ZAGREB, 14. JULIJA. Druga gijmnaesirada, ki je bila slovesno otvorjena o sredo popoldne, je bila danes zvečer zaključena. Z visokih jamborov so sneli zastave 14 sodelujočih držav. Na tisoče mladih telovadcev in telovadk iz vseh krajev soHta se je zadnjikrat sestalo v Maksimiru, kjer je bila zaključna poslovilna prireditev. Mnogi znanci, ki so se prvič videli v Zagrebu, so si segli v roke in si zaklicali: »Na svidenje«. Potem se je množica 7000 telovadcev, ki so sodelovali o petdnevnem programu II. gjjmnaestrade, razšla. Vsak je pospravil svoje stvari, vlaki, ki vozijo na sever, vzhod, zahod in jug, so odpeljali telovadce o razne kraje sveta. Gijmnaesirada je končana . . . Toda ostala so nepozabna doživetja. Ta bodo neizbrisno živela v spominu lisočev in tisočeo telovadcev, pa tudi deset tisočev gledalcev, ki so od srede do nedelje prisostvovali številnim prireditvam na stadionu jfrihama v Maksimiru, na Salati ,na Tuškancu in v dveh dvoranah zagrebškega velemesta. Zares, najbolje je povedal predsednik mednarodne telovadne federacije (FIG) g. Charles Theoeni, ko so ga vprašali, kaj mu je bilo najbolj všeč. Tako je odgovorile >Težkp je reči, kaj je bilo lepše. Vse je tako krasno in veličastno, vsaka točka je doživljaj zase«. K tem besedam res ni treba komentarja. Bile so iskren odraz vsesplošnega občutja, ki je te dni prekinjalo Zagreb. Ljudje kaj takšneg(i še r^iso videli, petdnevni program je moral zadovoljiti tudi najbolj izbirčnega gledalca. Na vsakem koraku tl slišal govorico le p prireditvah gjjmnaestrade. Pravi ^barometer« zagrebškega občinstva o teh dnevih je bil nek novinar »Narodnega sportat, ki je zapisal, da je bila II. gijmnaesfrada za Zagreb najprijetnejša osvežitev po seriji nogometnih tekem. Ze v ponedeljek so se v Zagrebu pojavili na ulicah prvi telovadci v svojih telovadni hoblačilih in trenirkah. Na "Trgu Republike in v Iliči, kjer je vedno Živahen vrvež kot v čebeljem panju, se Je živahnost te dni še povečala. Ljudje so se ozirali za vitkimi Svedinjami v svetlomodrih trenirkah, pa tudi Rusi in Cehi v ličnih temnomodrih trenirkah so bovsod vzbujali pozornost. Seveda si lahko prisluhnil tudi drugim govoricam — madžarščini, angleščini, poljščini, italijanščini, nemščini. V Zagrebu so se zbrali predstavniki 14 držav. Tu so bili zastopniki Avstrije, Belgije, Brazilije, CSR, Finske, Madžarske, Poljske, Italije, Sovjetske zveze, Švedske, Velike Britanije, Vzhodne Nemčije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Zastave zavihrojo... V sredo zjutraj je bila na Trgu Republike prva svečanost v okviru II. gymnaestrade — dviganje zastav sodelujočih držav. Nekaj tisoč gledalcev se J® zbralo v središču Zagreba, kjer je Vse udeležence gymnaestratie pozdravil Podpredsednik MLO Zagreb tovariš Ju-^ca Draušnik in jim zaželel dobrodošli-°9- Po končanem ceremonialu so vsi te-l9vadci odšli v hotele, šole in internate, Ner so bili nastanjeni, da se pripravijo ^ slovesno popoldansko otvoritev II. SVmnaestrade in za prvi nastop. 30.000 gledalcev v sredo dopoldne je bilo v Zagrebu I^teno vroče, kajti ozračje je bilo še Ogreto od neznosne vročine, ki je pri-l^kala nekaj tednov. Toda na horizontu se proti poldnevu že pričeli zbirati nevihtni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Več kot uro pred pričetkom slavnostne °tvoritve so pričeli na stadion Dinama 7 Maksimiru prihajati prvi gledalci. Nu-se nam je krasen pogled: pod nami travnata preproga stadiona, okoli Vihrajoče zastave, za tribunami pa so se Obirali tisoči in tisoči telovadcev za otvoritveni mimohod. .J^ohaj minut pred 17. uro je v glavno ° stopil predsednik Ljudske skupšči-e fLRj tovariš Petar Stambolič, ki je ^stopal pokrovitelja II. gymnaestrade, r^dsednika republike tovariša Josipa _ rcika-Tita. Okoli! 30.000 gledalcev je vdu§eno pozdravilo prihod tovariša aTnbollča, ki so ga obkrožali vodilni topni ki ljudske oblasti, več konzulov, ^herali in predstavniki FIG, med njin^l dl Predsednik FIG g. Charles Thoeni. Hied ploskanjem in veselim prlča-2a°v**Jem otvoritve so se vsd gledalci ^krbljono ozirali v temne oblake. Kaj tja 6e 86 nevihta približi Tam v da-neiT’ rn°rda 10 19 k'm vstran, je bij.o h ° t^emnosivo, grozeče. V bližini je že - e'Sriela noviKt. — - da tam de- ela nevihta, videli Je ’k°t iz škafa. Potem se razvije po stezi Dinamovega stadiona ž*vopisana reka telovadcev. Udeleženci so razvrščeni po abecednem redu, in sicer po francoski abecedi. Zato korakajo takoj za zastavami FIG Vzhodni Nemci, kajti po francoski abecedi je beseda Allemagne de Ouest na prvem mestu. Lepo so napravljen' predstavniki Demokratične republike Nemčije: moški in ženske v temnomodrih suknjičih in sivih hlačah. Za njimi gredo zastopniki Zahodne Nemčije, potem Belgijci, Bra-zilj£.nke, Madžari. Poljaki — moški vsi v belem, dekleta pa v modrih in rdečih dresih — so še prav posebno navdušeno pozdravljeni. Potem koraka 8 finskih telovadcev, za njimi pa Švedi in Svedi-nje v snežnobelih telovadnih oblačilih. Zdaj so pod nami Cehi in Čehinje. Največja inozemska odprava, kar 300 jih je. Moški nosijo dolge bele telovadna hlače, dekleta pa imajo zelo Izvirne kroje: modra krila z belimi pikami, bele bluze, na glavi pa bele baretke, nekoliko podobne mornarskim kapam. Gledalci navdušeno ploskajo. Ko gredo Cehi mimo glavne tribune in začno mahati z rokami v pozdrav, nastane na stadionu orkan navdušenja. Zdaj so tu Rusi. . . Strumno korakajo s svojim značilnim korakom, ki ga spremlja visoko dviganje skrčenih rok do predročenja. Potem so mimo Italijani, zelo strumni v korakanju in lepo napravljeni. Za njimi pride j) še predstavniki Walesa, potem pa dolge reke naših mladincev in mladink. Zadnji prikorakajo na stadion naši mornarji, spet navdušeno pozdravljeni. Čudovit pogled: na igrišču je zbranih 7000 telovadcev, na zeleni travi stadiona se prelivajo vse barve: bela, modra, rdeča, siva, zelena, črna . . . S poveljniškega stolpa zadoni po zvočnikih glas: mimo! Potem se oglasi jugoslovanska himna, zastave zaplapolajo na drogovih. Nato spregovori predsednik Organizacijskega komiteja tovariš Ivica Gretič. Toda že med njegovim govorom se je zgodilo to, Česar se je vsak najbolj bal. Strašno neurje se je iz okolice premaknilo bliže in hitelo proti središču Zagreba, proti maksimirskemu stadionu .. . Zivopisana reka telovadcev kaže 17. in nekaj minut. Na sta-ociPro kletko z golobi. Golobi vz!e-lgr' dvakrat, trikrat zaokrožijo nad 3«rri &rn' pot?m pa izginejo za obzor-Po " Godba že igra koračnico. Med ne-Vh fnlrn navdušenjem se prikažejo na br,h h vratih nosilci zastave FIG — oddelek povorke. Vzorna disciplina Sedaj govori predsednik zvezne skupščine tovariš Stambolič in pozdravlja v' imenu predsednika republike tovariša Tita zbrane telovadce. Toda že plane mrzel veter .-a stadion. Tu in tam padejo prve debele kaplje. Med gledalci na tribunah preplah. Tisoči panično bežijo domov, iščejo zavetja pod glavno tribuno .. . Tu je hipoma strašna gneča. Radijska reporterja tovariša Macanovic in prof. Ulaga imata ob mikrofonu 100 »pomočnikov« .. . Strahoma gledamo na stadion. Kaj bo sedaj? Se bodo morda tudi telovadci razbežali? Kaj bo, če se spusti v beg nekaj telovadcev ali cel oddelek? To bo neizbežen polom, vse se bo razkropilo? Res, to je bila bridka ironija usode: več tednov je Zagreb stokal in trpel zaradi neznosne vročine. Tu pa naenkrat dežja, mokrote in mraza kolikor hočeš, čeprav ga ni tr.:ba. Koliko truda, prizadevanja, denarja in naporov * je Šlo za to otvoritev, ki jo bo muhasta narava popolnoma uničila! Iz oblakov se ulije ploha, dežuje kot iz škafa. V hipu so vsi telovadci mokri kot miši. Toda nihče ne beži! Vsi vztrajajo na mestu — ysi stoje mirno! Tu in tam vidimo nekaj kavalirjev iz Vzhodne Nemčije, ki si urno slečejo suknjiče in jih tovariško ponudijo dekletom iz Zahodne Nemčije. Res, športno tovarištvo sega preko umetnih političnih meja. Na srečo pa kmalu potegne veter in razžene oblake. Se 10 minut in že se boječe prikažejo prvi sončni žarki. S poveljniškega stolpa zadoni glas v našem in francoskem jeziku »Vsem telovadcem se zahvaljujemo za vzorno disciplino«. Z glavne tribune zagrmi ploskanje. Gledalci izkažejo na ta nači . priznanje res vzorni disciplini vseh nastopajočih. Nepopisno v navdušenje nad Cehi Spet zadoni godba, tisoči odkorakajo proti slačilnicam. Prične se nastop elitnih množičnih točk, ki so si jih desettisoči Zagrebčanov ogledali trikrat: na otvoritvi v sredo popoldne, v soboto zvečer in danes popoldne na zaključnem nastopu. Prva točka — »Polet mladosti«. Okoli 1500 zagrebških mladincev in mladink priteče na stadion. Fantje v belih, dekleta pa v rdečih in modrih dresih. Avtorja Zvonko Šuligoj in Branko Petrina sta nam pripravila s to točko res prijetno presenečenje. Skladba po pravici zasluži svoj naziv. Lahkotno in skladno so (Nadaljevan je na 7. strani) Prvenstvo Slovenije v atletiki za člane in članice rešil UOm M a r i b o r , 14. julija. V Maribor so prihiteli ath ,; in 10 klu- bov Slovenije n-a XI. republiško prven na 100 in 400 hi, dolge mete Penka in Usenikov e ali :>3 ueoeie skok* Brodnika in Kolnika. Disciplina se je vrstila za disciplino in stvo. Skupno jih je bilo približno 1J0 vrsta novih slovenskih prvakov je bila vedno in prvič po daljšem času smo videli večja. startu skoraj vse najboljše. Starter je dvignil pištolo ... . . . pacjcl je startni strel in tekači so se pognali čez visoke ovire. In zopet je zadonelo povelje: »Na mesta!«, zopet so atleti ali atletinje pokleknili ter se čez nekaj sekund vrgli v borbo. Gledalci so po vrsti lahko pozdravili lepe teke Lorgerja, velike borbe Veliko brez velikanov Odprli smo startno listo pri teku na 1500 m in bežen pogled nam je povedal, da v njej ni Vipotnika in Važiča. Škoda, smo si rekli, toda na drugi strani smo lahko videli lepe borbe ostalih. Starter je komaj umiril tekmovalce in šele po tretjem poizkusu je uspel start. Začetek sicer ne bo prišel v zgodo- Čehi V Ljubljančane, zlasti pa ljubitelje telovadbe, bo nedvomno razveselila novica, da bodo v torek, 16. t. m., ob 18.30 nastopili v Ljubljani Češki telovadci, ki so te dn: sodelovali na II. gymnaestradi v Zagrebu. V Ljubljano bo prišla skupina 49 telovadcev in telovadk, ki bodo izvedli vrsto točk, med drugim tudi simultane vaje na 3 gredeh, 3 dvovišinskih in 3 doskočnih bradljah. V čeških vrstah je več odličnih telovadcev, med njimi tudi 4 mladinski državni reprezentanti z znanim tekmovalcem Gaj-došem na čelu. Ker so bili Cehi v Zagrebu v središču pozornosti, bo njihov nastop v Ljubljani za vsakogar edinstvena priložnost, da si ogleda nastop Cehov. Nastop bo na letnem telovadišču v Tivoliju, v primeru slabega vremena pa na Taboru. Točen pričetek nastopa ob 18.30. Ljubljančani, ne zamudite te priložnosti! Ne bo vam žal! vino, saj je bil dokaj skromen. Na Čelu ja bil Klančar, za njim Naraks, Homan ia drugi. Po drugem krogu se je vrsta lepo raztegnila in so se v ospredju začele borbe za prvo mesto. Krog pred ciljem je bilo očitno, da se bodo za naslov prvaka lahko borili le še Naraks, Homan in Svetina, ki pa je že pričel rahlo zaostajati. V zadnjem krogu pa je mladi Naraks nenadoma povečal hitrost in že je bil nekaj metrov spredaj. Imel pa je smolo, ker so ga ovirale hlačke, ki jih je stalno popravljal in tako izgubljal dragoceni čas. Homan mu je bil zopet za petami ia v zadnjem ovinku ga je celo prehitel. Naraks pa se seveda ni podal, iztisnil iz sebe zadnje sile in v ciljni ravnini še enkrat finiširal. Ciljno vrvico je pretrgal par metrov pred svojim nasprotnikom. Rezultati so bili sicer dokaj skromni, toda to je bil lep tek in vredno ga je bilo gledati. Tudi bolan 14.4 Stane je v formil Nastopil je z angino, toda kljub temu je dosegel čas v teku na 110 m ovire 14.4, kar niso »mačkine solze« 1 Na kr&tko še o drugih. Ne smemo pozabiti Bolka, ki je v senci ostalih tekel zelo dobro in dosegel mariborski rekord. Vipotnik je osvojil letošnje prvenstvo na 400 m, kjer je bil v zadnjih metrih hitrejši od Zupančiča. Na 10.000 m pa sta bila le dva in obvezen »sprehod« je bil tu! Majhno presenečenje je pripravila Ljubljana v sprinterski štafeti. Priča- (Nadaljevanje na 2. strani) Pred soncem, dežjem in vetrom najuspešneje čuva Vašo kožo kvalitetna Prizor z otvoritvene slavnosti na stadionu Dinama CENA IZVODA 20 DIN izdaja Tiskovni svet »Polet« - ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Prešern Igor - Rokopisov ne v- čarno - Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« » Ljubljani - Uredništvo in .prava v Ljubljani — Uredništvo: Likozar jeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 37? - Čekovni račun uprave go-KB-2-2-64 - Telefoni: uprava 21-281, uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 to 30 278) - Celoletna naročnina 800 din. polletna 200 din. :::=S||||S ji V Zagrebu je od tfl.