;'.iMtninu plačana v gotovini. Posamezna Številka i di« Pomemben govor dr. hulovea Na zborovanju okrajne JRZ v Celju je imel preteklo nedeljo pomembni načelni govor novi predsednik stranke dr. Kulovec. Govor je tembolj pomemben, ker je novi predsednik pokazal smer svojega bodočega dela, ki »e kaia » nadaljevanju in zvestemu čuvanju ter o-hranitvi dediščine nesmrtnega voditelja dr. Korošca. V začetku svojega govora je voditelj dr. Kulovec predvsem poudaril složnost naie stranke in njenega članstva, ki se je pokazala ob smrti njenega voditelja in prevzema njegove dediSčine. Videli smo, da se je vodstvo stranke kot tudi članstvo dobro zavedalo pomena enotnosti in neločljive povezanosti, kajti le to nam bo zagotovilo, da bomo prebrodili vse težke preizkušnje, ki nas Se čakajo. Ta enotnost in povezanost vseh stanov v enotni stranki sta pomagali, da je ostala stranka nerazcepljena, da so pristaši imeli polno zaupanje v vodstvo stranke in da je novi voditelj lahko ohranil dosedanje stanje in odnose do Belgrada. Obenem pa je moč stranke še bolj porastla. Pokazalo se je, da smo zrel politični narod in da je naša stranka opravičena in edina zastop'-nica našega naroda. Tega nam danes ne more nihče odvzeti, še manj pa oporekati. Vzburkanost sedanje časa in pričakovanje usodnih odločitev pa nalaga ne samo naši Htranki, ampak tudi vsem drugim slovenskim strankam, da usmerijo svoje delovanje za skupno blaginjo svojega naroda. Zato je pozval dr. Kulovec vse, ki so dobromisleči in ki jim je kaj za narod, k sodelovanju, da presojamo vse naše javno življenje z vidika hierarhije vrednot. Vemo, da se nam očita z mnogih strani, da nismo zu skupno delo z drugimi skupinami. Kakšno naj bi bilo to skupno delovanje, to nam ni težko pokazati. Mi, ki imamo številčno in organizatorično najmočnejšo stranko, se pač gotovo ne bomo podrejali vodstvu manjšine in tistih, ki so bili doslej naši največji načelni nasprotniki. Imamo jasna načela v politiki, naša borba je bila in bo ostala vedno načelna. Kiju btemu pa nc izključujemo sode'ovnnju z drugimi skupinami. Sodelovanje pa bi bilo mogoče le tedaj, če bo nasprotnik poznal dovoli samozataje in uvidevnosti. Če bo tega dovolj, se mu up bo težko podrediti priznanemu vodstvu. Pomirjenje in sodelovanje pa služi celemu narodu in zato ne sme nihče iskati le svojih osebnih koristi. Kot doslej, tako tudi v bodoče ne poznamo nobenega sodelovanja, še manj pa kakega iz-mirjenja z levičarstvom in komunizmom. To je najhujši sovražnik našega naroda in države. Komunizem je kuga moderne družbe. Sirijo ga plačanci od tujine, sinovi bogatih liberalnih staršev, ki niso ie nikoli niti malo okusili bede. V svojem govoru je dr. Kulovec izrecno poudaril, da bo prišla v tem oziru močna in trda roka. ki bo znala izgnati iz našega naroda vse elemente anarhije. Te besede iskreno pozdravljamo in se zavedamo, da je to upravičena zahteva celega narodu. Upravičena zahteva zato. ker moramo iztrebiti iz na-iegfl naroda vse. kar num je tujega in škodljivega. Mi hočemo, da bo narod zdrav in neokužen od pogubnih idej. V nadaljnem svojem govoru je dr. Kulovec prešel na splošni političin položuj v naši državi. Omenil je, da je politični položaj trdno v rokuh vlade narodnega sporazuma. Naša želja pa je, da ostanemo v dobrih odnošajih in razmerju tako z Belgradoni kot z. Zagrebom. Vztrujamo pa še vedno in to tudi odločno na zahtevi po uresničitvi slovenske samouprave. Naša pot ne vodi naravnost v Belgrud, ampak gre preko Zagreba, če je dobila Hrvatska svojo samoupravo, bo prav gotovo lahko uresničiti slovensko zahtevo. Pot robno je, da letos, ko bo prevzel v svoje roke vladarsko žezlo mladi kralj, da mu prinesemo državo, ki bo Hcttrauje urejena in v kuteri bodo zadovoljni vsi narodi. Iz besed novega voditelja sledi, da bo naša zahteva še bolj odločna. Gasilske zanimivosti Iz gasilskih vrst smo prejeli in objavljamo: Gasi.sivo posveča vso svojo skrb: bližnjemu v pomoč. Med pravimi gasilci se je iaobh-koveJo iskreno tovarištvo in smisel za pol«* tvovalno in uesebic.no delu v korist bližnjega. Zato je gasilstvo tudi vedno stremelo za tem, da je biio neodvisno od dnevne politike. Pri posameznih četah smo že preje opažali poizkuse posameznikov, da bi uporabljali gasilce za svoje osebne ali celo strankarske namene. Ponekod je to uspelo ter so člani nekaterih gasilskih čet največ nevede služili političnim interesom. Večina pa je ostala zdrava in je odklanjala vsako misel na tako odvisnost. Zato se ne smemo čuditi nasilnim razpustom gasilskih uprav v času nasilnega režima. Oblastniki so pač hoteli tudi gasilstvo u-preči v svoj pogubni politični stroj. Razrešene so bile sposobne gasilske uprave in na njih mesta so prišle po večini