprejela sklep, da se iz sredstev rezervnega sklada proračuna za leto 1969 odobri enkratno izplačilo v znesku 40.000 dinarjev kot prispevek za ublažitev posledic potresa v Banjaluki. Poleg tega se iz nerazporejenih dohodkov tekoče proračunske rezerve odobri 60.000 dinarjev za preureditev centralne kurjave v telovadnici TVD Partizan Moste. Na podlagi vloge, ki jo je TIS Ljubljana naslovila na ljubljanske občinske skupščine glede dodatnih finančnih sredstev za kritje razširjene dejavnosti in povečanje stroškov ob začetku šolskega leta Vesti id Ljubljana, Sredlška ul. 4, tel. 311-223, 314-841, 311-224, - telex 31-221 solidno in poceni opravlja: — redni avtobusni promet in izletniške vožnje v tuzemskem in mednarodnem prometu — tuzemski in mednarodni transport blaga — tuzemske in mednarodne turistične storitve — gostinske storitve Za cenjena naročila se priporoča KOLEKTIV SAP LJUBLJANA Delovne organizacije čestitajo ob Dnevu republike (» \ ) i» i» i» i1 i' pletenina tovarna trikotažnega perila LJUBLJANA, Zaloška c. 14 V naš proizvodni program smo vključili naslednje novitete: — vse vrste kopalnih oblek iz najsodobnejših surovin in najnovejših krojev — trenirke za odrasle in otroke — proizvode iz movila: ženske in otroške pižame ter plenice — vse vrste ženskega in moškega perila E LLU X Ob Ljubljanici 36, tel. 316-556 LJUBLJANA imflf LJUBLJANA- FUŽINE stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste m Kemična tovarna Moste, Ob železnici 14 Združene papirnice Ljubljana, VCVCe P. UUBUANA-POUE proizvajajo vse vrste najkvalitetnejših papirjev za tisk. FOTO-DRAGO Izdeluje vse vrste barvne fotografije, amatersko, komercialno in tehnično fotografijo. Agrokombinat Emona Ljubljana V Ljubljani, Kopru, Poreču in Keki, kjer vam nudimo: mleko in mlečne izdelke — sveže meso, suhomesnate izdelke, konzerve in delikatese — čajna jajca in perutninsko meso — ribe in ribje konzerve — sadje in zelenjavo - osvežilne in alkoholne pijače — bonbone In peciva Obiščite nas, prepričali se boste o visoki kvaliteti in večkrat nagrajenih naših izdelkih. TOT RA LJUBLJANA, ZGORNJA HRUŠICA 14 TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTERIJSKIH STROJEV IN IZDELKOV IZ PLASTIKE MINERAL Industrija naravnega in umetnega kamna LJUBLJANA Proizvajamo in nudimo: teraco pesek teraco plošče izdelke iz betona in umetnega kamna marmor plošče v različnih velikostih in barvah cement, salonit, keramične in ke-ramit ploščice i» i> !> I' (' £ <» 1» I' I' l> 1» <> I' \ (' I' ) I' I' I' I' Dimnikarsko podjetje LJUBLJANA Pokopališka 11, tel. 33-450 MIZARSTVO MOSTE Vide Pregarčeve 8 — izdeluje sobno in kuhinjsko opremo za lokale in poslovne prostore. lisi DOS Industrija transportnih in hidravličnih strojev LJUBLJANA — MOSTE Industrijska cesta PROIZVAJAMO: baterijske viličarje VE-600 kp baterijske viličarje VE-1000 kp baterijske viličarje VE 1200 kp baterijske viličarje VE-1500 kp diesel viličarje VD-1500kp diesel viličarje VD-2000 kp diesel viličarje VD-2500 kp 1» I' 1» ) l> \ I' 1» \ 1» 1» 1» l> I' 1» I' 1» <» * Slaičičatita moste Zaloška cesta 54 ORADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, KORVTKOVA •> - gradi Industrijske objekte, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; - izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih Izdelkov In montira gradbene konstrukcije: - opravlja ključavničarska, kleparska in krovska dela; - projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških In stanovanjskih objektov; - izvaja Investicijska dela v tujini. LJUBLJANA POLJANSKA C. 95 crevarna Kreditna banka in hranilnica Ljubljana KB LJUBLJANA Nagrajuje vašo odločitev za namensko varčevanje z ugodnimi posojili. Stanovanjsko posojilo lahko dobe občani in pravne osebe, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo stanovanjska sredstva za določen čas ali vplačajo ta sredstva v kreditni sklad banke. Posebno ugodnih obrestnih mer so deležni lastniki vezanih deviznih računov. Za navadne In vezane hranilne vloge daje kreditna banka In hranilnica Ljubljana najvišje obresti! Poleg tega sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog, namenski varčevalci in lastniki vezanih deviznih računov pri vseli nagradnih žrebanjih, ki Jih prireja kreditna banka In hranilnica Ljubljana vsake štiri mesece. Naslednje nagradno žrebanje bo v mesecu maju, ko bo podeljenih 2S0 lepih nagrad, med njimi tudi dva avtomobila In to Fiat 124 ter Fiat 850. Zaupajte nam svoje denarne poslel Opravimo Jih hitro, zaupno In pod najugodnejšim pogoji. sC3Q 1» \ (» I' (' \ \ 1» \ j !; J *