-M.ln. na II. gvmnaestradi sodelovalo 14 držav Poštnina plačana v gotovini Leto XIII. — štev. 28. ■■■■■■■——■S1 IMIIMMHHH V Ljubljani, 14. julija 1957 Čehinje so s svojo vajo navdušile 30.000 gledalcev na stadionu Dinama v Maksimiru ■_______________________________________m STEPANOV skočil v višino 216 cm V Leningradu je «rčera| sovjetski atlet boljši rezultat na svetu s časom 13:20.8 min. ski zvezni kapetan. Z imenom Nauscha DsegeV m< kor d s skokom v višino z 216 cm. Dose- Jurij Stepanov dosegel, nov svetovni te- na 880 y Delaney (irska) 1:49.6 na 120 y z je povezanih mnogo slavnih dni avstrij-ovirami Finsela (Irska) 14.7, na 1 miljo New- skega nogometa, saj je bil eden od danji rekord je tinel Amerikanec Dumas z 215 cm. Stepanov je dosegel ta rekord na medsebojnem dvoboju s Finci in je najprej porušil sovjetski rekord z 210 centimetri, nato pa prosil naj mu dvignejo lestvico na 216 cm. To višino je preskočil že pri prvem poizkusu z veliko lahkoto, na kar je poizkušal pre- sen (Britanija) 4:06.7 itd. "Na atletskem mitingu o Moskvi je Rus Butalov dosegel nov rekord SZ v skoku s palico z rezultatom 4.50 m. Crappova — 800 m prošto 10:24.3! V Honoluluju je bilo včeraj plavalno tekmovanje, pri čemer sta bila dosežena dva skočiti še višino 218 cm, kar mu pa pri ' , , , ■ v f nova svetovna rekorda za zenske. V plavanju dvakratnem poizkusu ni več uspelo. Na istem tekmovanju je Rus Mi kaj lov Telovadkinje Wa!esa so na gymnaestradi prikazale lepo znanje izenačil evropski rekord v teku 110 m z ovirami s časom 13.9. Ta rekord drži trenutno Lauer (Nemčija). V Londonu je bilo včeraj atletsko tekmovanje, na katerem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. V teku na 3 milje je Ibocon (Britanija) dosegel do sedaj drugi nuj- na 800 m prosto je Avstralka Crappova dosegla nov rekord v času 10:24.3, drugi rekord pa je dosegla Amerikanka Rameyeva v metuljčkovem slogu na 100 m v času 1:10.1 minut. Na Dunaju je na posledicah srčne kapi umrl VValtcr Nausch, nekdanji avstrij- igralcev slavnega Wuntierteama, kasneje pa pravtako uspešen na mestu zveznega kapetana. Rapid ; MTK 4:1 (0:1) V tretji tekmi za SE pokal je dunajsko moštvo Rapida premagalo MTK z visokim rezultatom in se uvrstilo v polfinale tega tekmovanja. V torek bo Rapid nastopil na Dunaju proti Vojvodini. Naročajte se NA POLET Lešek za las zgrešil 4.40m Bomo še imeli Balade? ' (Nadaljevanje s 1. strani) kovali smo zmago Brodnika pri skoku v višino in res je zmagal z najboljšim letošnjim rezultatom v Sloveniji. Dober je bil tudi Penko v krogli, slabši pa metalci diska, ki imajo opravičilo, ker betonskega kroga niso vajeni. V mariborskem finalu na 100 m za ženske je edina Pucova poizkušala ogroziti Lubejev©. Tek na 800 m je potekel brez posebnosti. Slamnikova je zmagala z veliko prednostjo. Isto velja za ovire, kjer Stamejčiče v a ni imela nasprotnice. V skoku v višino so bile ogorčene borbe, v krogli pa 3 tekmovalke na zmagovalnem odru. V disku je bilo isto kot pri moških: beton je oviral tekmovalke. Rezultati prvega dne — moški — 100 m: Lorger (K) 10.8, Milanovič (O) 11.1, Borštnar 11.2, Šoba (oba Lj) 11.3, 400 m: Vipotnik 50.5, Zupančič 51.1, Cajhen 51.3, Kopitar (vsi K) 51.9, 1500 mr Naraks (K) 4:04.0, Homan (Lj) 4:04.4, Svetina (O) 4:07.6, Ver k (K) 4:12.4, Aljančič (O) 4:16.4, 10.000 m: Male (K) 36:20.2, Kogovšek (Lj) 36:57.0, 110 m ovire: Lorger (K) 14.4, Puc (Lj) 15.1, Kovač (K) 15.4, Bolko (B) 15.8, v predteku Brodnik (K) 15.7, višina: Brodnik (K) 185, Koncilja (Koč) 183, Potrč (NM) 175, daljina: Kolnik (O) 6.65, Borštnar (L) 6.46, Bolko (Br) 6.17, krogla: Penko (O) 15.01, čihal (Koč) 13.65, Golc (K) 13.30, disk: Peterka 43.33, Golc (oba K) 42.49, Penko (O) drugem krogu v vodstvu, je bil tudi na koncu nekoliko močnejši. V nekaterih disciplinah se je danes ponovila včerajšnja slika, ko je bilo na startu le malenkostno število tekmovalcev. Kot zadnja disciplina je bil skok ob palici. Naš rekorder Lešek je najprej izločil svoja Svetina (O) 15:53.4, Male (K) 16:41.2, Polnar (Br) 16:43.2, 400 m ovire: Zupančič (K) 56.2, Kopitar (K) 56.4, Breznik (Lj) 59.4, 3000 m ovire: Aljančič 10:13.4, Udovč (oba O) 10:45.0, troskok: Kolnik (O) 13.66, Brodnik (K) 13.57, Sevšek (Mar) 13.00, kopje: Kopitar 63.11, Kač Slovensko teniško prvenstvo Kamniku, Jesenicah in drugod boje končano. Novi prvaki za rijo še z drugačnimi težavami. Tam ................ niso težave samo z žogami, ampak so še večje — igrišča. To je pa temelj tega športa. Brez tega ni igre. leto 195? so: člani A: Škulj A., (O), mladinci: Černigoj (B), ženske: Žnidar (O), mladin- ke: Žnidar (O), člani B: (se Ko bo to urejeno, lahko računamo tekmeca Milakova in Lukmana, nazadnje pa 55.82, Rojc (vsi K) 53.41, kladivo: Markež še naskakoval rekordno višino 4.40. V prvem (Mar) 48.65, Peterka (K) 46.08, Ledinek (Mur) igra v Mariboru), starejši člani: Bergant (B), pari moški: Pucihar-Žerovcc (O), mladinci: (se igra v Mariboru), mešani: Pueihar-Žnidar (O). Po prvenstvu smo govorili s tov. skoku bi bil kmalu uspešen, ostala dva pa 45.43, izven Bezjak 59.20, Račič 58.97, Kopri- dr. BieiWCisom, funkcionarjem 1ZS vica 53.31, palica: Lešek (K) 4.30, Lukman in dolgoletnim igralcem. Med dru sta bila nekoliko slabša. Pri ženskah je v metu kopja pripravila presenečenje Stamejčičevo, z najboljšim letošnjim slovenskim rezultatom. Če pogledamo prvenstvo kot celoto, smo z njim lahko zadovoljni, tako kar se tiče rezultatov in udeležbe. Organizacija je bila tudi danes solidna. Rezultati — motki: 200 m: Milunovič (O) 23.0, Puc (Lj) 23.3, Vučer (K) 23.5, 800 m: Vipotnik (K) 1:51.8, Tratnik (O) 1:55.2, Cajhen (K) 1:56.6, Veber (Lj) 1:58.5, 5600 m: na hitrejši napredek teniškega športa v Sloveniji.« Zanimalo nas je tudi, kaj misli dr. Bleitveis o nekaterih naših novih prvakih, predvsem o Aleksandru Škulju. »Škulj je nesporno naš najboljši igralec,« je dejal dr. Blei-tveis. To je talentiran igralec, po- (CZ) 4.20, Milakov (CZ) 4.io, Brodnik (K) gim nam je povedal tudi to: »Dolgo |eS Pa vet* da brez načrtnega 3.90, Kolnik (O) 3.9o, Oman (Lj) 3.70, A da- let s mo se borili s finančnimi teža- J_n trdega ; treninga ne^more ni h ce mič (Koč) 3.70, 4 x 400 m: Kladivar 3:29 2, vami. Na razpolago ni bilo dovolj ženske — 200 m: Pne (Lj) 27.0, Utermiler log, loparjev in drugih rekvizitov. (Mar) 28.4, Pivk (Lj) 3i.6, daljina: Stamejčič Letos srn o te, za razvoj in napre-(O) 5.29, šk:jancc (O) 4.98, Lubej (Mar) 4.97, dek teniškega športa tako potrebne kepje: Stamejčič 38.79, Škrjanec (obe Oj predmete dobili v nekoliko večji 37.53, Škodnik (K) 34.72, Pristovšek (K) 34.31, množini. To se je čutilo takoj pri postati dober igralec. Na žalost pa ima tudi on težave, saj zaradi študija ne more trenirati tako kot bi želel.« Ko smo opazovali dvoboj pod Čeki novim gradom, smo opazili, da Stamejčič) 53.2, Ljubljana 54.4, Kladivar 54.7. Rožman Marko prvenstvu. Ne smemo pa pozabiti, da se. društva v Kranju, Celju, 3:41.0 Jungvvirt (CSKl, 3:41.2 Delany (Ir). Komsj so se finski z tleti v Turlcuju 42.11, Markež (Mar) 40.40, 4 X 100 m: Ljub- na Finskem so v četrtek kar 3 finski 3:40.8 Iharos (Madž), 3:40.8 Waern (Šved), Jjana (Borštnar, Puc, Breznik, Soba) 44.3, tekači Izboljšali svetova' rekord v teku Kladivar 44.5, Kočevje 46.4, ženske: 100 m: na iggg m, y ga je imel Madžar Rozsa- Lubej (Mar) 12.9, Puc (Lj) 13.2, (predtekmo- vgigy; s 3:40.6. Zmagal je v fotofinišu dobro od-ahnlli od trikrat izboljšanega vanje 13.0), Unlerreitrr (Mar) 13.2 (13.1), Le- (vrstni red so določili šele potem, ko ban (K) 13.3. 800 m: Slamnik (K) 2:20.7, Gor- EO pregledali film o prihodu v cilj), šin (NM) 2:32.5, Belaj (K) 2:37.2, $0 m ovire: oiavl Salsola s 3:40.2 pred Olavi Salone- 4Xtco m: Odred (Oselj, Breščak, škrjanec, večji udeležbi igralcev na letošnjem gledalcev skora j ni. Zanimalo nas je. kaj misli o tem dr. Blebvpis. »Ko se bo dvignila kvaliteta tenisa, se bo povečalo tudi število gledalcev. Saj to velja tudi pri drusrih športih. Kar spomnimo se na Odred. koliko je bilo gledalcev, ko je igral v zvezni ligi in koliko jih je sedaj. Največ gledalcev je prihajalo na teniške dvoboje, ko so i sr rali še igralci kot Mitič, Pa la d a in drugi. Razumljivo, da sta bila kvaliteta in sloves igralcev najboljša reklama. Da pa jih je letos bilo tako porazno malo, pa je bila kriva tudi vročina, ki je povzročila, da so se še najbolj goreči ljubite! H tega' športa šli raje hladit v Savo in drugam, kakor pa da bi se -nekii« na soncu.« P. A. Fantastični JUNGWIRT Nov svetovni rekord 3:38.1 no 1500 m Na atletskem tekmovanju v Turku ju 3:40.8 Tabori (Madž), 3:40.8 Nielsen (Dan), korti istega dne toiikokrai poročen Sicer pa za Jungwirta to ni nič čudnega, saj je tudi s svojim dosedanjim rezultatom letos vodil na rang lestvici v tej disciplini. STRELSKE TEKME V PTUJU Ptuj, 14. jul. Na okrajnih strel- svetovnega rekorda na 1500 m, že je svet skjh tekmali v streljanju z vojaško presenetila novica, da ta rekord ne drži puško za Titovo tarčo je nastopilo več. V Pragi je namreč češkoslovaški 27 stre]cev. Rezultati: 1. P alko Stamejčič (O) 12.0, Ostrovska (B) 13.4, (13.1), nom v istem času, Vuorisaom 3:40.3 ln atlet Jungwirt dosegel nov rekord na (Turnišče) 191 krogov od 300 mož-P.ečnik (K) 13.7, Breščak (O) 13.9, mirna: gVedom Wi Tnom 3:40.8. Tak velikanski enaki progi z izrednim rezultatom 3:33.1, ^ 2- Laura (ŽPf 190, 3. Kolarič Kuntarič 140, Drolc (obe Lj) 140, Stamejčič us£>eh finskih tekačev na srednje proge kar je več kot za 2 sekundi bolje od (|Q^jr) jg^ j|<). Podeljeni sta bili 2 (O) 140, krogla: Usenik 14.61, Hudobivnik je prjgel tudi za najboljše poznavalce rezu .ta ta, ki ga je dosegel Finec Salsola. srekrnj jm 9 bronastih značk. V br-(obe O) 12.60, Celešnik 11.81, Pristovšek ve£ kot nepričakovano. Absolutna lest- Brez d\cma pomeni to rušenje rekorda zostrel jan ju Z 10 metki v 1 minuti (obe K) 10.55, disk: Celešnik (K) 40.70, Use- vica na 1500 m je sedaj naslednja: 3:40.2 enega najzanimivejših dogodkov v sve- • 7ma,,a| Kolarič S 40 krogi. Med nik 37.48, Hudobivnik (obe O) 36.55, Kač (K) salsola (Fin), 3.40.2 Salonen (Fin), 3:40.4 lovni atletiki, kajti le redko se zgodi gkjpamij je bilo najboljše Kidriče-33.00. Vuorlsalo (Fin), 3:40.6 Rozsavolgyi (Madž), kaj podobnega, da bi bil svetovni re- y0 pre Sardinšek, Dominko s področja Sada in nazaj v Beograd. Dirkači bodo torej vozili po valovitih cestah Srbije, ki lahko prinesejo vsem udeležencem izkoristiti vseh priložnosti za dosego golov. Sodniki so dobro opravili svojo nalogo. Vodijo Jesenice pred Rudarjem, oba po dve točki . Maribor. Nemčije, Poljske, Belgije, Bolgarije in borba je bila tudi y teku na 800 m, kjer sta ^ bo vsi k dan start in cilj v ______ ___________ _____ _______________ se za odličnim Vipotnikom borila za dingo in sicer na dirkališču nogometnega igri- jugosiav;je Konkurenca bo Izredno ostra, mesto Tratnik in Cajhen: Prvi, ki je bil v Sča Radničkl. Kolesarji bodo vozili od za osvojitev prvega mesta Avstrijci. Jugoslavija bo nastopila verjetno v tej postavi Petrovič, Vafčič, Levačič in Bajc, v kolikor slednji ne bo preutrujen zaradi nedavne dirke okrog Avstrije. Ce Bajc ne bo pripravljen, bo nastopil v Zvezni zavod za fizično kulturo bo priredil od 1. do 15. avgusta za višje športne trenerje. Udeležijo se ga lahko trenerji, ki imajo izpit za športnega tre- ŠPORT NA VRHNIKI Vrhnika, 14. jul. V počastitev vuBus.av.je t-j tankistov na Vrhniki ic bilo nerja ln najmanj 3 leta praktičnega