neizvežbane in nesposobne uprave. Ugled gasilstva je padel. Nismo pozabili še tistih časov. Sele leta 1937 je uspelo potegniti gasilstvo iz dnevne politike. Razrešena je morala biti kranjska župa, ker jo je vodil izrazit političen človek, znani Križnar iz Stražišča, s sodelovanjem načelnika kranjske čete Mayr Rice. Načelnika Mayr Rico so takrat hoteli mnogi opra- | vičevati, češ da je bil osebno proti razrešitvam uprav, ki so se izvršile zgolj iz političnih razlogov ter da je pravi gasilec, ki se ravna le po gasilskih smernicah. Tudi odgovorni urednik ..Gorenjca" je bil toliko naiven, da je verjel tem govoricam ter ga je predlagal za pričo o tem, da je zaradi političnih razrešitev gasilskih uprav odstopil kot starešina župe. Načelnik Mayr Rica pa je pod prisego izpovedal, da je odstopil zaradi prezaposelnosti, ne pa iz kakega protesta proti političnim razrešitvam. Tako je Mayr Rica sam demontiral vse take govorice in se izjavil za solidarnega z na-silii. ki jih je prejšnji režim izvršil nad gasilstvom. Vsi gasilci smo pač morali verjeti njesovi zapriseženi izpovedi in poučiti vse naivneže, da pravo gasilstvo ne more z njim računati. Leta 1937 je bilo tedaj nujno potrebno, da je župno upravo prevzelo novo vodstvo, ki je imelo nalogo, da odstrani iz gasilstva pogubni po'itični vpliv. Kakor je bila ta sprememba idealno zamišljena tuko je deloma pač zaradi občih človeških slabosti ui bilo mogoče izvesti. Posebno izbira novega tajnika ni bila v vsakem ozira posrečena. Novi tajnik Ivane Boris, je bil sicer odločen in delaven, vendar je iz prejšnjega svojega vojaškega ]>ok!ica prinesel s seboj nekaj pojmov, ki se niso povsem skladali s preprost«) mentaliteto gasilcev, Gasilci smo sami izvr-šiH spremembo in ga na prihodnjem občnem zboru nismo več volili za tajnika. Novi starešina šolski upravitelj Japelj je skušel združiti irasilce vseh stru j za skupno plodonosno gasilsko delo. To njegovo dobro voljo in zaupljivost do vseh gasilcev ivi sta ■ na svoj njima lasten način izigrala načelnik i kranjske čete Mavr Rica in y letu 1940 na nje-I gov pred'og izvoljeni tajnik učitelj Maks Twr- Ob koncu svojega govoru se je dr. Kulovec dotaknil tudi naše zunanje politike, Ostali smo kot otok miru sredi razburkanegu .morja. Vojna, ki divja okoli nas, uani je prinesla veliko neprijetnosti. Toda vse te žrtve razumemo in jih rodi dajemo za ceno krvi, ki bi tekla ub naši neprevidnosti. Dolžnost nas vseh je, da se v teh časih združimo iu strnemo, ker hočemo svobodo, hočemo svobodno živeti in biti sami gospodarji n« tej zemlji. Govor dr. Kulovca num jasno kaže. da bo tudi novi predsednik hodil po stopinjah svojega velikega nesmrtnega prednika. Kot smo vedno imeli zaupanje v politiko pokojnega voditelja, tako nam dajejo besede novega voditelja novo upanje in pogum. Prepričani smo, da je ta politika dovolj hirava in premišljena. Tako j politiko bomo vedno podpirali I cerrr dy. Načelnik kranjske župe je kazal vso pri pravljenost za sodelovanje ter je kranjska četa sodelovala na župnih prireditvah v Predos-Ijia in na Planini v Kranju s svojim orodjem. Račun /a te nastope pa je poslala ^asiUki župi, česar nobena druga četa ni storila. Seveda so bili v tem računu tudi stroški za uporabo avtomobilov na teh župnih prireditvah, četudi je avtomobile uporabljala kranjska gasilska četa sama. Govori se tudi, da je načelnik Mayr Rica na uslužen način dal na raspologo osebni avtomobil kranjske gasilske čete članom župne uprave ne samo za gasilske potrebe, ampak menda tndi za nekatere privatne vožnje. Nekateri trdijo, da je avto prepustil le proti povračilu stroškov za bencin, drugi pa trdijo, da je «ah-teval odškodnino za kilometer po 1.90 din. Če bi šlo le za povrnitev bencina, bi bile stale vožnje približno le po 50 par za km. Pa tudi povračilo teh stroškov sprva ni zahteval, ker je tedaj kranjski gas. č. župna uprava poskrbela iz hvaležnosti za izredno podporo 3.900 din. Roka roko umije. Kranjska gasilska četa je bila oči-vidno zadovoljna in od svojega načelnika vsaj kolikor je znano, ni zahtevala nobenih natančnejših računov. Bolj neredno je to za ne-številne dobrotnike kranjska gasilske čete. ki svojih podpor ne dajejo zato. da bi kranjska četa dajala v svojo lastno škodo svoj avtomobil na razpolago drugim korporaeijam. 