dela največ možnost, med etapam: pa Imajo V v tem pokl.ru. malem rokometu je moštvo Borca iz Šentvida premagalo Garnizijo s 36:13 (19:8). Tudi v odbojki je bil Borec boljši, saj je premagal Garnizijo s 3:0. Nogometna tekma med bo nastopila če reprezentanca Slovenije Ljubljana, 14. julija. V dneh od 12. do ležbe tudi kvaliteta in organizacija tek-14. t. m. Je Republiška modelarska ko- movanja na dostojni višini, kar naj bo misija pri Letalski zvezi Slovenije na organizatorju v vzpodbudo pri prihodnjih Igriščih pod Cekinovlm gradom in na prireditvah, ljubljanskem letališču priredila republl- in še nekaj tehničnih rezultatov tega V postavi Šebenik, Flajs, Rak in Božnlk, ški mode’arski zlet In prvenstvo, katere- prvenstva: hitrostni modeli: 1. Rozman med posamezniki a še Židan in Bergant, ga se je uri ležilo lepo število letalskih e 1 G.5, p Pr/tavc 616.5, 3. Omejc 536, 4. Tr-modelav.ev — 163, ki so tekmovali s 185 pjn 514, seržan 494 točk (23 tekmovalcev); letečimi rr odeli' in na tem zletu pokazali penjači: L Prhavc 820, 2. Smole 752, 3. dokaj lepo kvaliteto v tej panogi letal- Kovačič 524, 4. Rozman 340, 5. Dreher 304 ske dejavnosti. Na zletu so nastopili mo- točk (19 tekmovalcev); gumenjaki Wake-delarji iz Ljubljane, Maribora, Celja, fiejd; L Smole 850, 2. Kocj-nčič 656, 3. Litije, Zagorja, Bleda, Postojne, Novega Dreher 584, 4. Zupanc 460, 5. Lipnik 393 mesta, Kamnika, Kranja In Tržiča. Po- točk (12 tekmovalcev); jadralni A-2 mo-grešali smo le tekmovalce lz Novo Gori- deu; 1. Trpin 839, 2. Lorber 838, 3. Smo-ce, Slovenj Gradca, Ptuja, kjer Je le- je 755, 4. Dreher 720, 5. Kolman 688 točk talsko modelarstvo že prav tako lepo (70 tekmovalcev); pionirski jadralni mo-razvito. deli A-l: 1. Mehak 350, 2. Mrvar 295, 3. Modelarji so tekmovali z motornimi Kumer 283, 4 Polončič 278, 5. Berkopec modeli, hitrostnimi to penjači, nadalje z 271 točk (68 tekmovalcev); ekipni vrstni gumenjaki Wakefield ter z jadralnimi red; i. Ljubljana 7355, 2. Maribor 3396, A-2 in pionirskimi jadralnimi modeli A-l. 3, Litija 3278, 4. Kra*j 2832, 5. Novo me-Največ jih Je tekmovalo v zadnjih dveh Eto 2801, 8. Kamnik, 7. Bled, 8. Celje, disciplinah, v vseh petih pa so se mo- 9. Zagorje, 10. Murska Sobota, 11. Po-delaiji pošteno »dajali«, da bi dosegli stojna, 12. Tržič. : kar najboljše rezultate. Na splošno lahko Zmagovalcl v posameznih disciplinah so prejeli pokale to praktična darila, zmagovalna eki^a Ljubljane pa že drugo Igto prehodni pokal Letalske zveze Slovenije. Zlet je otvoril sekretar GO Letalske zveze Slovenije, tovariš Cedo Mokole/ , * -Jan- Prijave je treba poslati Zveznemu zavodu za fi-učno kulturo (Savezni zavod za fizičku kultura) Beograi, Gračanička 18, najkasneje do 20 julija. Prijavi je treba priložiti dokument o zaključneni ““m ek 1 p iU J u go' ^ ste er ^ pa Z ‘Z7ZZ Garnizijo in domačim Usnjarjem se srednji šoli, potrdilo kluba o stažu v po-med posamezniki. je končala z zmago ekipe JLA — Mlcu športnega trenerja tet dokument o Mimo naše državne reprezentance pa 4:2 (2:2). poklicu športnega trenerja. »Večerno, da je bila poleg številne ude- ' 3 Podlesnik zmagovalec Ljubljana, 14 julija. Kolesarska zveza Slovenije je za poživitev turističnega kolesarstva organizirala danes prav zanimivo dirko turistov med Člani in mladinci, in sicer na 25 km dolgi progi, ki je potekala okrog Šmarne gore takole: Tacen —Šmartno—Skaručna—Vodice—Smlednik—Vikrče—Tacen. P rrd-vsem nas je presentila dokaj zadovoljiva udeležba mladih tekmovalcev, ki so nastopili kljub precejšnji vročini. Videli smo pri njih precejšnjo borbenost in zato so dosegli tudi zelo povprečno hitrost 42.800 km na uro« Po pričakovanju je zmagal med člani Rogov ec Podlesnik, pri mladincih pa je prenesetil Vodičan Jože' Kuclar. Rezultati: turisti — člani: 1. Podlesnik (Rog) 35 00, 2. Zihrl (Vodice), 3. M. Kuster (V) oba v času zmagovalca ; mladinci: 1. J. Kuster (V), 2. Čcšuo* var (R). 3. Kavčič (V) vsi v času 35.000. -č Predstavnice Visoke šole za telesno vzgojo v Rimu so se pokazale * najlepši luči e 14' O L i E 'Si ? Razgovor s kolesarskim reprez t Montom Šebenikom Težka in naporna dirka okrog Avstrije je za nami. V prejšnji številki Poleta nam je član jugoslovanskega spremstva tov. škof Drago, popisal nekaj drobnih zanimivosti s prvih štirih etap, kar nam je zadostovalo, da smo si ustvarili pravilno podobo o vrednosti in sposobnosti tujih in seveda predvsem naših dirkačev. Po vrnitvi v domovino smo povabili v uredništvo člana naše reprezentance, tov. Šebenika Marjana, ki je preživel ognjeni krst na tujih cestah, predvsem pa v tako ostri mednarodni konkurenci. Povedal nam je svoje vtise s poti po Avstriji, ki so zanj kot dirkaču povsem drugačni kot spremljevalcem, ki so se vozili na motornih vozilih. Oh, ti nesrečni začetek! Eden najboljših Rogovih kolesarjev je prav gotovo Šebeniik Marjan in zato so ga tudi uvrstili v reprezentanco. Je skromen lini nič kaj rada m:u ne teče beseda. Verjetno Pa ga je diirka okrog Avstrije talko Prevzela, da mu je razvozi jala tudi •tožilk. saj mam je na naša vprašanja sproščeno odgovarjal. ■ »Kakšna je bila udeležba na tej dimki?! nas ie predvsem zanimalo. »Vozači so bili zelo dobri,$ je začel pripovedovati plavolasi junak lepih im prašnih cest. »Na startni nas je bilo 108 Tekmovalcev. Kasneje so nunogi odpadli i:n vrste so se razredčile, tako, da nas je na oiilj prišlo »e 43. Ce govorim o favoritih, moram na prvem mestu omeniti Bei-Siijee in Švede. Tudi Francozi so bili Vsaj na papirju 'nevarni- toda doletela jih je precejšnja smola, saj *o jim sledili« okvare na kolesih kar ®a tekočem traku.$ »No, nas najbolj zanima ta nesrečni začetek« smo silili vanj. Marjan se je presedel na stolu in Nadaljeval: »Veste, preveč sem formiral! Vozili smo najprej po asfaltni cesti — mislim v 1. etapi — nato pa Naenkrat krenili na prašno in zelo slabo pot. Ta ie bila za marsikoga Usodna im sev.eda tudi z.a nas Jugoslovane. Zaostali smo. fa voriti pa so Vedeli, da morajo že v I. etapi pridobiti dragocene mimute, ikar jim je Rjdii uspelo. Ce ne bi bilo I. etape, “i bilj Jugoslovani znatno boljši..« Vročina, vročina ... Povsem drugačen vitiis dobi poslušalec, če udeleženec dirke priipove-<11 ie svoje doživljaje. Šebenik se je v Pogovora še posebej razvnel, ko Nam je pripovedovat o težavah, Predvsem pa o silni vročimi-, ki je bila na jhujša ovira za vse dirkače. »Vozili smo po soncu in budi vto-čtii. Na cilju posameznih eta,p pa 8'nao v hotelskih sobah opazovali Njvo srebro, ki je bilo vedno silno Visoko. Na soncu prav gotovo 40 sto-b|ni vročim« ali še čez! In v taki ^ročmoj voziti niso mačje solze. In Vendar smo Jugoslovani od etape do e a.Pe postajali odpornejši in nevar-N®jši tudi za najboljše.« Reklama čez vse »Tolikšne reklame res še nisem Z1. Ie,l» niti doživel,« se je še bolj raz-, lyel maš, gost v uredništvu. »Na vsa-koraku, kamorkoli smo prlvo-Povsod je bila talko bučna pro-^Nganda, da nič čudnega, če ie vse rveilo na oest,e jn n,as burno po-j; rNvl jalo. Sip remi jati so nas po su-e'n, Po vodi In po zraku. Fo suhem 66le. kako spremljajo dirkače na 'Ptorniih vozilih. Ko smo vozili mi-„ ° Lžonave, je bilo ogromno gledal-ajV im spremljevalcev na čolnih im o,u."ih vodnih vozilih. In ko sem se e, 'j Droti nebu, sem na vseh sedmih vit'iv *orei cd začetka do konca, r'.i i Zeppelinov balom, :ki ie delal Vs »mo za pijačo Underberg. Na ©tfliflaK crv n.ci e rvnz.rl rmnl r>n- v,d-uš.i SlUlli hjij 11,1 malo nas je tudi, kako je eiaV, Našimi dirkači v posameznih že va ,y Slišali smo namreč, da je niihč ' eia|>i odstopil Vinko Perne, jie ,,e ,|)a n,i vedel odgovora, kako se to zgodilo. Znfll'ni'c'?. se je menda preveč napil 9ra Flajs in njegove težave?« »V 86 naprc> zan'imaJo. M,.ru v-etapi, ko smo taikoi s starta Načelom 11 a ®'km dolgi klanec, je 6tj =Flajsa »stiskati«. V nevarno-s'em Vi ' plas-Nia naše ekipe in ker d,a ;JI! bri močeh, sem mm pomagal, Omo^-?,rev0!ziI tol1 8 km im s tem s bližnja medna rodna tekmovanja. Na dvoboju Avstrija : Jugoslavija v Leobnu bodo reprezentanco vodili Ivkovič, Miloševič in Lenert, trenerja pa bosta Petrovič in Račič. Na dvoboju proti Madžarkam v Ljubljani je vodja reprezentance Dragan Kramer, tehnični vodja zvezni kapetan Milan Vranič. trenerja pa prof. Jože Šturm in Žarko Snsič. Na balkanskih igrah v Atenah bodo z našo ekipo Ivkovič, Takač, Lenert, Vranič in Petrovič, kot trenerji pa Jankovič. Račič in Šturm. Vodja pota za Moskvo pa bo ItoSdar Jankovič. i mro xm Štev. 28. Stran t 400 m: Grujič (P) 46.8, Alimpijevič (P) 49.2, Sabolovič (P) 50.1, Tomašič (Din) 50.3, 800 m: Vipotnik (K) 1:50.6, Grujič (P) 1:52.0, Hočevar (P) 1:52.1, Šariič (P) 1:50.1, 1500 m: Mu-goša (CZ) 3:43.0, Važič (K) 3:47.6, Murat (D) 3:48.6, Vipotnik (K) 3:49.0, 5000 metrov: Mugoša (CZ) 14:08.8, Šliritof (P) 14:30.8, Pavlovič (P) 14:54.6 Važič (K) 15:02.2, 10.000 metrov: Mihalič (P) 30:23.1, Žuvela (Ml) 31:03.0, Pandurovič (CZ) 32:43.2, Škrinjar (Din) 33:04.8, 110 m ovire: Lorger (K) 14.3, Petrušič (Sar) 14.8, Vucelič (Ml) 15.0, Puc (L j) 15.2, 400 m ovire: Cajhen (K) 55.5, Miler (Ml) 55.6, Petrušič (Sar) 55.6, Kopitar (K) 55.9, višina: Marjanovič (P) 200, Miler (Ml) 193, Šepa (CZ) 191, Mar-kulin (ŽK) 187, Kavčič (CZ) 187, daljina: Miller (Ml) 7:32, Pokorn (O) 7.07, Radovanovič (CZ) 6.96, J-ocič (P) 6.88, troskok: Jocič (P) 15.08, Milovanovič (P) 14.50, Kuzmanič (ŽK) 14.50, Simjanovski (CZ) 14.06, palica: Lešek (K) 4.36. Lukman (CZ) 4.33, Skiupek (P) 4.20. Mi lakov (CZ) 4.20, krogla: Škiljevič (P) 15.66, Penko (O) 15.41, Radoševič (Sar) 14.96, Lo-jovič (Sen) 14.86, disk: Radoševič (Sar) 52.10, Golc (K) 48.70. Sekulič (CZ) 46.45, Živojinovič (P) 45.71, kopje: Kopitar (K) 67.47, Vujačič (Bud) 65.93, Pavlovič (1) 63.90, Miletič (P) 63.56, kladivo: Bezjak (Din) 64.73, Račič (ŽK) 62.32, Koprivica (Sar) 60.55, Gajič (CZ) 56.98, 4X100 m Partizan 42.4, Crvena zvezda 43.1, Mladost 43.1, Odred 43.8; ženske: 100 m: Šikovec (K) 12.2, Babovič (Ml) 12.4, Lubej (M) 12.4, Frank (Ml) 12.8, Rajnholc (Sen) 12.8, 200 m: Šiikovec (K) 25.3, Lane (Ml) 26.6, Rajkov (Vojv) 26.6, Stamejčič (O) 26.8, 800 m Slamnik (K) 2:16.4, Rajkov (Vojv.) 2:16.4, Hiršter (M. Os) 2:29.9, Goršin (N. M.) 2:31.6, 80 m ovire: Babovič (Ml) 11.0, Stamejčič (O) 11.8, Rajnholc (Sen) 11.9, Ostrovska (B) 12.5, višina: Stanulovie (Voj) 159", Jug (Ml) 155, Lepoša vic (CZ) 152, Panič (Sen) 150, daljina: Stamejčič (O) 5.30, Bed-njanec (Ml) 5.25, Djapaš (CZ) 5.21, Škrjanec (O) 5.15, Rečnik (K) 5.15, krogla: Usenik (O) 14.81, Hudobivnik (O) 13.01, Radosavljevič 12.55, Perovič (Sen) 12.53, disk: Borovec (Var) 64.66, Hudobivnik (O) 42.37, Celešnik (K) 42.09, Bilič (Din) 38.83, kopje: Kalu še vic (CZ) 46.41, Perovič (Sen) 43.43, Koška (Voj) 38.47, Škrjanec (O) 38.33, 4 X 100 m: Mladost 49.9, Kladivar 52.0, Maribor 53.2. Odred 53.5. R. M. Malokatera atletinja je v tako kratkem času prehodila, ali bolje rečemo, pretekla pot od začetnice pa do slovenske im celo državne rekorderke kot Olga Šiikovec. Je nekakšna rekorderka v tej »disciplini«. Ta plavolasa tekačica na kratke proge se je pričela ukvarjati z atletiko dokaj pozno. Šele leta 1954, z Skupaj z Milko Babovič je od nedavna tudi Olga Šikovec (Kladivar) najhitrejša Jugoslovanka. Na državnem prvenstvu, ki bo čez teden dni v Ljubljani, velja za favorita na 100 in 200 metrov 2|2 leti, se je vključila v atletsko društvo Kladivar in že prihodnje leto postala na j hitrejša Slovenka, saj je dosegla rekorda na 100 in 200 m. Istega leta je bila prvič tudi že državna prvakinja. V sezoni 1956 je ponovila svoj rekord na 100 m, razen tega pa še dosegla jugoslovanskega na 60 m. Na prvenstvu v Zagrebu je tedaj zmagala na 100 in 200 m. Proti koncu pretekle sezone pa so jo mnogi že »odpisali«. Poškodba na nogi jo je zelo ovirala in tudi z letošnjim zimskim treningom iz istega razloga ni bilo veliko. Toda že prva letošnja tekmovanja so pokazala, da ni več sledu o kaki poškodbi in forma Kladivarjeve atletinje se je hitro dvigala. Že- na dvoboju Ljubljana : Budimpešta je bila odlična, zlasti na 200 m. Na nedeljskem troboju republik v Valjevu pa je s precejšnjo prednostjo zmagala na 100 m z odličnim rezultatom 12.2 izenačila državni rekord Babo-vičeve. Vrstni red najboljših Jugoslovank na 100 m bi bil po rekordnem teku Šikovčeve naslednji: 12.2 Babovič (Ml), 12.2 Šikovec (K), 12.3 Bogič (M.1), 12.3 Frank (Ml), 12,4 But ja (Ml), 12.4 Knez (Žel. M j, 12.4 Stamejčič (O), 12.4 Lubej (M), 12.6 Bajželj (Žel. M), 12.6 Stefanovič (CZ), 12.6 Unterreiter (M), 12.6 Grubič (CZ). In še razvoj rezultatov šikovčeve, ki je doma iz Radeč, službuje pa v Celju: oživelo 1954 60 m 8.0 100 m 13.6 200 m 1955 7.9 12.3 25.5 1956 7.6 12.3 25.6 1957 8.0 12.2 25.3 Koristna pobuda Okrajne zveze „Parlizan" v Celju Slovita gozdna šola v Mozirju je te dni spet oživela ... Že nekaj dni Slišiš v borovih gozdičkih človeške glasove in vidiš marljive telovadce, ki se podijo za žogo, skačejo v višino, telovadijo na orodju in plavajo v topli Savinji. Spet je kakor že vrsto let zaporedoma: ob robu jase stoji vrsta šotorov, zjutraj kliče dežurni zaspance v zbor, iz kuhinje, kjer pripravlja marljiva Micka tečne obroke hrane za lačne želodce, se vali dim. Letos so prvi začeli Celjani. Okrajna zveza »Partizan« Celje je v četrtek sklicala na petdnevni tečaj društvene načelnike in načelnice, lahko rečemo, da je udeležba kar dobra. Od 34 društev celjskega okraja je v tem tečaju zastopanih 21 partizanskih osnovnih enot. Prišlo je 19 vodnikov in 13 vodnic. Večinoma so zbrani načelniki in načelnice (21), med njimi pa je tudi nekaj vodnikov vrst ali oddelkov. Vendar so to izključno vaditelji, ki so s svojim društvom že dlje časa neločljivo povezani. Torej, nikakršni novinci ali »analfabeti«, ki bi se Šele v tečaju prvič srečali z žogo, kroglo in bradljo. Zamisel Okrajne partizanske zveze v Celju je vsekakor koristna in posnemanja vredna. Že večkrat smo ugotovili, da je znanje večine vaditeljev v društvih še pomanjkljivo. Takšen tečaj je najboljša priložnost, da se vodniki iz raznih društev med seboj spoznajo im navežejo tovariške stike, obenem pa si obnovijo in izpopolnijo teoretično in praktično znanje. Toda tečaj Okrajne zveze Celje je treba pohvaliti še z druge plati. Okrajni načelnik tov. Vitanc je razen okrajne inštruktorice Ivanke Kosove in predmetnega učitelja Bračuna povabil k predavateljskemu delu tudi diva absolventa Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani: tov. Filipančiča im Gorkiča. Torej, pravilna poteza, ki kaže, da je sodelovanje med pairtiizansko organizacijo im našo tovrstno šolsko institucijo potrebno ne samo v besedah. marveč predvsem v praksi. In praktičnega dela je bilo v tem tečaju več kot dovolj. Kakšen pa je bil program? Ude-lfeženci tečaja so se spoznavali z atletiko, nogometom, odbojko, košarko, rokometom, plavanjem, ritmiko in vajam; n.i orodju, pa tudi orientacijski pohod so opravili. Zjutraj pred 7. uro je dežurni vrgel zaspance iz šotorov, ob 7.30 se je že začelo praktiJco delo, ki je trajalo do 11. ure. Opoldne so tečajniki počivali ali se kopali, od 16.30 do 18.50 pa so bila spet predavanja. Program je bil torej kar obširen za teh kratkih 5 dni. Izbrali smo dva udeleženca, naj sama povesta svoje vtise iz tečaja in nekaj o svojem društvu. Tov. Stvarnik Vida, načelnica »Partizana« Velenje, je dejala med drugim tole: »Zelo veliko sem pridobila in zadovoljna sem s tečajem. Le žal, da je tako kratek. Lepo bi bilo, če bi trajal tak tečaj vsaj 14 dni.« Načelnik društva Šmartno ob Paki, tov. Daro Kotnik, je star šele 18 let. Letos bo Šel v 8. razred gimnazije v Celju, potem pa gre na Dl F v Beograd. Ima veliko veselje do fizkulture. In kaj pravi o tečaju? Skoraj isto kot tov. Stvarnikova. »Veliko sem pridobil, a 5 dni je le malo. Kar prehitro je minil tečaj.« T udu m,i smo tega mnenja. Ta seminar je nedvomno koristil vsem udeležencem, a kaj, ko v 5 dnevih ne moreš dosti pokazati in naučiti, ■ zlasti če je snov tako obširno zajeta. Morda bi drugič kazalo v podobnih tečajih vso snov osredotočiti na 2 ali 3 panoge, kjer je znanje večine vodnikov najbolj »šepavo« (n. pr. rokomet, košarka,odbojka, atletika). O tem bi pač kazalo -nekoliko razmisliti. In kaj smo še opazili na tečaju? Nedvomno je bil osnovni, cilj. tečaja dosežen, saj so se udeleženci spoznali med seboj in si osvežili in do. 'polnili znanje v dokajšnji tne.ri. Vendar bo treba takšnih in podobnih oblik tečajev še mnogo več. Sredstva za vzgojo kadrov bo pač treba dobiti, ker je: denar, ki ga investiramo v te namene, najbolje naložen. Na tečaju v Mi zor ju smo namreč znova ugotovili dvoje: prvič, dia je povprečna raven strokovne sposobnosti društvenih načelnikov — z redkimi izjemami — še precej šibka. In drugič: da imamo strokovnjakov bore, bore malo. Pravzaprav imamo v vsakem kraju 2 do 3 ljudi, ponekod pa samo enega, ki vse »vleče«. Le v večjih mestih je nekoliko bolje, pa tudii ne dosti. Samo dva primera: v Šmartnem ob Paki je načelnik Kotnik edini strokovnjak. on vodi vse moške oddelke. Prihodnje leto bo odšel na študij. Kaj bo potem z diruštvom? Isto je v Velenju, kjer je tov. Stvarnikova osa ml jena in leži vsa teža dela na njenih ramenih. Zato bi moral vsak okraj podobne seminarje za društvene načelnike prirejati v-saj dvakrat letino, če ne večkrat, razen tega pa še vsaj dva obvezna tečaja za nove vodnike. O društvenih tečajih pa sploh ne govorimo, tu bi morali vzgajati pretežni del vodnikov. Skratka, dokler ne bodo iz vseih vrst tečajev kar »bruhali« novi vodniki, toliko časa si ne moremo obetati znatnejšega napredka. P.I. V zadnji številki nismo objavili rezultatov troboja v Valjevu, ker je bilo tekmovanje končano zelo pozno in smo rezultate prejeli šele po zaključku redakcije. Danes bomo to nadoknadili z najvažnejšimi izidi: 100 m: 1. Šikovec (Sl) 12.2, 2. Babovič (H) 12.5, 5. Lubej (Sl) 13.0, 200 m: 1. Šikovec (Sl) 25.6, 2. Lane (H) 26.6, 6. Puc (Sl) 27.3, 800 m: 1. Rajkov (S) 2:16.4, 2. Slamnik (Sl) 2:17.5, 5. Goršin (Sl) 2:31.6, 80 m ovire: 1. Babovič (H) 12.0, 2. Stamejčič (Sl) 12.3, 3. Ostrovska (Sl) 12.6, višina: t. Sta-nu.lovič (S) 159, rekord FLRJ, 5. Cvikl (Sl) 140, 6. Kolnik (Sl) 138, daljina: 1. Stamejčič (Sl) 5.30, 2. Djapaš (Sr) 1 5.21, 5. Rečnik (Sij 4.92, krogla: 1. Usenik (Sl) 14.10, 2. Hudobivnik (Sl) 12.72, disk: 1. Borovec (H) 44.66, 2. Celešnik (Sl) 40.31, 5. Hudobivnik (Sl) 39.77, kopje: 1. Kaluševič 'Srt • 43.26, 3. Škrjanec (Sl) 38.33. 4. Pri-stovšek (Sl) 35.67, 4X100 m: Klimatska 49.8, 2. Slovenija 50.1. Končno stanje v točkah: Slovenija 77. Hrvat- ■ sk-a 67.5, Srbija 65.5. V posameznih dvobojih je Slovenija premagala Srbijo z 59:47 in Hrvatsko s 56:49. Srečanje Hrvatska : Srbija se je končalo neodločeno 52,5:52.5. Eldorado športnikov v Seči je že sprejel prve goste Kakor lani, tako je tudi letos športna zveza Slovenije pripravila svoje okrevališče v Seči pri Portorožu in tam omogočila športnikom in športnim delavcem, da se-s svojimi družinami ob morju odpočijejo od naporov celoletnega dela in si naberejo novih sil. Že prve dni junija je bilo vse pripravljeno in prikupna vila rdeče barve, ki se dviga na malem rtiču nad solinami, vidna že od daleč, je sprejela prve goste. Seveda, ker je vila premajhna, da bi sprejela vse tiste, ki si žele počitka ob morju, je večina odšla v »depandanse« — v lične lesonitne hišice, ki so posejane nekaj korakov za vilo. No, pa ni treba misliti, da je počitek v leso-nitni hišici kaj slabši, saj so prav lepo urejene in opremljene. Samo enkrat so lani prebivalci teh vveekendov »nastradali«. Strašen vihar je nekaterim prebivalcem prevrnil streho nad glavo — toda brez hujših posledic. Letos pa o kakšnem viharju še ni ne duha ne sluha. Nasprotno, popolno brezvetrje Je, zraven pa še ta neznosna vročina, da bi si verjetno marsikdo od srca želel za spremembo nekoliko barje, In kako so preživeli prvi dopustniki svoj oddih v Sečil Lahko rečemo, da so bili vsi zadovoljni. Kako tudi ne bi bili ? Vreme je že cel mesec dni kot naročeno, pravzaprav je že kar preveč sonca in vročine. Le pomislite — morje ima 30° Celzija. V takšni mlaki se pač nič ne osvežiš. Zato tudi vsi tisti, ki te pasje dni herojsko prenašamo v sopari ljuMijiansIkega ali mariborskega asfalta iiin se dan za dnem kuhamo v temperaturi od 32 do 37 stopinj, prav privoščimo prebivalcem Seče kakšen dan dežja, ki bi se tudi nam prilegel. Drugače pa je v počitniškem domu vse v najlepšem redu. Za dobro in tečno jedačo skrbi kuhinjsko osebje, ki je že lani zadovoljilo tudi najbolj razvajene ljubitelje kulinaričnih umetnosti. Pokroviteljstvo nad celotno »družino« športnikov v Seči pa ima upravnik Lovšin, ki ga vsi smučarji prav dobro poznajo, saj je popularni »Frenk« skorajda sestavni in neločljivi del Smučarske zveze Slovenije. Samo še ena težava" tare prebivalce doma v Seči: voda! Še vedno je treba dovažati pitno vodo s cisterno, kar je res nevšečna reč. No, pa upajmo, da bo tudii ta problem, če ne letos, pa vsaj prihodnje leto zatrdno spravljen z »dnevnega reda«. Dotlej pa je pač treba še nekoliko potrpeti. Lepo presenečenje za Klančišarja Uredništvo Ljubljanskega Dnevnika je pretekli teden po zaključnem ocenjevanju nagradilo najboljše slovenske nogometaše v conski ligi za leto 1956/57, Prvo nagrado je prejel Sočan, član Ljubljane, drugo Klančišar (Odred), tretjo Blaznik (Lj), četrto Gruden (Lj) in peto Medved (O), Kot smo pa zvedeli, simpatizerji Odreda niso bili pravlakšnega mnenja kot uredništvo Ljubljanskega Dnevnika in bi moral biti po njihovem izbran za najboljšega nogometaša Klančišar. Zalo so sklenili temu požrtvovalnemu nogometašu kupiti darilo. To so v resnic; tudi storili in tako je Klančišar od Odredovih kibicev prejel v četrtek v dar lepo ročno uro. Obrnil se je na naše uredništvo z željo, da bi tem navdušenim navijačem izrekel javno zahvalo in to željo smo mu tudi radevolje izpolnili. To je bilo zanj seveda kaj lepo presenečenje in dostojna nagrada za njegovo požrtvovalnost v nogometnem športu. Žabji kralj C i Za dvigalci uteži, strelci in igralci namiznega tenisa so sedaj tudi kitajski plavalci dosegli svetovno raven. Tudi svetovnega rekorderja že imajo. To je mladi Ci Le Yin, ki je nedavno dosegel svetovni rekord na 100m prsno. Plavati se je naučil že v mladih letih v Hongkongu, kjer je doraščal. Že kot otrok se je najraje valjal po vodi in njegovi vrstniki so ga kmalu imenovali »žabji kralj«. Pred nekaj leti se je preselil v Peking, kjer je začel obiskovati Inštitut za telesno vzgojo. Pred dvema letoma je dosegel prvi kitajski rekord in leto dni kasneje so ga počastili z naslovom »Mojster športa«. V začetku letošnjega leta pa je bolezen ustavila njegov nadaljnji napredek. Kljub daljšemu odmoru po je bil kmalu zopet v formi io 1. maja je v Kantonu preplaval 100 m prsno v času 1:11.6 in po radiu je šla v svet vest o novem svetovnem rekordu. To je prvi rekord v tej disciplini po novih določilih mednarodne plavalne zveze, ki zahtevajo, da mora biti dosežen v 50-metrskem bazenu in brez plavanja pod vodo. Mladi kitajski plavalec pa s tem še ni povedal zadnje besede in vsekakor bomo lahko kmala zopet čitali o novih rekordnih p°' dvigih kitajskega študenta. ™ MZjcM*. a »aal cHŽaigll j»^aya^^^lwfaw Tekma za 20 litrov vina in nečeaeoa ovna Nogomet igramo običajno za točke aiii ipokate ,i;n na prijatetjslki.h tek-tttaih. Nedavno ipa so u ved Ji tud;i no-"te »modo«. 