2up-starešina Japelj pa je moral svojo zaupljivost nasproti širokogrudnomu načelniku kranjske čete drago plačati. Tik pred potekom triletnega zastarelnega roka je kranjska četa vložila tožbo na plačilo stroškov za avtovožnje. ki jih je izvršila župna uprava, pa tudi stroškov za vožnje, ki jih je opravila kranjska gasilska Teta na župnih prireditvah. Župna uprava je plačala takoj vse stroške za vožnje, ki jih je opravila župna uprava sama, uprla pa se je stroškom, ki jih je irasilska četa napravila sama na župnih prireditvah. Tu je pa zaupljivi starešina doživel še dru-olitike", ker je zdaj v zadnjem čevljarskemu pomočniku bodisi iz Tržiča ali Kranja prav dobro znana razlika med načinom mezdne akcije v obeh krajih. V Kranju je vodila bivša Splošna delavska strokovna zveza pomočnikov in jih privedla v .irajk, nakar je bila poklicana ZZD, da reši kar se sploh da rešiti. Edini uspeh, ki je bil dosežen je bil podpis sporazuma s katerim je bila likvidirana stavka. Z novo mezdno tarifo so sicer tudi kranjski pomočniki precej pridobili, toda ne-spodbitno dejstvo je, da bi te nove tarife brez energičnega nastopa ZZD nikdar ne bi.o prišlo do sporazuma v Kranju. Popolnoma drugačen pa je bil položaj v Tržiču, dasiravno jc bilo tudi tukaj treba začeti graditi na razvalinah marksizma. Vsi pomočniki so zavzeli enotno stališče in sicer so zahtevali, da se zadeva reši na miren način brez stavke in brez redukcij. To so pomočniki tudi dosegli. Zlasti je važno, da je v pogodbo vnesena tudi klavzula, da se pristopi k pogajanjem za dodatek draginjskih dokiad kakor hitro bi j draginja porastla za 5°/o. Po skleni^-; te po-I godbe in sporazuma zopet spominjamo čevljar-I ske pomočnike na pisanje izrazito „delavske-I ga" lista v Sloveniji, ki je pisal pred dobrim i mescem o akcijah in potovanjih ..neznanega j gospoda", ki pa je imel to nehvaležno nalogo, , da je popravljal grehe tistih, ki imajo mono-; P ol nad delavstvom. Razlika med Kranjem in iTržičem pove zadosti in je vsako pisanje odveč. Samostojna obrtna zbornica Naš list jc že nekajkrat poudaril borbo slovenskih obrtnikov za samostojno obrtniško zbornico, zato naj se sedaj, ko je po tolikih letih borbe postalo to dejstvo, nekoliko obširneje pojasni. Ze ko se je pred letom 1927 začelo s pripra, vami za nov obrtni zakon, se je začelo prebujati obrtništvo in začelo delati na to, da se loči od vedno bolj se razvijajoče industrije, ki je obrtniku odjedala kruh, ker se ta vsled povojnih razmer ni mogel zahtevam časa tako hitro prilagoditi. Pri tem začetku so pa duhovni očetje tega pokreta sprevideli, da se o-brlništvo vedno bolj in bolj probujn ter so svojo taktiko hitro zasukali na drugo strun. Ko je z novim obrtnim zakonom bila dana možnost se izjaviti slovenskim obrtnikom, kakor po vseh banovinah, da se lahko v dobi enega leta odloči za skupno ali ločeno zborni- Deficit je pač nastal, ker se je gasilska prireditev posvetila v prvi vrsti gasilski misli sami, ne pa kakemu gasilskemu veseljačenju. Seveda učitelj Tvvrdv ta deficit tudi imenuje nerednost. Učitelj Tvvrdv pač misli, du mi gasilci ne znamo sami mis.iti in da nam bo z besedno igro pričaral na papir tako dozdevne nepravilnosti obračunov župne uprave. Učitelj Tvvrdv pripoveduje tudi o gasilski prostosti, ne da bi navedel, katero prostost ima gasilstvo. V tej zvezi navaja, da je bilo porabljenih v letu 1937 30 din in v letu 1938 56 din za telefonske razgovore. Te prostosti pa gasilstvo ne uživa. Tudi glede porabe znamk bi bil učitelj Tvvrdv lahko že sum uganil, da gre za porabo taks v onih stvareh, glede katerih gasilska prostost ne obstoja. Podobno je tudi s primanjkljajem v znesku 2.242.60 din V tem znesku so vsebovani stroški postopanja proti župnemu starešini zaradi uradnega poročanja v približnem znesku 1,300 din. Ostali znesek pa predstavlja dolg bivšega tajnika Ivanca, ki je nastal zaradi njegovega netočnega vpisovanja. Tozadevno je župna u-prava z bivšim tajnikom že obračunala in je odpadel vsak interes na razglabljanju te zadeve. Četudi bivšega tajnika Ivanca prav nič ne jemljemo v zaščito, vendar moramo njemu na čast povedati, da je še pred izročitvijo poslov leta 1940 povedal, da utegnejo biti nekateri vpisi netočni in da bo poravnal vso morebitno razliko, če se bo ugotovila. Učitelj Tvvr-Sy tedaj zvoni po toči. Tudi to dakazujc, da ima njegova okrožnica le političen namen. Na izmišljotine in duhovitosti nekega prim-skovskega pesnika, katerega pesemeo je nesel znani primskovski velikan osebno v Ljubljano na pošto, nam ni treba odgovarjati, ker se ta slavni pesnik ni podpisal in niti ni upal svojega pesniškega plodu objaviti v kakem javnem listu. Mi gasilci smatramo le za dolžnost, da podamo objektivno sliko in tako omogočimo vsakemu gasilcu, da se more ubraniti takih političnih gibanj v gasilstvu, kakor so jih začeli učitelj Tvvrdv, načelnik Mavr Rica in njihovi tovariši. Ml smo zoper vsako mešanje politike v gnsi'ske vr?le ter hočemo ohraniti gasilcem co, je obrtništvo po združenjih izglasovalo ločeno zbornico, toda „despotom" to ni šlo v račun in so na sebi podoben način to preprečili. Tz tega se je rodilo društvo