'Vedite, da sto pri nas, v naši diOEuo'vainil! Igrati so začeli za tirno im tit> terna tudi za pečene d'o-bitote... Kje de, boste rekli. Že nekaj mesecev se dogajajo v glavnin,stki Požeg! in okolišlkith vaseh Budine stvari. Teikim-e prirejajo po Svatovskih oibiča jih ob vi,mu, žganju, Pečenih prašičih im ovnih! Nedavno so se nogo v asi »Babje Kore« iz Po,žoge d-ogov :,i s športniki iz Aiaigiucev, da bodo odiiigrald s injimi tekmo. Na dam tekme so Požeta,n i vzeli s seboj za »srečno Set« precejšnjo količimo slivovke, ; A.gaitiince so prišli že precej oka-teni prav tedaj, ko ie vladalo tam te precejšnje »razpoloženje«: domačini so peklili tov,na in točili vino. otove,da so se jim Pož-eioainii takoj Pfiidiriuižiili im začeli veseljačiti, naj J-toselija pa je nelkdo predlagal, naj ®i vendiamle odigrali tekmo, in sicer »pijamrimii in naikresianimii«. Za korajžo ie vsak še krepko »pogledal v kozarec« iin odšli so na igrišče, leikma seveda ni mogle biti ptodob-Ba Pravemu nogometu, ker ie imela Pravo kiamrimiišiko vzdušje. Krc ali so no nogah in se navsezadn je raz-™i precej potolčeni. Zares čudimo je, dia loikalme oblasti fh mo-gome-tmi fonuma takšnih »tekem« ne preprečijo... Nasmolili so se... Tndii ta zgodba govori o »pečen ju«, h> pot o ipečeimem jagnjetu. In spet le v zvezi z nogometom! V južni skiuipiin! tekmovanja v Krajinskem teatru bi morata Siltobodia iz Tam-®iča premagati moštvo Brusmika s ');b, če ibi hotela .postati prvak. Fumk-Ctonatjj Sloboidie so se re;s siporazu-®teK s funkcionarji Brusnika, da bi "fuismičami njihovim igralcem »Ja-žjralii«. Zn nagrado so jim obljubili 7®'kg težko- pečemo jagnje. Na dam -kune so Brusnicami prišli v Tam-®'ic dve urii pred začetkom, seveda 7 dobri veri', da bodo za kosilo do-obljubljeno poslastico. Billi pa ,te razočarani, ker so jim »goisto-"•Kubmi« domačimi dejali, da bo jag-®'j'e ‘pečemo šele po tekmi. Birusiniiča-N so odšli na igrišče lačni, tako da jfte ie pošteno krulilo po želodcih. c®P»a>v so bili zelo slabe volje im so 'imeli premoč, niso »znali« doseči kotla. V drugem polčasu so pa dovo-'li domačim, da so dosegli S golov, ni 'Pa nobenega. «oda. kako so bili raziočarami šele 'tekimii! Ko so zahtevali nagrado,. ^9, jim domačini rekli, da jagnjeta 'kjer niso mogli kupiti. Šele tedaj te .videli, dia so osl epar i eni za zmia-jp ki bi si .jo lahko priborili, .im še obljubi jemo »nagrado«... Najbolj nezadovol jen pa . je biil i™ov sred ni ja krilec. Zaradi tega. «!w 'e dtomiačim podajal žoge. da bi rjjtegli gole, je prejel zasluženo 169ten — eno leto prepovedi igranja. Nenasitni Madžari ^ četrt finalu tekmovanja za SE ^ ^ bi morali hiti. kot ie znano, ,yt]'iČ odigrani tekmi med duinaj-. jjgvJ1 Riaipidom in MTK iz Budim-Ziii e *er medi Duiklo a in CrvenO zve-&ri|' n® Dunaju Tako bi Dunajčani | " krepko na svoj račun, ker bi ttolnv 'k® hkrati ogledali dve kvaili-*eikmi. Do tega pa mi prišlo iz dž ® ®vnega razloga. Vodstvo ma-p,rars*ega MTK je pokazalo svoje ve -megalomanske »vrline«, kajti Vsp .^i d-o-hro-dika. ki bi pripadal m štirim klubom, ie za svoj klub zahtevalo polovico vsega dohodka z obeh tekem, Ostalo polovico pa je »velikodušno« pr e pustilo Ra pidu, Dukli im Crvemd zvezdi. Ko-1 kaže, imajo Madižuni precejšen apetit do denarja ... Telefonski razgovor V prejšnjo številki smo poročali, da namerava Kiriiv-okuca zapustiti Crvemo zvezdo in se preseliti verjetno v Borovo. Z vstopom Borova v zvezno ligo pa n,e bo nič. Zalo tudi Kiriivpkiuča najbrž tam ne bi ostal. Žarnimi veje pa je, d,a je vodstvo C r ven e zvezde taikoj po tekmi med Duiklo .In Crveino zvezdo imelo z vodjo pota svojega moštva mednarodni telefonski razgovor — zaradi Krivoikiuee. Le--ta j-e. kot je znano, n,a tej tekmi branil odlično, v stilu B-eare. Ker Bear a še nekaj časa zaradi poškodbe -ne bo mogel nastopiti. se seveda Zvezdiaši sedaj na moč trudi jo, da bi ohranili K ni voku 60 pri svojem klubu. Kakšna je bila po-sle-dica tega telefonskega razgovora, nam ni znano, do 15. julija pa bo zadeva postala jasna, ker dolile i s-e bo moral Krivokuča odločita. M-orr’ pa bo le os-tal pni Grvend zv-ezc. Ammimno pismo Kaj vse si lahko privoščijo strastni navijači, nam pove dogodek v zvezi s članoma Partizana Milora-dom im Milošem Milutinovičem. Milo-rad. srednji kniil-e-c Partizana, je nedavno prejel pismo, v katerem mu brat sporoča, naj podpiše pogodbo C. zvezda : Dukla 1:0 »Ambasador« — Branko Stankovič je po 260 min. tekmovanja za SE pokal v četrtfinalu posredoval, da je Crvena zvezda dosegla edini in zmagoviti gol,' ki ji je priboril pot v polfinale. Zaradi prekrška nad Ru-dinskim je prav mojstrsko z daljave okrog 40 m izvedel prosti strel. Žoga je v visokem loku padla v kazenski prostor, od tam po jo je Popovič neubranljivo poslal v mrežo, »Stari« Stankovič je torej še vedno močan steber obrambe pri Crveni zvezdi, vrh tega pa ima še to koristno lastnost, da večkrat pripomore prav k zmagovitim golom za svoje moštvo s klubom za nadaljnji dve leta. Ko i-- o navodilu i-z poema to storil in o tem telefonsko obvestil svojega brata Miloša, ie bil ta začuden iin zatrdili, da pisma n:i pisal. Ko je Miloš prispel v Beograd, so ugotovili, da je bilo nismo anonimno in ga je najbrž pisal neki navdušeni navijač Partizana. Razumljivo, da je bila pogodba razveljavljena. Tega še ne veste... ... dia bo prevzel treniran j-e conskega Ugaša Šibenika dolgoletni igralec Hajduka, Slavko L uš tiča, ki se bo na ta način vrnil v kraj. kjer j-e začel svojo nogometno kariero. ... da tudi igralec BSK Jur-ičiko odliti ja v iinozemst-vo. itn s.ic-er v Švico. V Ziiničim se bo namreč d-v-e leti specializiral v svo-j-em poklicu. Je uslužbenec podjetja za izvoz živine »B-aram ja«. ... da s-o Domžale .izgubile svojo prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v iljuibl:jetnsko-pritmorsko liiigo na domačem igrišču proti Jeseini-cam 1:3. S tem so si zmanjšali možnosti za ugoden plasma ... ... da so bile minulo soboto odigrane pionirske nogometne tekme četrtfinala za prvenstvo LRS. V Mariboru ie domači Branik premagal Slovana iz Ljubljane s 6:1 (3:1), v Trbovljah Rudar Kladiva r ja s 4:0 (2:0), v Novi Gori-cn pa Nova G-orica Triglav z 1:0 (0:0), medlem ko se je Ljubljana p-o-lcg teh zmagovalcev uvrstila v polfinale 5 3:0 p. f., ker Tabor ni nastopili, Triglav je proti tekmi z Gorico vložil protest, ki v času p-oročau ia š-e -mi bil rešen. Krim še vedno čaka kvalifikacije Ljubitelji n-ogorne-ta. ki redno spremljajo do-godke v prvenstvenih tekmovanjih, s-o v času odim-o-ra nogometašev precej prikrajšani. Za r-edlko pos-lasti-co v tej poletni vročini bi jim bila kvalifikacijska tekma Kriim-a za vstop v c-onsiko Ligo. Do te tekme pa kar ne more priti. Poročali smo že, da hi moral Krim igrati že 14. julija 1. kvalifikacijsko tekmo z zmagovalcem dvoboja med prvakom pul jske in rešlke podzveze. Toda, na našem Primorju vlada že nekaj čaisa čudno zatišje im tekme me-d tema dvema nasprotnikoma še ni bilo. T-e dni j-mo dognali, zakaj. V tekmovanju puljske nogometne podzvez-e je prišlo namreč prav ob koncu dio precejšnjega zapleta. V zadnji odiločiilmi tekmi sta se srečali moštvi Baše im Pilile. Pula ie zmagala s 6:0 j in talko poist-ala prvak te podiz-veze. Toda v njene-m klubu jie nastopili nek igralec, ki ie meinda hkrati podpisal pristopnico ze več klubov. Zaradi tega je Roša vložila protest, ki pa še s-eda-i mi rešen iin ne mo-re biti odigrana tudi nobena tekma s prvakom r-eške podizve-ze Orientom. Po vsej verjetnosti pa bo postala p-rv-aik piri jelk e podzveze Rasa. - Kot smo poučeni, je ob tem primeru posredoval sekretariat conske nogometne lige, ki je dal sedaj nalog puljski podizv e-z-i. urni ta s por reši tako-i in na-i tukorekoč za zeleno miiizo dokončno določi prvaka. Talko se bosta. po vse j ver jetnosti prvaka roške in puljske .podzveze sestala- to in prihodnjo nedeljo, Krim pa bo igral z zmagovalcem prvo tekmo šele 28. julija. 'Vsekakor ta zastoj v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v c-on- Po državnem mladinskem nogometnem prvenstvu Tinir v liilliaii ie lil eieoeeereo Poročali smo že o mladinskem polfinalnem nogometnem turnirju, ki je bil v Ljubljani in v Skopju. V kratkih obrisih smo povedali o posameznih tekmah, prav pa je, da se še nekoliko povrnemo nazaj k splošnemu vtisu o celotnem turnirju. Gre namreč za ugotovitev, ali je bil ta turnir za mladince, ki so nastopali, koristen ali ne. Vsekakor j-e bil organiziran v nepravem času, to ie v najhujši vročini. ki ie vladala minuli teden pri nas. To vsekakor ni u-godino vplivalo na zdiravstv emto razpoložen j-e mladih igralcev, kar se je močno odražalo na posameznih t-eikmah. Z izjemo dveh, so bile ostale po večini medle, brez tiste mla-d-ostne živahnosti in borbenosti, ki jih običajno zasledimo pri mladih nogometaših. Vse to i-e povzročila silna vročina, posledica tega pa je bila šibkost igralcev in tako je prišlo tudi do 4 poškodb, ,ki jih v normalnih razmerah verjetno ne bi bilo. Dva igralca sta si zlom-i-la roki. oziroma prste, eden je utrpel poškodbo na gležnju (počena kost), vratar Crve-ne zvezde pa ie dobil poškodbo na glavi — počila mu ie arkada. K sreči i-e bila zdravniška služba tokrat d-o-bro organizirana, za kar gre zlasti priznanje zdravnici dr. Vučetičevi. Ponesrečenci so dobili takoi zdravniško p-omoč. ALI SO SLOVENSKI MLADINCI RES TOLIKO SLABŠI? Tudi to vprašanje v zvezd s turnirjem je zelo pomembno. V družbi najboljših je nastopil tudi letošnji republiški prvak Ljubljana. Mladinci Ljubljane so zasedli zadnje mesto iin s-o pokazali najslabšo igro na tem turnirju. Ali pa i-e mladinski nogomet v Sloveniji res toliko slabši, kot diru-g-od? To ne bo držalo, čeprav bi lahko rekli, da so rezultati turnirja kaj zgovoren dokaz za to. Upoštevata pa moramo, da s-o imeli mladinci Ljubljane najtežje stališče. Med viseimii moštvi jih je termin tega turnirja najbolj prizadel. Ostali udeleženci s-o zaključili svoje republiško telkimovan je že teden čini prej in so prispeli na turnir spočiti, medtem ko so se mladinci Ljubljane le diva dni preje vrnili z republiškega prvenstva v Celju, prej pa ves čas igrali v -po-d-zvezinem prvenstvu, To jim je vsekakor zmanjšalo možnosti ugodnejšega plasmaja, ker s-o bili preutrujeni. V nasprotnem primeru bi verj-etmo igrali mnogo bolje in b! bili uspešnejši, Imeli pa s-o še to smolo, dia so ves ča,s igrali z oslabljenim moštvom iin niso m-o-glč biti enaikov redni svojim nasprotnikom. NEZANIMANJE GLEDALCEV Turnir j-e vse tri dni obiskalo i izredno majhno število gledalcev. Delno ie v-zrtoik temu seveda tudi huda vročina, vendar pa smo mnenja, da s'ko ligo za Krim ovce ni koristen, ker morajo čakati tolik-o časa na končno odločitev o tem. ali bodo prišli v consko ligo ali ne. Če bi imeli oibe kvalifikacijski tekmi že za seboj, bi si lahko privoščili zasluženi počitek, t-aiko pa morajo biti š-e vedno v tej hudi vročini v »bojni pripravljenosti« in morajo redno trenirati, da ne bi bili razočarani sami ter njihovi simpatizerji. Torej, počaka jmo d-o 28. julija in do 4. igj-gusta: tedaj bomo videli-, ali bo Krim član con sike lige ali ne? bi mladi nogometaši zaslužili mnogo več pozornosti. Predvsem zaradi tega, ker so zlasti nekatera moštva pokazala tehnično zelo dovršeno igro in mnogo duhovitosti, tako do bi s-e lahko pri njih učila marsikatera članska moštva v podzveznih in republiških ligah. Vprašamo se, kaj hi bilo treba storiti za oimv-ečjO popularizacijo mladinskega nogometa in privabiti gledalce tudi na lafcšme tekme. O manjvrednosti mladincev pač ne moremo govoriti, za s-voie prizadevanje n-a igrišču pa bi morali dobiti s strani gledalcev več moralne podpore. Temu primeren je bil seveda tudi finančni učinek, saj ie bilo na turnirju deficita za okoli 400,000 dinarjev. Do tega bi vsekakor ne prišlo, če hi bil obisk zadovoljiv. Toliko tor-ej v tem turnirju ki nam ie dal marsikatero izkušnjo za bodočnost. Predvsem pa to. da b, treba n-aši mladini posveti-ti mnogo pozornosti in ie seveda ne obratnem i-evatii s prenapornimi tekmovanji. Meinda tudi pri nogometu ne smemo pozabiti, dia gre v športu predvsem za zdravje, v drugi vrs-tl na za točke in plasma ie. T, B. ■ Tolmin — Partizansko društvo v Tolmi-nu ie v ča-s-t Dneva borcev organiziralo tekme v atletiki, odbojki in malem rokometu. V atletiki je nastopilo lepo število, 41 tekmovalcev. Doseženi so bili tile boljši rezultati: moški 100 m Munih 11.7. 1500 m Taljat 4:42.2, krogla Matovič 10.80. višina De Bre-a 160. ženske: 60 m Laha rna-r 8.8. 600 m Gorjan 2.11, višina E. Gorjan 139. V odbojki je »Partizan« premagal Garnizon JLA z 2:1. v rokometu pa mladinci »Partizana« nad JLA z 12:11. Groba igra igralcev in sla-b-o sojenje sta zapustila pri številnih gledalcih zelo slab vtis. ■ Notranje gorice — Krajevna organizacija Zveze borcev je ne-d-a . uo organizirala kolesarske di-rke na 5 km dolgi progi. Pri mladincih j-e zmagal Podlesnik (Kozarje), pri članih pa čuden (Notranje gorice). Nastopilo je 16 tekmovalcev, posebej -pa sO tekmovali tudi pionirja na skirojih. ■ Vrhnika — Vrhniški plavalci so letos prav pridno zgrabili za delo, Pretekli mesec so organizirali plavalno šolo, prav tako pa imajo redne »vaterpolo in plavalne treninge. ‘V plavalno šolo hodi okrog 50 pionirjev in pionirk, ki se vadiio tudi v skokih z deske. Vrhniški košarkarji, ki še nimajo svojega igrišča, so si sklenili pomagati sami. Navozili so že nekaj kamionov ugaskov in že pričeli z urejevanjem novega igrišča. * Ljubljana — Ljubljanski strelski odbor ie v nedeljo in ponedeljek organiziral okrajno strelsko prvenstvo. Nastopilo ie 238 tekmovalcev, doseženi pa so bili zelo dobri rezultati. Zmagovalci so postali: vojaška puška — člani: Rems (O) 239, moštvo Olimpije 1077, mladinci: M. Letonja (V, Preg) 234, moštvo Olimpije 887, hitro streljanje: Kejžar (Ri. Škapin) 10/60. vojaška pištola: Strle (Diopter) 161. moštvo Diopter 448. malokalibrska puška — članice: Dimnic (Ol) 280, moštvo Olimpija 784, mladinci: Dimic (O) 280, moštvo Diopter 795. precizna malokalibrska puška — člani: Jež 581, precizna olimpijska pištola Umek 530. Qymond Lombert: REKORD NA HIMALAJI k ^uliji, ki so vedno pripravljeni za šale in zabavo jo rne<^ P°tJo, se potrudijo, kar le morejo, da nama Ca Z^°^ej°- Rešeni tovorov skačejo kot gamsi s skale skalo, kriče in se obračajo, da bi videli, če sva za n". Zimmermann, ki se zelo zabava, kliče: ^Serpinje, počakajte, počakajte...« se obrne k meni: *Rrave! Saj me bo konec zaradi njih!« ijj ^uPominjam ga, da visi naše dostojanstvo na nitki riv.a Se je pač treba držati. In tako pridemo v tabo-0 na planini vsi prepoteni že v črni noči. ko-oKe' nas je malo, se zatečemo vsi skupaj v eno Po ^?.rpe’ šerpinje in kuliji se pomešajo med nas. z "•UcUmo J™ čaja z mlekom in še dolgo klepetamo Jtmi okoli ognja. §ej j naj še vedno dežuje. Sprašujemo se, ali je pri-ali ^^kert s svojo ekipo v izhodiščno taborišče in ptjv8a je slabo vreme prisililo k bivaku, preden je Nato gremo spat, zadovoljni z izvršenim delom. Tri sto kilogramov spi nocoj v taboru — skladišču, na višini 4.900 metrov. Sobota, 25. septembra Ob sedmih pokukam iz šotora. Kakor vsako jutro je nebo modro. Toda v nasprotju z drugimi dnevi, ko ima taborišče barvo jakovega govna, se to jutro vse lesketa: ponoči je snežilo. Pred svojim šotorom Zimmermann, še ves krmežljav, fotografira taborišče. Pokličem ga: »Dobro jutro, .Rožica !« In da ga uščipnem, pridam: »Kaj pa zalivaš danes?« Kajti običajno vstaja rano, ker se je pač navadil v botaničnem vrtu negovati in zalivati svoje cvetlice navsezgodaj. Nasmehne se mi: »Pozdravljena, Spominčica! Sram bi te moralo biti, da ležiš pri lakera dnevu.« Zdaj pride z zadnjimi tudi Stangelin, ki je nadziral odhod tovorov iz Bedinga. Okoli enajste ure se vrne pet šerp, enajst kulijev in Dava Tondup iz izhodiščnega tabora z Lambertovim sporočilom, ki se pričenja takole: 25. september »Ostanem v izhodiščnem taborišču, hrane imam za dva dni. Vongdi bo pri meni. Če bo lepo, pojde Juge za dva dni raziskovati Menlnng La. Franz in Denis pojdeta proti Gaurisankarju. Doslej nista mogli videti ničesar, ker je neprestano slabo vreme. Včeraj sem opravil strašno turo. Ob desetih zjutraj sem bil s kuliji v taboru-skladišču. Od tam smo odšli ob pol enajstih. Za opozorilo sem pustil rumene trakove. Ponovni vzpon po ledeniku je bil zelo naporen. Vdirali smo se do kolen skozi snežni vihar in meglo, ki je bila sila nadležna za vse. Šele ob dveh popoldan sem bil na sedlu: hud mraz, mokre noge in obleka. Ni mi šlo na smeh. Nemudoma smo sestopili. Nič sledov, nič količkov, megla, razpoke... Vongdi je padel v razpoko Na srečo ga je o pravem času zadržal nahrbtnik. Do smrti sem se namučil, da sem pripravil nosače do tega, da so se navezali. Bilo je silno mraz in hoteli so se razbežati na vse strani. Skratka, uspelo mi je, da sem privlekel na dan petdeset metrov dolgo vrv in navezal nanjo vso ekipo, potem pa sem šel naprej iskat pot. Moji neznosni kuliji so si bili že v laseh 1... MBDNABOD Kolesarska dirka »Tour de France« na višku Francija na vseh frontah Mugoša in Štritof prva v Bologni Na mednarodnem atletskem tekmovanju v tiotiogm sta razen skupine eimerišUnih atletov im najboljših Italijanov, gosto vela tudi Jugoslovana Mugoša im Štiritoif, ki sta dosegla prvi niestii s solidnima rezultatoma. Pomemtinejši rezultati: 100 m Mur-ohison (ZDA) 10.4, 400 m Telford (ZDA) 48.0, 1500 in Mugoša (J) 3:47.7, Bar a,Idi (It) 3:48.9, 10.000 m Štritof (J) 30:18.6, 110 m ovire Gilbert (ZDA) 14.0, višina Sheltom (ZDA) 201, daljina Sheilby (ZDA) 7.08, palica Wel-Bourne (ZDA) 4 Ati, krogla Me c orni (It) 17.14. Ameriški atleti so nadaljevali svoje gostovanje po Italiji z nastopom Turinu, kjer so dosegli na.sled- 14.0, višina Thor.kilds.en (Nor) 203, disk Babga (ZDA) 54.04. Poljski atleti vztrajno nadaljujejo svojo pot proti evropskemu vrhu. Fo zmagi nad Čehi so gostovali v Budimpešti, kjer so visoko porazili Madžare s 122:8 točkami pri moških im s 70:34 točkami pri ženskah. Najboljši rezultati: 100 m Foi.k (P) 10.5, 2001,- Swatowsiki (P) 21.3, 400 m Ma- ■k omasti (P) 47.3, 800 in Lewa.ndow-ski (P) 1:49.5, 1500 m Rozsavulgyi (M) 3:43.0, 400 m ovire Kotlinski (P) 51.8, višina Bodo (M) 203, Levvan-dowski (P) 203, daljina Grabowski (P) 7.73, troskok Malherc,zyk (P) 15.83, krogla Kwiatkows.ki (P) 16.84, disk KIios (M) 52.59, kopje Sidlo (P) 82.35, kladivo Cieply (P) 61.21, 4 krat 100 m Pol jska 40.7. Manis (4.55 o) lovi Amerikance Grški skakalec ob palici Georgios Roubanis je dosegel .preteklo nede- m j a važnejše rezultate: 200 m Mor- * tio v oikvirm mladinskega dvoboja ctnsotu 21.3, 400 m Sta.nley 48.3, 400 m ovire Cushiman 52.6, palica VVelbontr-ne 4.37, krogla Owen 16.94, 4 krat 100 m Italija 41,0, ZDA 41.1. Druga skupina Amerikancev nastopa na švedskem im tudi tam odlični!,h rezultatov ne manjka. Zlasti velja omamiti tek na 1000 m v Gbte-borgu, kjer je olimpijski zmagovalec na 800 m Tom Coiurbney, le 3 desetinke sekunde zgrešil svetovni rekord na 1000 m. Najboljši rezultati vseh zadnjih tekmovanj z uideležbo ameriških atletov: 100 m King (ZDA) 10.3, Niilsem (Nor) 10.4, 200 m King (ZDA) 212, 400 m Bovvden (ZDA) 47.9 , 800 ni Courtuey (ZDA) 1:49.3, Waera (Šved) 1:49.7, 1000 m Coiunt-mey (ZDA) 2:19.3, Roysen (Nor) 2:19.9, Salsola (Fii) 2:202, Andersen (Nor) 2:20.4. 110 m ovire Steveas (ZDA) HOAD se je eoslovil Že dolgo je lastnik in me.nažer teniškega oirkusa Jaeik Kramer »zasledoval« avstralskega teniškega igralca Levvisa Hoad a, ki je že nekaj let najboljši amater na svetu. Po svoji drugi zmagi v Wii;mbledomm se je Flo,ad odločil z,a prestop v profesionalce. Podpisal je pogodbo, ki mm zagotavlja v dveh letih najmanj 125.000 dolarjev. To je doslej .največ ja vsota, ki so jo v tenisu zabeležili za prestop med profesionalce. V Avstraliji so seveda zelo nezadovoljni, kajti Hoad je obljubil avstralski zvezi, da bo letos še zastopal Avstralijo v finalnem tekmovanju za Davisov pokal. Atraik-oi ja Cramerjevega teniškega cirkusa bo letos torei dvoboj na 100 partij med na j bol jšim p rofesiion a lcem Pan-chom Gonzalesom in dosle j najboljšim amaterjem Lewi»om Hoadom. Tradicionalna Henleyska regata v Londonu se je letos lahko pohvalila z zelo veliko mednarodno udeležbo. Nastopilo je tudi nekaj olimpijskih zmagovalcev, kii pa so bili deloma tudi poraženi. Tako je bil poražen osmerec univerze Vale, ki je zmagal v Melbournu, prav tako pa tudi ruski sk«ffvst Ivanov. Finalni rezultati: skiff Maokemzie (Avstralija) 8:25.0, Ivanov (S) zaostanek 1.3 m, douhle scul Berikutov-Čukalov (SZ) 7:41,0, Ba.ke r-St račkim (VB), dvojka brez krmarja Leadley-Da-vidge (VB) 8:17.0, Klomstein-Sage-der (Av) zaostanek 3 m, četverec brez krmarja krila Sovjetov 7:35.0, Jjondon RC, osmerec Cornell (ZDA) 6:53.0, Vale (ZDA) zaostanek 6 m. Svetovni boksarski prvak poltežke kategorije, Ameri kanec Arohie Moore, bo bramiil svoj naslov 11. septembra v Los Angelesu proti svojemu rojaku Tcmyju Anthonvju. Moore že leto dni mi branil svojega naslova in boksairski forumi so mm že grozili z od vzemom »krone«, če je ne bo bramiil. V Barceloni se je pričel mednarodni turnir v »vaterpolu. V prvih srečam jih so bili doseženi naslednji rezultati: Španija : Francija 4:3, Madžarska : Avstrija 10:1, Zahodna •Nemčija : Francija 3:2, Španija : Švedska 7:4, Madžarska Francija 4:1, šipami ja : Avstrija 6:4, Nemčija : švedska 6:1. Grčija : Jugoslavija v Atenah nov evropski rekord v skoku ob palici z rezultatom 4.55 m. Novi rekord je za 3 cm bol jši od dosedanjega, ki ga je imel vzhodnonemški skakalec Preu&sger. Že lami se je 28-let ni grški skakalec uvrstil med na jbol jše, ko je odšel na studi j v ZDA, kjer študira ina isti univerzi kot svetovni rekorder v isti disciplini, Bob Gut-towsk!i. V Melbournu je presenetil s tretjim mestom, letos pa je na nekem tekmovanju v ZDA že -skočil 4.59 m, vendar izven konkurence, tako da mu rezultat ni bil priznan. Na rekordnem tekmovanju v Atenah ie skakal takole: 4.10, 4.30, 4.44 in 4.55, potem je .poskušal še trikrat skočiti 4..65, vendar brez uspeha, Prav lahko pa se zgodi, da bo še letos dvignil znamko evropskega rekorda na 4.60m. Razvoj grškega atleta pa je potekal takole: 1950 3.60, 1951 3.65, 1952 4.10, 1953 4.23, 1954 4.30, 1955 4.25, 1956 4.50 itn 1957 4.55. Na tekmovanju v Moskvi je ruska atletinja Marija I tihima izboljšala svetovni rekord v teku na 400 m na >3.6. S precejšnjo zamudo je prispela v Evropo vest o odličnem rezultatu v skoku v višino, ki ga je že 23. junija v Chicagu dosegel Floyd Smith z rezultatom 2.115 m. To je trenutno najboljši letošnji rezultat na svetu, na absolutni lestvici pa je na 3. mestu. Smith je star 22 let in kot eden redkih najboljših ameriških atletov ni niti študent, niti pripadnik oboroženi h siil. Prvič se je proslavil pred dvema letoma, ko je skočil 204.8, lani je bil njegov najboljši rezultat za centimeter slabši. PARAGVAJ : KOLUMBIJA 3:0 'V tretji kvalifikacijski skupini Južne Amerike je nogometna reprezentanca Paragvaja premagala Kolumbijo s 3:0 (1:0). Tekma, ki je bila v As u n c ionu, je potekala v veliki premoči domačinov. V tej skupini je sedaj Kolumbija odigrala že vse tekme im ostala z 1 točko na zadnjem mestu. Paragvaj in Urugvaj morata odigrati še obe tekmi med seboj, Paragvaj ima prednost, ker ima že 4 točke, doeim je Urugvaj zbral le 3. Paragvaju je dovolj,, da zmaga eno tekmo ali igra obe neodločeno za uvrstitev v finalno tekmovanje svetovnega nogometnega prvenstva. Nadaljevanje kolesarske dirke po Franciji je nekoliko bolj mirno kot prejšnji teden. Kolesarji, ki jih je Po 13 etapah preostalo še 67, si hočejo menda nekoliko odpočiti, predem se bodo pognali v nove borbe, predvsem z visokimi prelazi v Pirenejih. V prvih etapah tega tedna ni prišlo do pretresljivih sprememb v sk;.pni oceni. Nekateri so sicer pridobili nekaj mest. druga pa so jih zopet izgubili, toda prav na vrhu pri rumeni majici, An.qnetilu in njegovih neposrednih zasledovalcih pa nii bilo večjih sprememb. Framcozi še vedno popolnoma prevladujejo položaj, kar jim 'e seveda tudi mnogo laže kot ostalim, sai jih ie še vedno 10, d oči m so nekatere ekipe že povsem zdese(kovane, ta,ko na primer mešana, ki ima le še dva dirkača. Razen tega lahko računajo člani francoskega državnega moštva vedno tudi še s podporo francoskih regionalnih moštev, kadar je to pač potrebno. Trenutno so Francozi v vodstvu prav v vseh konkurencah. Rumena majica je Anquet.il, za gorsko nagrado vodi Bergaud. po točkah je najboljši T h orni in in v tekmovanju za najbolj borbenega kolesa rja je na čelu Barone. Francoska ekipa pa ima že uro in pol prednosti pred Italijo. Na kratko o etapah. XI. je bila še izrazito alpska, toda najboljši se tokrat niso preveč trudili in so vozili raje skupaj. Kot kaže so imeli v nogah še dovoli od prejšnjega dne. Najprej so spustili 3 kolesarje, bi za skupno oceno niso bili interesantni. XII. etapa ie vodila večjidel ob morju im večina dirkačev jo je vzela bolj za sprehod. Drugače je menil le Sta Minski, bi se je odtrgal in vozii-1 skoraj ves čas sam. Na cilju je imel nič mam j kot 12 minut prednosti. Zanimivost v tej etapi ie bil hrib Mont Faron, sicer visok manj kot 700 m. tod,a njegova višina je bila istovetna z dejansko višinsko razliko, kajti ta gora se dviga tako-re.koč iz morja. Že v začetnih kilometri h XIII. etape se je poslovila desetorioa dirkačev in z medsebojno pomočjo so kmalu imeli 10 minut naskoka pred glavnino, ki so ga uspeli obdržati prav do konca. Rezultati XI. etapa Briancon— Cannes (286 itm): 1. Pri vat (Franc) 9:18:59, 2. Lauredii (Jugovzhod) 3. Van Est (Niz) isti čas, 4. Christian (Svi) zaostanek 1:08, 5. Padovan (It) isti čas. 6. Picot (Zahod) 1:54; XII. etapa Cannes—Marseille (239 km): 1. Sta-blinski (Fr) 7:42:52, 2. Friedrich (Luks) zaostanek 12:04, 3. Bergaud (Fr) is ti čas, 4. Forestiivr (Fr) 13:52,- 5. N encimi (It). 