jugoslovanskih o-brtnikov, ki je stremelo le da bi si priborilo pravice, da bi tam, kjer se reže kruh za obrtnika, odločal obrtnik in ne industrijalec ali trgovec. Čas v katerem se je pa to razvijalo, pa je bil tako nevaren in vabljiv, da se. je nekaj teh pobornikov dalo zapeljati za sk'edo leče in stremečo čast, a velika večina pobornikov teh cil jev pa je ostala zvesta idejam, ki jih je postavila za dosego lepših dni za rokodelski stan ter se je po razpustu tega društva pretvorila v društvo ..S'ovenskih obrtnikov", ki ie bojevala odločen boj napram vsem temnim si'am in gn tudi sedaj dobojovala častno. S kakimi sredstvi se je to hotelo zlomiti, v teh kratkih vrsticah ni mogoče popisati. To je bil boj Davida z Goljaiom. Vsi vemo. d<, imajo po celi državi že več let samostojne obrtne zbornice, razen v eni banovini, pa vse sijajno napredujejo. Zncreb. kakor Belgrad je bil pred leti daleč za nami. n danes z največ tim trudom in de'om Hh dohiteti ne bomo modi, kajti v vsem so daleč, daleč pred nami vsled teea. ker iih nihče ni oviral pri svojem napredku. Toda obrtniki, danes ko se nam nudi prost razmah na vseh poljih, zbudimo se! V težkih časih smo dobili zmago, treba bo vse moči in žrtve posvetiti sebi in delu za cel naš stan, da bomo zmogli bremena, ki nam se bodo naložila. Ali kar narediš z veseljem, to nekaj velja, saj se je dvajset let očitno naš stan zanemarjal in se umetno sejala mlačnost med obrt-škimi vrstami, naši predstavniki so bili samo slamnati možje, ker jim je zbornični statut že naprej vzel vso moč, ki so si ga gotovi gospodje, ko so bili na oblasti, si ..pripremili". Res, vsaka pesem se izpoje, tudi ta se je! In ko so videli po zadnjih volitvah v zbornico, da tega vala po zahtevi samostojnosti zavreti ni več mogoče, so podlo vprizarjali komedije na plenumih O predsedniku obrtnega odseku. Čudili smo se, da so se trezni člani dali zapeljati takim nakanam. Saj so ti tiči dobro vedeli, kj" tiči zajec, u si različnih razlogov niso upuli in pa tudi ne hoteli pokuzati. Vsled takih razmer so zastopniki, pravi zastopniki obrtnikov upravičeno izstopili od takega sodelovanja, saj tudi zadnja leta se je obrtnik le v najnujnejših slučajih še. prikazal v zbornično hišo, ki se ga je gledalo kot .manjvredni element. Sedaj pa bo prva naloga, da zberemo vse obrtnike pod svojo zbornico, ker so jih posebno večja podjetja kar vrglo v industrijo, so pa le obrtniki, ki obrtujejo. samo s to razliko, da imajo malo večji obrat. S ponosom lahko povemo, da je članov rokodelcev, ki imajo obrtne liste v naši banovini preko 25.000. zato bomo lahko kos vsem nalogam ter ne bo treba dajati več ..miloščine" kot se je nn plenumih predbacivalo ter bomo s stanovsko zavednostjo in ne-utrudljivim delom nadoknadili ono. kar se je vseh dvajset let zamudilo. Treba je samo globoke vere v svoje delo. močan ponos na svoj stan. skrbeti za izobrazbo ter stopati možato na plan. da se tudi naš stan upošteva tako Pred otvoritvijo postajališča Kočna Direkcija državnih železnic je dovolila, da se prično na postajališču Kočna ustavljati vlaki, dasiravno postajališčno poslopje še ni popolnoma dograjeno. Prvi vlak, ki bo ustavil na tem postajališču bo vlak P 914, ki odhaja iz Jesenic ob 14.22 uri in to v nedeljo dne 16. februarja. Otvoritev bo izvršil odposlanec Direkcije državnih železnic. Poleg tega pa so povabljeni k otvoritvi še gg.: bivša narodna poslanca dr. Smejd Albin in Masič Pavle, pred-sednih Delavske zbornice Jonke Jože in podpredsednik Markič Matko, predsedstvi občin Jesenice in Gorje, ravnateljstvo KID na Jesenicah, centrala Zveze združenih delavcev v Ljubljani, okrožni odbor ZZD na Jesenicah in podružnični odbor ZZD v Gorjah. Tudi med delavstvom je za otvoritev izredno zanimanje in je pričakovati od strani delavstva velike udeležbe. Akcija za zgraditev tega postajališča se je pričela ravno pred dvemi leti in sicer jo je pričel odbor podružnice ZZD v Gorjah, ki je zbral delavske podpise in je na podlagi njih nupravil na direkcijo vlogo, s katero je zaprosil za zgraditev tega prepotrebnega postajališča. Glavni namen ustanovitve tega postajališča je bil zaščititi delavčevo zdravje, ker so mnogi delavci morali v snegu in dežju hoditi tri do pet ur dnevno bodisi s kolesom, bodisi peš. Z ustanovitvijo tega postajališča pa jim bo treba pešačiti le pet do deset minut dnevno. Radi tega smo bili delavci zelo presenečeni, ko smo v ..Slovenskem narodu" pretečeno sredo čitali o gradnji lega postajališča. Ta list našteva vsemogoče vzroke zakaj je bilo postajališče zgrajeno, samo glavni vzrok namreč ohranitev delavčevega zdravja, previdno zamolči. Prav tako list ne piše o tem, kdo ima glavne zasluge, da je do zgraditve sploh prišlo. Smatramo, da je tako pisanje lista neobjektivno in gn delavci nikakor ne moremo odobravati. Drobne novice iz Jesenic Jesenice — avtonomno mesto. Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič je sklical na svečnico župane večjih slovenskih mest. Sestanka so se ude.ežili tudi mestni župan jeseniški Maikež, kranjski Češenj in zastopnik novomeškega župana inž. Absec kot predstavniki mest, ki še nimajo avtonomije. Na sestanku so župani razpravljali o okolnostih, ki opravičujejo večja slovenska mesta, da tudi postanejo avtonomne mestne občine. Izčrpne referate o tem vprašanju sta podala z upravne strani direktor ljubljanskih mestnih uradov Franc Jančigaj, s finančne strani pa je poročal načelnik ljubljanskega finančnega oddelka dr. Grošelj. Seji je prisostvoval tudi zastopnik kr. banske uprave svetnik dr. Srnj, ki je pojasneval stališče nadzornih oblasti. V splošnem ni bilo nobenih pomislekov, da tudi druga slovenska mesta dobe položaj avtonomnhi mest, ki jim po njih gospodarski in finančni moči ter po geopolitičnih in kulturnih zahtevah popo'noma upravičeno tudi gre. Občani teh mest bodo prizadevanje slovenske sekcije Zveze mest v tej smeri gotovo pozdravili, ko bodo zaslišani njih občinski odbori. Ljudskošolske smučarske tekme. Na pobudo okrajnega šolskega nadzornika g. Borisa Grada prirede v slučaju primernega vremena v soboto dne 8. februarja v Znbreznici medšolske smučarske tekme, pri katerih bodo tekmovali otroci ljudskih šol iz radovljiškega okraia. Tekmovalo bo verjetno več sto malih smučarjev in smučark. Z Jesenic pojde tekmo'->'eev in gledalcev okroir 20f). Prejšnjo soboto (i. februarja) je priredila našu ljudska šola svoje domačo tekme kot pripravo na medšolsko tekmo. Dopo'dne se je zbralo v Kurji vasi 99 tekmovalceo in najmanj toliko šolnrskih gledalcev pod vodstvom g. upravitelja L. pibrov-ca in učiteljskega zbora. Tekmovali so v 5 skupinah nn protrah 'lOOrn, t km. 2 km. 3 km. in 4 km. Nn natk niši progi je tekmovalo *> deklic. Prva ie bila Tn'er Jndvien iz 3. razreda čnsom 2.40 min. Nn progi i km je zmagal M'aVnr Fr. iz 2. razreda. Nn r.rogi 2 km je bil prvi Pmnlej janež iz 5 razreda s časom 8.29 min. Nn daljave 3 km je bil najhitrejši Arnež Jo5o iz 5. r. s časom 8.37 min. Nn nni-rlališi proiri {x km) nn kateri so tekmovali fantič s 13 H in \S leti. ie odnesel zmneo Pristov T ndkn. tudi iz 5. rnzredn. s čnsom '7.57 in i n. Teren sicer ni bil težak, toda sne?, k! ie listo noč znnndol. ni odgovarjal. Tekmovalci so bili mifrnieni. f imkcinnirn in. Icseniškn ob- čiua je razdelitev kart za moko oz. kruh pra vočasno in z veliko natančnostjo že pred I, februarjem izvedla. Moka in kruh gredo sedaj na karte in se zdi, da se je obneslo. Gledo količine pravijo gospodinje tako: 4 kg je premalo, s 6 kg bi se še kar nekam shajalo. Iste gospodinje pa tudi pravijo, da nikomur ui treba, da bi bil lačen radi tega, ker se s krušno moko da dobro nadomestiti primanjkljaj. Gotovo se pa na žgance in polento ne bomo mogli tako navaditi, da ne bi želeli da bi se količina enotne ali druge moke zvišala. ■*■ Marija Rajner. Minulo soboto je umrlo Marija Rajner v mladosti 23 let. Bila je vzorno dekle blagega značaja. Zadnje čase se je zdravila na Golniku. Sele pred kratkim se je od tam vrnila in niti domači niso pričakovali, da se bo tako hitro za večno poslovila. Jako iep pogreb je imela v ponedeljek, dne 3. februarja. N. v m. p.I Domačim iskreno sožuljel Zimska pomoč na Jesenicah ni izvedla zbirke, kakor se je to zgodilo drugod v prvem tednu v februarju. Dohodke bo skušala dobiti na način, ki odgovarja jeseniškim razmeram!. T soglasju s strokovnimi delavskimi organizacijami in KID se bodo ob izplačilu dne 18. februarja priložile v plačilne vrečice položnice. Delavst"o je naprošeno, da po svoji možnosti in dobri volji prispeva za najbolj potrebne. Tovarna bo darovala najmanj toliko, verjetno pu znatno več kot delavstvo, kar je primerno. Nameščenci in uradniki KID so pa pripravljeni dati 10.000 din in sicer kot odpadek veseljaškega večera. Če ta odpadek ne bi toliko znesel, bodo dodali do te vsote na drug način. Tudi ostali stanovi bodo prispevali za zimsko pomoč preko svojih združenj. Športni ples je letos na svečnico odpadel; Pa ne morda skalaški na Jesenicah! Lovsko društvo v Ljubljani ga je odpovedalo. V svojem glasilu (Lovec) pravi odbor, „da se je tako odločil pod težo resnega časa". Ta ples je bil že tradicionalen. Tudi vodstvo športnega kluba _Mura" je odpovedalo svoj tradiconal-ni športni ples v M. Soboti. Ze 16 let zaporedoma se je vsako leto vršil ta veliki ples. .,SK Mura fmatra, da so časi danes preresni in neprimerni za take prireditve." Da ne bo pomote, skalaški športni ples ni odpadel, ampak je