6. Anq netil (Fr) isti čas. XIII. etana Marseille—Aleš (160 km): 1. Delili,ppis (It) 5:02:54, 2. Stablinski (Fr), 3. Darrigade (Fr), 4 Van Est Ni.z), 5. Barone (Ile), 6. Grossard (Zahod). Zadnja etapa pred prehodom v Španijo je zopet omogočila skupini najbolj podjetnih dirkačev pobeg in z veliko prednostjo na cilju so si nekateri krepko pomagali v skupni oceni. To velja zlasti za M a ličja, ki se je prerinil na 3. in Avstrijca Christiana, ki je zlezel po lestvici že na četrto stopnico. Sploh je ta Avstrijec veliko presenečenje letošnje dirke, saj mu ni nihče pripisoval takšnih sposobnosti. Rezultati XIV. etape: Ales-Perpignan (264 km): I. Hassenforder (NEC) 6:17,23, 2. Padova ni (It), 3. Grous-sard (Zah), 4. Hoorelbeke (Ile), 5. Christian (Sv), 6. Voorting (Niz) isti čas. Skupna ocena po XIV. etapi: 1. Anquetil (Fr) 86:47:12, 2. Fo-restier (Fr) zaostanek 4:02,3, Mahe (Fr) 5:41.4, Christian (Sv) 9:44,5, 5. Jan sen s (Belg) 11:02, 6. Picot (Zah) 11:50, 7. Van Est (Niz) 13:57,8, Bau-vin (Fr) 14:00, 9. Rohrbach (NEC) 16:41, 10. Bobet (Ile) 16:53, 11. Lomno (Sp) 18:08, 14. Defilippis (It) 9:42, 15. Morales (Sp) 3:04:52. Jse relirde za Sovjetsko zveza!” Nov svetovni! rekord 1690 y prosto, ki v pla"--if.ic _________j ,______,,, -v, ga je ne<;W«n-> nci so postali enakovreden nasprotnik v telovadbi, Skandinavci so zopet premagali Ruse v hitrostnem drsanju, Kanada in Švedska sta jih »odžagali« v hokeju, Brenti en, Jernberg, Hakulimen in finske smučarke so premagali Ruse v Gortini, nogometaši so doživeli tudi že vrsto neuspehov, ameriški dvigalci uteži so zopet enakovredni in tudi v rokoborbi, boksu, veslanju, košarki, odbojki in streljanju je šel marsikateri naslov za Sovjetsko zvezo »po vodi«. Najzanimivejše pa je morda relativno nazadovanje v atletiki, torej v panogi, kjer igrata glavno vlogo kondicija in dobra tehnika, ki sta prav močni vrlini ruskih športnikov. Strahu ni vec Kako naj si razložimo te, na prvi pogled nerazumljive pojave? S časom je izginil izredno važen moment. Velikanski uspehi ruskih športnikov pred leti so ustvarili nekakšno psihozo strahu pred njimi in v takšnih pogojih so ostali športniki zaostajali za svojimi najboljšimi rezultati. V precejšnji meri je k ogromnim naporom ostalega športnega sveta pripomoglo tudi preveliko hvaljenje lastnih uspehov s strani Rusov. Ne samo na zahodu, ampak tudi t CSR, na Madžarskem Novice iz Ptuja ■ Ptuj — Okrajni strelski odlbor je organiziral izbirno tekmovanje v streljanju z vojaško puško na ljudsko tarčo. Nastopilo ie 63 strelcev iz 11- strelskih družin, normo pa je doseglo 30 strelcev. Najboljši so bili Koželj, Laura in Rašl. Mladi jadralni letalec Korpar iz Ptuja je z letalom »Čavko« dosegel zelo leip rezultat. V zraku je bil 5 ur in 3 minute. Avto-moto društvo Ptuj je ob prazniku šoferjev organiziralo veliko parado avtomobilov im motornih vozil. Tudi sicer je to društvo zelo delavno, sai ie letos v treh tečajih opravilo izpit za šoterie-amaterje 80 tečajnikov. Kegljaška sekcija Drave je organi,zi rala veliiko nagradno tekmovanje za moške im ženske. Pri moških vodi Hodtniik s 35 podrtimi keglji, pri ženskah Solo sijeva z 31 keglji-Tekmovanje se nadaljuje. in Poljskem in drugod so pričeti prav tekmovati, kdo bo večkrat premagal Ruse in jim vendarle dokazal, da niso edini v športu. Prišlo je do zanimivega obrata-Prej so se vsi bali Rusov im to jih je v športnih arenah hromilo. Sedaj pa so nenadoma spoznali, da je tudi Ruse možno premagati in kar naenkrat je bila marsikomu prva naloga premagati predvsem ruske tekmovalce in potem šele ostale. V tem so se združili pravzaprav pra^ vsi. Na olimpijskih igrah v Melbournu so bili Rusi v oceni držav že najboljši. Toda zanimivo je, da pd tem velikanskem uspehu ruski tisk ni preveč hvalil svojih športnikof’ ampak so jih skorajda bolj grajali-To kaže na to, da so od Melbourn* pričakovali še mnogo več. Z Melbournom je bila končana drug* športna ofenziva Sovjetske zveze-Zadnji akt je bil L maja letos, k° so objavili podelitev visokih odlikovanj zaslužnim športnikom. 27 redov Lenina in 920 redov Rdeče z*' stave so tedaj podelili. Pripravlja pa se tretja ofenziv*-Končni cilj — zopet olimpijske igre. tokrat v Rimu. Nova pot je tudi nekoliko drugačna od dosedanje. RuS1 nameravajo tvegati tudi poraze, s*; mo da bi zbrali čim več izkušeni za svoje strokovnjake in tekntoj valce. Želijo srečanje z ameriški®1 atleti, čeprav vedo, da tega srečanja nikakor ne morejo dobiti. 6® časa Stalina si takšne »sramot6/ sredi Moskve zanesljivo ne bi privoščili. , , »Vse svetovne rekorde za Sovjetsko zvezo«. Ne, do popolne uresničitve tega gesla ne bo nikoli P Jv šlo. Toda Sovjetska zveza je in h ostala športna velesila številka vsaj toliko časa, dokler bo iE>ev na razpolago za šport takšna sredstva, kot doslej in dokler bo šp°r širom vse velike države tako množičen, kot je danes. Iz velikih tflO/jj žic športnikov res ni težko dob1^ tudi svetovne rekorderje, če so razpolago odlični strokovnjaki, °. lične naprave in tudi sicer vsi Pf pomočki. Nepozabna doživetja Wn. Potem jata 5ln dolgimi (Nadaljevanje s 1, strani) 8? gibala mlada telesa, zdaj pa zdaj se je 8 tribun oglasilo odobravajoče ploskanje, kadur so učinkovite premene in barvne kom-^iaaeije vzbudile med gledalci navdušenje, koneu se vsi telovadci »bero v dva velika in zaplešejo razgibano kolo, nato spet stečaj« vsi v razstop in s pesmijo končajo 8v*>jo skladbo. *daj so n.a vrsti Čehi. Komaj se prikažejo telovadni krogi Čehov pri vhodu, Že 8a^mi aplavz. In potem še deset in deset-Wt. Res, množična točka Čehov je bila cdin.itveno doživetje, eno najlepših, kar smo videli v Zagrebu. Učinkovite premene, s^W»ost gibov, dovršeno obvladanje telesa ^ udav, mehkoba kretenj — to je znak vi-8rj^* telesne kulture češkega naroda. Telo-1adci in telovadkinje so bili zdaj v ravnih Vt)*tah, Z(iA« spet v krogih. Izvajati so ka-^ste vijuganje, skoke, obrate, premete, pre-v»te in vrsto težkih prvin, toda nikoli niso x8*e$ili. Vse je teklo kot po maslu, na vseh °Wz.ih si videl smehljaj, znamenje, da telo-****** izvajajo svoje vaje lahkotno in z užit-sredi dolge vaje, ki je tra-kot 30 minut, moški nastopili 8 gred mi. Priznati je treba, da 80 jih učinkovito izkoristili. Zdaj so z gredjo '^čili ali odrečili, pa spet na njej izva-vzmike, strige, ramenske stoje in celo ^bočita kolesa. Svojo točko so med nepopisnim aplavzom zaključili z velikim krogom n živo piramido, nad katero je zavihrata eska zastava. Avtorju te kompozicije, zna-strokovnjaku dr. Stereu, je treba izrazi vss priznanje. Za to točko, ki so jo Mesece uvežbavali po najboljših društvih, izbrati 300 najspretnejših telovadcev, ki 8(1 2 tedna skupaj vežbali v RratislavL Cehi so prišle na stadion mladinke, 1200 po številu. Sestava Agate Zic »Tgra Radosti« je bila prav lepa, naravna in te-°^a- Dekleta so izvajala učinkovite premene, z®plee»Ia kolo, ploskala z rokami in nazad-•ie med mahanjem rutic zbežale z igrišča. ^ Šesta točka — nastop 5 ved in j. Žal, točka ni ^gla svojega učinka, kajti 12 telovadk v ' ‘h dresih, ki so nastopile z žogami, se je ^ °groinnem stadionu popolnoma izgubilo. ,l^h gibov, ki so jih izvajale Švedinje, od sploh ni bilo videti. ^ sedmi točki oas je nadvse prijetno pre-8^etil Janko Kavčič, profesor na beograj-frn DTF. Njegovi mladinci so z lestvami ^cajaH vse, kar si je mogoče izmisliti. Pa 6k^ So plezali, jo preskakovali, metali kvi-Q in dvigali, lestev je bila zdaj gugalnica, ^široka se postavili na sredino, potem pa so stekli na vse strani k tribunam in vrgli med gledalce šopke cvetja. Potem pa so pričeli. Težko je z besedo popisati vse to, kar so Rusi pokazali. Okoli 100 telovadcev in telovadk je pokazalo artizem najvišje stopnje, ki ga zmore samo dovršen tekmovalec olimpijskega razreda. Samo pomislite: vseh 50 telovadcev je v začetku izvedlo prevrat nazaj, takoj nato dekleta premet vstran, pa spet fantje dva premeta nazaj. Vsi istočasno, lahkotno in skladno, nihče ni zatajil. V takšnem »stilu« je Šlo kar naprej in naprej, vse do virtuoznih »cirkuških« atrakcij, ki so. jih izvajali posamezniki. Na konju sta olimpijca Saginjan in KoroUtov stala vsak na enem koncu orodja., prvi pri vratu, drugi ob hrbtu, obrnjena z obrazom drug proti drugemu. Lahen odriv — že sta oba na orodju in pričneta sukali sonožna kolesa. Koliko sta jih naredila, nismo šteli. Morda 30, 40 ati 8e veČl Kot stroj precizno, kot da se sploh ne moreta zmotiti. AH pa »parte- raši« Strahov, Popov in Fjodo-rov, ki so izvajali dvojni prevrat nazaj (!!) in cele »rafale« vezanih bliskovitih premetov in prevratov nazaj ob vsej dolžini glavne tribune. Nič man; navdušenja je vzbudila, telovadba Rusov im Rusinj na njihovem »univerzalnem« orodju, ki. ga je skonstruiral sodelavec moskovskega športnega instituta Abalagov. To je orodje, ki ga lahko uporabljaš kot dvovi-šinsko in enovišinsko bradljo, konja, gred in tudi kot drog. Telovadci in telovadkinje so na tej »čudežni« napravi izvajali odbočna kolesa; vzmike, toče pod bradljo, raznožna kolesa, stoje, »špage« in še celo vrsto vrhunskih prvin. Vse te prvine so Rusi Izvedli ob glasbeni spremljavi skladno, brez zatikanja. Zares, to zmore samo skupina vrhunskih telovadcev najvišje ravni. Nastop so zaključili naši mornarji s točko, ki smo jo videli že na I. festivalu telesne kulture z Ljubljani. Seveda je bila tudi ta sestava deležna nedeljenega priznanja, saj so jo zagoreli mornarji izvedli brez napake. Mladi finski telovadci so pokazali lepo znanje Brazilijanlte navdušile '-.iroKa strana moja rodnaja«, je spet etil;tičen aplavz zajel ves stadion. Rusi so Po otvoritvenem nastopu v sredo popoldne, k« so ga tibovadeičA ponovili že v soboto jin danes popoldne, s« je r četrtek, petek itn soboto zvrstilo še mnogo manjših prireditev. Te prireditve so bile na teniškem stadionu na Sadati, na Tuškan-eu im v dveh dvoranah zagrebškega velesejma. Vse prireditve so bile na srtoredu zjutraj in zvečer (od 8.30 do 11, ure in od 19. ^,fh reprezentanc. v p«'* •« stvu. Tudi skupni rezultat jugoslovanske reprezentance je bil mnogo slabši kot jih dosegajo na raznih domačih tekmovanjih klubske ekipe — le 2095 kegljev. Uspeh pri ženskah je šel torej po vodi, ostalo nam je še upanje, da bi se moški tekmovalci čim bolje odrezali. Kon-pa je billa močna, nastopi- Kvalifikacije za vstop v I. consko ligo Škoda, da Rudarju ni šlo Trbovlje, 14. julija. Za današnjo kvalifikacijsko tekmo med Rudarjem in Dalmatincem iz Splita je vladalo med igralci Rudarja precejšnjo nezaupamjie v svoje moči. Moštvo namreč ni bilo popolno in zato ie bilo tudi pričakovati slabši rezultat. Rudar : Dalmatinec 0:2 (0:1) Streli ca: Pe-rtaiin liiti 37. itn Kaitinoti v 77. minuti, gledalcev 1000, stanje kotov 3:3. Dalmatinec: Radan. Relič, Marušič, Vulič, Gilanovič, Firorentmi, Sizgorov, Kati not i, Kliškiič, Ferič, Perlain. Rudar: Ahlin, Traven, Hladnik, Lamovšek, Sori, Pristav, Kos, Herman, Koritnik, Breznikar, Optesnik. Glavni sodnik: Rumdljuilic iz Zagreba. Že na začetku tekme je bilo opaziti, da so domači nogometaši močno prizadeti zaradi nepopolne sestave moštva. Napadalci so igrali brez pravega sistema, saj ie vsak posameznik skušal čimpreje oddati žoge brez določenega smotra. Posledica toksine igre je ipač billa večja sapao-z^viest nasprotnika, ki je izkoristil slabost Rudarja. Igra je billa ves čas Odipfta. V 37. minuti je levo krilo goltov Ferlanih izkoristil lepo podano žogo in jo potisnil mimo vratarja Ahiliiina v desni