bil nasprotno še prav dobro obiskan. Komunisti so kakor volkovi, je rekla odlična osebnost. Njim je samo za razdiranje, razbijanje, uničevanje in klanje. Taki so tudi volkovi: čim več klanja, tem več hrane zanje! Na to se v tej vojni večkrat spomnimo. Pri nns bi hoteli komunisti očitati, da držimo z italijanskimi in nemškimi fašisti, oni pa da so za naslonitev nn Sovjetijo, češ ker je Sovjeti-ja proti Nemčiji, komu pa zadržanje Sovjetijo največ koristi, vemo vsi. Na Angleškem so pred dnevi uradno prepovedali izhajati dvema komunističnima listoma, ker sta pisala razdiralno v korist Nemčije. Glavni tajnik komunistične stranke v Franciji je po razpustu stranke s tovariši zbežal v Nemčijo. Tu so med sedanjo vojno bili na strani Nemčije. Iz Čnnkaišekove Kitajske poročajo v januarju, da je čankajšek razpustil svojo takozvano komunistično armado, ker je razjedala odpor proti Japonski. Ros kakor volkovi so ti komunisti, brez liniie brez načel Ramo za razdiranje, samo za klnnie. Ni čudno, da jih omikani nn-rodi iztrebljajo iz svoje srede. Občni sbori Vabilo. Kr. Jugoslovanski Aero-klnb „Naša krilu" Kranj ima dne 9. februarja 1941 ob 10. uri dopoldne v prostorih hotela ..Stara pošta" svoj 111. redni letni občni zbor s sledi čim dnevnim redmo: 1.) Poročila funkcionarjev: 2) Poročilo revizorjev: ".) Volitev novega odbora: 4.) Slučajnosti. Vabimo kranjsko javnost, da se občnega zbora polnnštovilno udeleži, da boste s tem dali novemu odboru pomoč za izvršitev načrtom kluba, — Odbor. Društvo Slovenskih obrtnikov v Kranju sporoča vsem članom, da se vrši redni letni občni zbor 2. marca 1941 v zgornji dvorani Ljudskega doma v Kranju. Vabilo in spored dobi vsak član posebej. Ze danes opozarjamo na to skup'-ščino. ki se vrši v času ko smo dobili samostojno obrtno zbornico, kjer naj odloča o naših zadevah obrtnik. Ob tej priliki se naproša člane in prijatelje obrtništva, da naroče in plačajo list „Slovenski obrtnik" ter članarino za tekoče leto. Sedaj je čns, da pokažemo, ako •,mo vredni in ako se prav zavedamo svoje sta-novske oiiriinizncijc. - Predsednik: Pollak. STRAN « »-^■^•"h "%> %l "t ~~ »GORENJEC« STRAŽIŠČE Pretek.o sedeljo sme imeli priliko videti na od*u Sraartinskega doma narodno igro „Mikb-*a Zala*. Igra je bila dobro naštudirana in tudi gledalcem prav posrečeno prikazana. Dvakrat so gledalci, ki so prihiteli tudi iz oddaljenih krajev, do zadnjega kotička napolnili dvorano. Mnogi so se morali vrniti ker si niso pravočasno preskrbeli vstopnic. Za nedelj« 16. februarja ob J. uri pop. pa bo naše društvo sonet zaigralo. Pripravlja se za dramo „Konec poti". Vsak, ki igro pozna in so mu znani igralci, bo prav gotovo prišel pogledat to zanimivo dramo. Igra ima štiri slike in se vrši v angleških strelskih jarkih. Vse vloge so v rekah preizkušenih igralcev. Reze vi raj *e si pravočasno vstopnice! OLšEVEK Prosvetno društvo Olševk ponovi v uedeljo 9. februarja ob 3. uri popoldne ljudsko igro v treh dejanjih in 8 slikah „Miklova Zala" v Cerarjevi priredbi. Sodeluje nad 30 oseb. — Vljudno vabljeni! PREDOSLJE Podružnica Zveze ziLružt«ih delavcev v Pre dvMjab sklicuje za nedeljo 9. februarja ob S. uri popoldne v dvorani Prosvetnega doma svoj občni zbor, Dneva« red običajen. Na občni zbor prid.« zastopnik centrale iz Ljubljane g. Krizman- Vabimo vse naše delavstvo, da se tega občnega zbora udeleži v čim večjem številu, d« * tem pokaže svojo zavednost in pripadnost k edini slovenski katoliški delavski organizaciji ZZD. HRASTJE Prosvetno društvo Hrast je pri Kranju vprizori v nedeljo 9. febr. ob 3. uri popoldne v društvenem domu veseloigro »Trije tički". Igra j« polna šaljivih prizorov. Sodelujejo naši najboljši igralci. Na sporedu sta dva kupleta in dva šaljiva prizora. Za vesel konec nam bodo /.apeli ..fantje na vasi". Vsi prijatelji dobre zabave in veselja vljudno vabljeni I OVSlšE PRI PODNARTU Prosvetno društvo Ovsiše vprizori v nedeljo 16. febr. ob 3. uri popoldne v ljudski šoli veseloigro „Za srečo". Pred pricetko.ni predstave zapoje moški in mešani zbor nekaj pesmi. Zbor bo vodil pevovodja Sajovic Janez. V odmorih igra domača godba. Vljudno vabljeni! Cerkveni shod bo tudi letos kot običajno prejšnja leta na dan sv. Valentina 14. februarja. Prva sv. maša bo ob 7., druga ob 8. Poje mladinski zbor. Ob pol 10, pridiga, nato sv. njaša in darovanje. Smrt. V soboto je nenadoma umrla Marija Kemperle, p. d. Potočnikova mama. Bila je dobra in v zgledna krščanska mati. Zapušča več otrok, ki so že vsi preskrbljeni. Pogreba se Je udeležilo veliko ljudi. Sv. mašo za pokoj duše je daroval č. g. Vovk Jože iz Kranja. Na zadnji poti je pokojnico spremil tudi domači pevski zbor, ki je zapei nekaj žalostink. Naj počiva v miru! Globoko prizadeti družini naše sožalje! MAVČIČE Prosvetno drnštvo v Mcvčičah vprizori v nedeljo 9. februarja ob 3. uri popoldne komedijo v treh dejanjih „Pričarani ženin". Vljudno vabljeni! TRBOJE Prosvetno društvo Trboje vabi vse prijatelje dobre volje in smeha na zapleteno komedijo v treh dejanjih „Pričarani ženin" in sicer v nedeljo 9. februarja ob 3. uri popoldne v dvorani Prosvetnega doma v Trbojah. Vabljeni! Šport. SK Slovau razpisuje smučarske tekme v Naklem, ki se bodo vršile v nedeljo 9. februarja. Tekmovalo se bo v teku na 10 km. Start ob •. uri dopoldne. Skoki popoldne, začetek ob 3. u?i. Prvoplasiraiii prejmejo praktična darila. Pravieo tekmovanja imajo vsi dlani kluba. Nečlani lahko tekmuje izven konku- Go8podarstvo= iNadzurujmo semenski krompir vso zimo. Gomolji so zelo občutljivi za vlago in previsoko toploto, ki v kleti za semenski krompir nikdar ue sme biti višja od 80 C. Zato skrbimo, da bo klet stalno suha in zračna. Ce seme od časa do časa preberemo in odstranjujemo kar je bolnega in gnilega ter če preprečimo, da bi sredi zime odganjali eim, je pričakovati, da nam bo take seme dalo dober bo loči pridelek. Zakaj mleko ni zadosti mastno? Mnogi tožijo, da mleko od ene ali druge krave ni zadosti mastno. Uvažujmo vendar, da kakovost oz. tolščobnost mleka ni odvisna samo od množine krme, katero dobi krava. Dalje je lahko vzrok slabega mlelča tndi nepopolna, nepravilna, ne zadosti temeljita molža, mrzle staje oz. hlevska tla in mnogo drugega. Pospešitev nesnesti jajc pri kurah. Ob letošnjih kolinah je mogoče preostalo kaj kosti. Zdrobimo te s pomočjo posebnega mlinca ali kakorkoli drugače in dodajmo jim dnevno (čeprav m.-.njše količine!) k navadni krmi. Kmalu se l>o ta redni dodatek poznal pri zgodnje in boljši nesnosti kur. Zamenjajte pravočasno drobiž po 0.90, S.- in 10.- dinarjev! Stari 2-dinarski in 50- parski drobiž zgubi sposobnost plačilnega sredstva dne 16. februarja t. I„ 10-dinarski pa 28. februarja t. 1. Zato nuj vsak imetnik takih novcev pre- gleda svoje shrambe (tudi razne hranilnike) in predloži tak drobiž do omenjeneg dne na blagajni davčne uprave, pošte, Narodne banke. Državne hipotekarne banke aH Poštne hranilnice, ki mu morajo izplačati polno imensko vrednost. Po preteku omenjenega dne ohrani kovanec le še svojo nizko kovinsko vrednost. Po preteku teh dni ostane od starega drobiža plačilno sredstvo le še nekaj časa 25 parski drobiž. Preklic Podpisani Oman Miha preklicujem in obžalujem, kar sem zalega izrekel napram Som Antonu, krojaškemu mojstru v Kranju in so mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Oman Miha. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača d. 0 50. Najmanjši znesek je 10 d. IWem sočno, zračno sobo; najrajši v novi hiši ali vili. Pismene ponudbe na upravo lista pod „Učiteljica". Sprejme se služkinja, pridna, poštena, srednjih let vešča pranja, likanja in pospravljanja. Naslov v upravi „CJorenjca". Odda se soba s kopalnico, poseben vhod. Prim skovo 146, blizu mesta, I. nadstropje, levo. Kupim dobro ohranjeno spalnico. Naslov v upravi ..Gorenjca". Dve kravi, dobri mlekarici, ena s teletom, druga po teletu, se prodajo v mestu. Naslov pove uprava lista. šivalne stroje nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini Otnejc L, Kranj Tavčarjeva ulica štev. 9 Sprejema tudi popravila! Mizarskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Zupančič Josip, mizarstvo, Primskovo 80 pri Kranju. Odda se stanovanje in lokal na Primskoveas. Naslov v upravi „Gorenjca". Prodam večjo 4 stanovanjsko hišo v StražišČu za din 260.000.—. — Posestvo pri Podnartu za 3 do 4 govedi za din 160.000.—. — Več hiš od 80 do 300.000.—. Lovro Rebolj, trgovec s posestvi, Kranj. Šivani stroj, pogrezljiv, malo rabljen, a znatno cenejši od novega, proda Julij Zevuik, Stražišče. Iščem postreinko za hišna dela za nekaj ur dnevna Dem tudi stanovanje dekletu, ki bi v prostem času opravilo dela postrežnico. Naslov v upravi „Gorenjca". Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali fit. 5. (v hiši g. Sipica) Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške Izdelke Izvršuje točno in solidno K.TONEJC Kranj Gnojnične sode (lajte) kakor tudi vsa po- SODARSTV0 H O M A N Stražišče - Labore pravila izdeluje hitro, solidno in po nizkih cenab Za srečni zakon najboljše kupite pri Primerna darila za vsako priliko! Telefon 133. KR. JUVELIR IN DOBAVITELJ s#f ****** m 0tm —»s» '■ ™ B.RANGUS KRANJ v o p T, .T TT P, N I S K 1 : m trn n iti 18 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV Pri Sv. Andreju je zazvonilo. Glas zvona je žalostno odmeval po grapah.., Zvonenje je čul tudi Hribar, ki se je potikal po gmajni pod Sv. Ožbaltom. — Ni ga več zdržalo. Krenil