spodn ji kot. Ahlin je bil pire pričami, da bo šla žoga mimo vratnice v gol out. V drugem polčasu so imeli Rudarji več od igre. Zbegani napadalci pa so Ikar tekmovali med sieboj, fcdlo bo večkrat zgrešil cilij. Toliko lepih priložnosti, pa vendar. mreža gostov ie ostala ne-dptaknijemal Kar s-o zamudili domačnimi', so niadoikuadiili gostje. V 77. minuti je Katiiinoti streljal v levi spodnji fcoit im postavil končni rezultat. Igra jie bila slaba, gledalci pa so ne-Ziadovoiljini zapustili igrišče, saj so v CM!V ligi videli neštetokrat mnogo lepša srečanja kot je bilo to odločujoče za vstop v prvo consko nogometno ligo. Dalmatinec ima torej več možnosti, da se bo pomeril v odločilnem srečanju s Segteisto, ki se prav tako poteguje za vstop v prvo consko ligo. Inž- Potnic Pogeljška, ki je na izbirnih tekmovanjih od Jugoslovanov največ pokazal. Toda tudi on je razočaral, saj je dosegel v končni razvrstitvi šele 26. mesto, medtem ko se je od naših najbolje izkazal Smoljanovič, ki je z 861 keglji pristal na 4. mestu. Zadovoljivo se je uvrstil tudi Steržaj, ki je dosegel 9. mesto in s tem svoj doslej največji uspeh, ker niu je bil to prvi nastop v mednarodni areni. Pa sipct poraz za svetovnega prvaka: tudi dosedanji svetovni prvak med moškimi Luther . (Vzh/ Nem) je moral kloniti in se zadovoljiti s prav tako nizkim plasmajem, kot Erjavčeva — dosegel je komaj 15. mesto. Ostali jugoslovanski tekmovalci so se razvrstili takole: Martelanc na 17., Starc na 20., Likovnik na 25. in Pogeljšek na 26. mesto. Prihodnje svetovno prvenstvo v Vzhodni Nemčiji V čaisu tega prvenstva je zasedal tudi kongres mednarodne kegljaške organizacije FIO, na katerem je sodelovalo 34 predstavnikov iz 14 držav. Sprejeli so pravilnike za vse vrste kegljanja, med njimi tudi pravilnik o priznavanju svetovnih rekordov. Kot svetovni rekordi bodo priznani odslej dalje le rezultati, .ki bodo doseženi na svetovnih prvenstvih. Četrto svetovno prvenstvo bo leta 1959 v Vzhodni Nemčiji, evropsko pa prihodnje leto v Mttn-cheuu. Vzhodni Nemci ali Jugoslovani? Stali smo pred velikim vprašanjem. Pred nami je bil odločilni nastop, ki nam je še dajal upanje, da si priborimo lovoriko na tem svetovnem prvenstvu. Poznavalci so dajali največ prednosti Vzhodnim Nemcem in Jugoslovanom. Ervini zato, ker so bili doslej svetovni prvaki, drugim pa zaradi tega, ker so bili po rezultatih najbolj izenačeni. Včeraj zvečer se je začelo ekipno tekmovanje moških. Bili smo pripravi jeni na oster boj: Nemci so pazili na nas, mi pa na nje. Kako le bo, smo se izpraševali... in sem dosegel 813, toda tretji igralec Nemčije je bil mnogo slabši_in tako smo bili znova v vodstvu. Četrti pa je nastopil razigran m razpoložen Starc. Z 867 podrtimi keglji je dokončno odločil zmago Jugoslavije. Smoljanoviču in Pogeljškn se nato ni bilo treba preveč truditi, kljub temu pa sta dosegla lepe te' zultate. Zanimivo je, da se Nemci, ki so bili naš najnevarnejši nasprotnik, tokrat padli celo na tretje mesto-K temu pa je največ pripomogel odlični madžarski kegljač Szabo, ki je svoji reprezentanci priboril drugo mesto, z najboljšim rezultatom ekipnega tekmovanja med moškimi 894 kegljev. Moški ekipno: 1. Jugoslavija 5051 (Martelanc 831, Grom 819, Likovnik 813, Starc 867, Smoljanovič 856, Pogeljšek 859), 2. Madžarska 5000, 3. Vzh. Nemčija 4851, 4. CSR 4824, 5. Avstrija 4767, 8. Romunija 4517, 7. Zah. Nemčija 4488, 8. Franclja 4446, 9. Švica 4112 — posamezniki: 1. Micoroiu (Romunija) 877, 2. Preis-ler (CSR) 868, 3. Simunek (CSR) 866, 4. Smoljanovič (Jug) 861, 5. Hajdvogel (A) 852, 6. Rumpf (VN) 846, 7. Gybrovski (Madž) 840, 8. Kučera (CSR) 836, 9. Steržaj (Jug) 834, 10. Kuba (Avstr) 834, 17. Martelanc 815, 20. Starc 811, 25. Likovnik 806, 26. Pogeljšek 806. Zenske — ekipno:. Avstrija 2333, 2. Vzh. Nemčija 2206, 3. Madžarska 2189, 4. Jugoslavija 2059 — posameznice: 1. Schmidka (A) 395, 2. Plplnič (Jug) 381, 3. Bleder-man (A) 380, 4. Brankfellner (A) 330, 5. Bulič (Jug) 379, 9. Novak 372, 13. Srnrajc 364, 14. Čadež 361, 20. Erjavec 339. OddUčm. Staht fav&hitov Madžarska : švedska 9:2 (5:0), Jugoslavija :Poljska 11:5 (5:0), Avstrija : Romunija 3:1 (1:1). Temperamentne Jugoslovanke navdušile gledalce Beograd, U. julija. Včeraj ob 19.30 se je v Beogradu in Virovitici pričelo prvo žensko svetovno prvenstvo v malem rokometu, na katerem sodeluje devet reprezentanc, ki so razdeljene v tri skupine. V Beogradu je tekmovanje otvoril predsednik IHF g. Bauman, nato pa sta bili odigrani prvi tekmi med Madžarsko in Švedsko, ter Jugoslavijo in Poljsko. Otvoritvi je prisostvovalo, na stadionu na Tašmajdanu, okoli 5000 gledalcev, ki so bili s prikazano igro zelo zadovoljni. K uspešnemu pričetku je nedvomno veliko pripomoglo vreme. Včeraj je namreč močno deževalo, nato pa se je zjasnilo in je bilo igrišče naravnost idealno za igro. Trezna obramba Madžarske Takoj prva tekma je bila precejšnje prc-senečenje. Nihče ni mislil, da bodo Švedinje — ki so mimogrede povedano zelo simpatične igralke — imele tako podrejeno vlogo. Tehnično so izpopolnjene, vendar pa zelo počasne in igrajo precej »brezkrvno«. Madžarke o bile pravo nasprotje in so se pokazale resen kandidat za najboljše mesto. So disciplinirana ekipa, od začetka do končnega žvižga, ter igrajo po zelo skrbno izdelanem in izpiljenem sistemu. Zlasti odlične so bile v obrambi ter je bila njihova cona neprebojna. Med najboljšimi so nedvomno vratarka ter igralki Jona in Kiš. pa kot II. mednarodna regata v Kopru Ostra milil, lira orpimiii Po XVI. etapi dirke »Tour de France« Anquetil v vodstvu v petek je bila na sporedu XV. etapa kolesarske dirke, po Franciji od Pertignana do Barcelone. Na 179 km dolgi progi je zmagal Francoz Privat, ki je tako dosegel že svojo tretjo etapno zmago na letošnji dirki. Tn-za njim sta se v tej etapi uvrstila še Francoza Darrigade in Bauvin, s čimer je francoska reprezentanca še bolj učvr-položaj v ekipnem plasmaju. Na tej kaj si stila etapi je startalo le še 67 kolesarjev in prvi sicer pobeg se je pričel šele po 26 km vožnje. Naprej je potegnil Spanec Lorono, ki bi verjetno rad zmagal v svoji domovini, vendar mu ostali niso tega dovolili. V glavni skupini je na cUj prispel tudi nosilec rumene majice Anqueiil z zaostankom 3.53 min. za zmagovalcem, vendar je ohranil rumeno m a-jico. XVI. etapa te dirke se je začela včeraj in na 220 km dolgi progi od Barcelone do Jix le Terma. V času 6:17.34 je tokrat zmagal Francoz Bourles pred svojim rojakom Quc-heillom in Italijanom Padovanom. V generalnem plasmanu po tej etapi še vedno vodi Francoz Anquetil in če bo zdržal še dve zelo težki etapi preko Pirinejev, potem ima največjo možnost, da bo tudi ob koncu po-stal zmagovalec. Rezultati XV. etape: t. Privat (Fr) 5:24.47, 2. Darrigade (Fr) 5:25.25, 3. Bauvin (Fr) 5:25.37, 4. Ruiz (Sp) isti čas, 5. Lampre itd. XVI. etapa: 1. Bourles (Fr) 6:17.34, 2. Que-heile (Fr) 6:17.37, 3. Padovan (I) 6:22.53 itd. — generalni plasma po XVI .etapi: 1. Anqnetil 98:56.14, 2. Forestier (oba FR) 3:46 min. slabše, 3. Mahe (Fr) 6:19 min. slabše, 4. Christian (Sv) 10:12.22 min. slabše. Ekipni plasma po XV. etapi: 1. Francija 274:37.17, 2. Italija 276:14.50, 3. Zapad 267:36.19, 4. Ile de France 276:54.04 itd. Koper, 14. julija. Letošnja II. mednarodna koperska regata je talco po številu tekmovalcev in disciplin ter po dobri organizaciji v Izvedbi kluba »Jadro« iz Kopra in Brodarske zveze Slovenije, prekosila lanskoletno prireditev. Udeležba tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Zah. Nemčije in Poljske je dala prireditvi mednarodni značaj in lahko trdimo, da sl je ta regata že pridobila sloves, za radi katerega se bo uveljavila v koledarju mednarodnih prireditev. Vreme v soboto ni bilo ugodno. Včeraj sta bila izvedena prvi in drugi start, danes dopoldne pa tretji. Tekmovali so Kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno nogometno ligo Presenetljiv poraz Splita Pri ligo tekmovanju za vstop v zvezno nogomet-je prišlo v drugem delu do velikih zapletov. Po minulem kolu je Radnički vložil protest proti verifikaciji tekme s Splitom, v v kateri je bil poražen. Kot pravijo poročila, ima Radnički precej možnosti, da bo la protest zanj ugodno rešen, češ da je sodnik Rozina na tekmi v Splitu delal takšne napake, da so vplivale na potek igre. Še večji zaplet in pravzaprav precejšnje presenečenje pa je povzročilo današnje kolo. Sarajevski Železničar je namreč premagal sredi Splita domačo enajstorico z mnogo boljšo in hladnokrvnejšo igro. S tem ima seveda — če ne upoštevamo sporne tekme med Splitom in Radničkim — dve točki več od Splita. Najmanj možnosti za vstop v zvezno ligo ima sedaj, kot kaže, Borovo, ker ..._ Ljubljanski skakalci vodijo Zadar, 14. jul. Včeraj se je začel stvora 55.78 točk. Med člani posa-v Zadru prvi del tekmovanja za mezno je Kralj (Napr) dosegel naj-iu gostovali s ki pokal v skokih v vo- več točk v skoku s stolpa 12.45 pred do pod naslovom »Memorial Branka J. Dobri nora (11) 84.29 in I. Kosoro-Ziherla«. Na tekmovanju sodeluje- kom (Lj) 83.55. Med mladinci je M jo 4 ekipe, skupaj s 40 tekmovalci, najboljši R. kosorok (Lj)■ - ‘J>1. Nastopajo skakalci in skakalke pred Vidovičem tj) ».78 itd 1 n Ljubljane, Ilirije, Naprijeda iz Za- ženskah je bila najboljša Rubi me groba in Jedinstva iz Zadra. Po (Lj) 93.74 pred Ibriks (Napr) Sa.43. prvem dnevu tekmovanja je v. vod- Med ntladinkamj pa seje naj oj stvu Ljubljana s 412,58 pred Ilirijo odlikovala Persinova (Lj), ki je 205.54, Naprijedom 177.88 in Jedin7 osvojila a4.09 točk. državni reprezentant Druga tekma je bila še mnogo bolj zanimiva od prve, kajti obe nasprotni moštvi sta igrali zelo hitro in takoj je bilo videti, da je naša reprezentanca kondicijsko dobro pri* pravljena. Tudi Poljakinje, ki sc prispele včeraj zjutraj, so bile zelo borbene in so vse tri gole dosegle že proti koncu igre, ko naše igralke po vodstvu z 9:0 nekoliko po* pustile. Junak tekme je bila Erika Toth, ki je dosegla pet golov, poslala pa ;c na tudi nekaj takih »bomb«, da so gledalci onemeli. Če bodo naše igralke tudi vnaprej take dobro igrale, lahko pričakujemo ugoden plasma. Slaba igra v Virovitici Prvega dne sta se srečali Avstrija in Romunija, ki sodita med slabši ekipi v prvenstvu. To pokaže že sam rezultat 3:1 (ld)« namreč, da je bila igra slaba in bodo dane* in jutri Danke, ki igrajo v isti skupini, imele lahko delo. Vsekakor že po prvem dnevu lahko precej z gotovostjo določimo ekipe, k* se ne bodo plasirale v finale. To so Romunija, Švedska in verjetno tudi Poljska. f kolikor ne bo kakega presenečenja v da* naš n ji igri z Nemčijo, ki, kot je videti, nin’-* ravno najboljše ekipe, ker v tem času igraj0 v Nemčiji izključno veliki rokomet. , jadrnicah razreda Sloka, Zvezda, O' Yole L-5 in potovalne jadrnice. Končni rezultati: Sloka: 1. Cerkvenik 2. Venturini (oba Jadro, Koper), 3. SP rotnjak (Istra, Lovran), Zvezda: 1. zeta (Mcrnar, Pulj), 2. Maljavec (Jug0’ M. Lošin/), 3. Winkler (Z. Nem), 0-Yoie; I. Bogič (Mornar, Pulj), 2. Safran (Sidr°» Maribor), 3. in 4. Urankar (Sidro, Mrb)-Delvescovi (Mornar, Pulj), L-5: Boji (LBD) 2. Kučič (Jugo, M. Lošinj), 3. Ju' ričič (M. Lošinj), Potovalne jadrnice R1 zmaji: I. razred: Jadrnica »3. maj«, Grba(3 II. razred jadrnica »Leptir«, Bonačič, razred jadrnica »Jadran«, Skopinič. ga je danes Radnički v Kragujevcu za^1* ženo premagal. Tekmi sta končali takole: Split : Železničar 1:2 (0:1) Radnički : Borovo 2:1 (1:0) Zeljezničar 5 3 0 2 8:7 6 Split 4 2 0 2 12:7 4 Radnički 4 2 0 1 7:8 4 Borovo 5 2 0 3 6:11 4 Partizan : Hajduk 7:0 Beograd, 14. julija. V prvi fto3'^ tekmi letošnjega nogometnega p;, ve'n.s.tva FLRJ za mladince je e'a&^ stori ca Partizana v Bieogradu Prcf) 7000 gledalci premagala spliisk®?:,; Hajduka s 7:0 (2:0). Gole so do&er Čebin a c 3, Rede 2, Kiš in K<>va vič. NOGOMET ( Spartak (Moskva) : Vasco de Ho1*1 (Rio de Janiro) 1:0 e»' Bajc v Beograd, 14. julija. V repref^o laaci jugoslaviije za kolesarsko do Lj. »Po Tiigaslaviiji«, ki bo od 17. t. m., bodo Petrovič, Levačič, *a’ in Bajc. SAH ZSSR : Jugoslavija 57:19 Leningrad, 14. juUia. Po Vjl- šahovskega srečanja ZSSR : JUn / vira vodi ZSSR z 37:19.