je proti domu. Ker je bilo že pozno, niso hoteli mrtvega Janezu precej zvečer peljati v Loko. Okoli postelje so postavili svečnike in prižgali sveče. Vaška dekleta so nanesla toliko rož vsesvetarie. da se je Janez komaj videl iz njih. Soba je bila polna va-ščanov, ki so ugibali vzrok nenadne Janezove smrti. Vsi so bili edini v tem, da se Janez ni zastrupil sam, ampak da je vzrok Janezove smrti zločin. Vsi so vedeli, kdo je zločinec, a povedati ni upal tega nobeden; že radi domačih ne. Odprla so se vrata, na pragu se je pojav il Hribar. Vse je umolknilo. Le na desetine oči se je zazrlo vanj. Hribar je stal kot bi bil iz kamna. Njegov obraz je bil trd. Niti žilica na njem se ni zganila. Ni se začudil mrliču. Iz oči mu je sijalo samo sovraštvo. Stopil je od vrat in šel skozi sobo, ne da bi pogledal mrtvega Janeza. Odšel je v kamro, ne du bi rekel besedo. V kamri se je slekel in šel spat kakor da se ni zgodilo nič. — In to naj bi bil oče?! — Tako so šepetali med seboj ljudje,, ki so bili zbrani pri mrliču. Micki in Francetu je leglo na dušo nekaj strašno težkega, neizrekljivega, neumljivega ... XII. Zjutraj na vse zgodaj je prispel k Hribarjevim oddelek orožnikov, ki je štel poleg poveljni- ka narednika Terana, še tri može. Hiša je bila polna ljudi. Nekateri so ostali v hiši prav vso noč. Zlasti fantje in možje, „Dobro julro!" je prijazno pozdravil Jeran. ko je vstopil v sobo. ..Kje pa je iukaj kdo od domačih?" „Gospodar leži, tukaj sva pa jaz in moja sestra Micka," je pojasnil France in stopil k orožniku. „A tako, vi ste torej brat zastrupljenega in sestra!" je rekel orožnik. Oba hkratu sta prikimala. „Vse druge prosim, da se za nekaj časa umaknete \t h "še. da bo preiskava končana," je prijazno uknzal narednik in nogledal po ljudeh. Soba se je izpraznila. Ti dobri ljudje so se razšli on domovih s tiho željo, da bi Bog dal čim več sreče orožnikom, da bi našli pravega krivca. ..Če bomo koga potrebovali, bomo že poklicali!" ie še dodal narednik, ko so odhajali. Ostali so samo še France, Micka, štirje orožniki in med svečami mrivi Janez. „Kje pa je gospodar?" je znova vprašal Jeran. ..Sni: oče spe!'* ie. novednln Micka. ..Kie na. prosim?" ie vljudno vnrnšal orožnik, ..Tuknile v kamri!" ie pojasnil France. Narednik in še eden izmed orožnikov sta stopila v kamro Za njima je šel še France. Hribar je mirno snal. Orožnik ie posvetil / električno lučio. Narednik je stopil k spečemu Hribarju in ga poklical. „Oče. oče! Vstanite ! Takoj!" Hribarja je klicanje skoraj zmedlo. Vendar je planil pokoncu. Široko je odprl oči, ko je zagledal pred sabo orožnike in za spoznanje poble-del. A takoj se ie zbral. „Nov kaj je?" je končno narejeno mirno dejal. „Službeno snio primorani radi nenadne smrti vašega sina Janeza, da natančno preiščemo vašo hišo," mu je rekel Jeran. „Ker ste vi gospodar te hiše. morate biti pri preiskavi novzočf. Razumete?" „No, no, če pa ni nič hujšega," je dejal Hribar .,sem vam pa lahko takoj na razpolago." Hribar se je naglo oblekel. Jeran je z natančno hišno preiskavo skušal ugotoviti, ali je Janez res izvršil samomor, ali pa ga je kdo drugi zastrupil. Zato se je odločil, da najprej natančno preišče vso hišo, nato pa začne z izpraševanjem posameznikov, če bo to sploh potrebno. »Prinesite luč, prosim!" seje obrnil narednik do Franceta in Micka, ko je onžnika slišala je takoj prinesla v kamro petrolejko. Orožniki so takoj pričeli s preiskavo. Najprej so preiskali kamro. Natančno so pregledali Hribarjevo posteljo, vse omare, in stene. Ničesar sumljivega niso mogli dobiti. Prav tako natančno so preiskali tudi sobo, v kateri je ležal Janez, nato vežo, kuhinjo in vse prostore v pritličju. „In kje je spal Janez?" je vprašal narednik. „Gori, v podstrešni sobici!" je hitro povedal I fribar. Narednik Jeran, še en orožnik. Hribar in France so se napotili v podstrešno sobico, kjer sta bili postelji za Janeza in Franceta, Med tem se je že zdanilo in niso nič več rabili luči. ..Katero je Janezovo ležišče?" je vprašal Jeran. France je pokazal na preprosto, iz desk zbito posteljo, na kateri je bila plevnica z rjuhama in odejo. Narednik je skrbno pričel odgrinjati Janezovo posteljo. Vzel je s postelje odejo in nato rjuhi: dvignil je plevaico in pogledal pod njo. Pogled mu ie takoj obstal na papirnatem zavojčku, ki je ležal na deskah. ,.Kaj pa je to?" je vprašal nekam sam zase. Prijel je zavojček in ga ogledoval od vseh strani. Nanis na zavojčku je povedal vse: Pšenica proti podganam in mišim. Pod tem napisom je bilo le še nekaj navodil za uporabo. Spodaj: „Pazi, hud trup!" (Dalje prihodnjič.! wm m umi— iMiimi.....mm mi nn« imnimi»iiimummtihih i mu mmiimii— Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.