Za poduk in kratek čas. Spomini iz jutrovih dežel. Piše F. S. Šegiila. (Halje.) Z grada podam se do Nilomerja skozi umazane ulice stare Kaliire (Mazr-Kadim). Kdor hoče arabsko življenje poznavati, pridi tu sem. Moži hodijo v belili, ali modrih, ali rudeeih, ali žoltib kaltanih (srajeah segajočih od vrata do pet), ubožni pa se ve v eapab, ki jp iniajo. Na glavi imajo ali rudeči tarbuš (lez), ali pa okoli glave ovito ruto (turban). Kdor inia zelenega, je znainen.jp, da je potoinec prproka in plemenitaš (šarif), ter jp tudi njegovo obnašanje primerno — ponosno, se ve navadno brez vzroka. Zelpni turban je tedaj po našpm »niodra kri« plenienitaška. Žene so ovite do očij. Vedejo se spodobno. Ge moža sreča, obrne se ali v stran gleda, dokler ni mimo opazovalec. Nagi olroci ae po ulieab poganjajo, niukari ponujajo oale, prodajalci s atrašnini kričeni umazan kruh, sočivje, meso. Pri delu vse aedi, celo drva žagajo aede in to vae na uliei. Cevljar, šivar dela a pomagači na ulici. Ilsnjar razpoloži po ulici avoje surove kože, da mu je vdelajo čez hodeči. Na ulici mati otcoka krmi in doji, na ulici so prodajalnice, na ulici ae karta, kocka ineee, na ulici se u . . lovijo in koljejo, na ulici klobase delajo, pečejo, anpjo. Spdi se pri prodajanji in kupovanji. Na ulici ae api po dnevi in po noči, na ulici je kovač, nieaar, pek, tkalee, prodajalcc oglja in apna drug zraven drugega. Vae kadi, moži, žene, olroci. Na ulici pobirajo otroei živalske odpadke lepo varno v locenjiee, ,je sušijo, z vodo namoeijo, kot teato zanieaijo v male kolačp tpr poaušene prodavajo kot kurjavo za pečenje kruba. Ppčp ae pa v pepelu, kakor za časov Abraliamovib »podpepeljak« (panis subcinericius). Navada je, da moži nekak roženvenec v roki noaijo, toliko, da inia nekaj v rokab. Vsp ,jp lpno. Kazuinljivo, kpr velika vroeina moe.i mori. Ko ogelj črni zamorci, navadno služinčeta, letajo in to tern ložje, ker imajo čiato auhe, drobne litke. Po goapodsko opravljenih aem vidcl malo črnubov. »Hakšiš, bakšiš« doni od vaph atranij, iz uat inalili beračev. S to boaedo, šalil so jp nekdo, se otrok narodi in komaj, da kobaca, že sika; >šiš, šiš!« Več pa daš, več hočejo imeti. Prišli srno do reke Nil. Onstran jp starodavno posloj)jo s kuliškiini napiai - Nilometor. Kudar začne rpka raati in doseže tu določpno črto, tedaj se ])ipri,je,jo vsi nasipi ob pobrežji in voda se na polja spusli. Ta dan je ziniraj velik praznik. Tu na otokn Koda je tudi kraj, kjer je Caraonova liči našla dpte Mojzosa. Odlod pa je šlo skozi temne ozkp uliee do liraina Matere liožje, — »sili Mirijain« reče Arab. Gerkva jp last razkolniškib Koptov in jako zanemarjena. Stebri ao iz različnih zlogov, Hog ve, od kod apni znošenib. Lppp ao rpzl.jarije. Ob strani ae gre navdol po dvajnaaterib stopnieab v klpti podobne oddelke. Križ v kamen v.sekan zaznamlja kraj, kjer jp apalo detc .Ipziis in nasprotno, kjer je navadno niolil sv. .ložef. To je na mojein potovanji prvi onib krajev, katprib inia ninogo aveta dežela, na katprib ae zadobi popolni odpustek, če zmoliš »Oče naš in češčeno Marijo«-. Ginjenega srca .sein rad spolnil nialo zalitevo za neprpcenljivo milost. Gelo neznosen je v tem delu meala kri(* beračev. Polnaga deeica ae tu poganja po nlicah. Tudi svelo dete .Jezua je nekdaj bodilo po teh bornib ulicab, ulieab siromaštva. Večer sp je bližal. Pogledimo si šc najstarejSo egiptovako moakejo, ki ni daleč odtod, nioskejo-Ainrn (Omar1), ki je podobna Sotoru, kojega noai 250 stebrov. veejidel iz krščanskih' svetišč tu sem zavlečenih, in ki stoji na onem' prostorn, kjer je atal Solor Kalifa Omarja pri obleganji in oropanji niesta. Mobamedani liranijo lu v svoji labkovprnoati razna čuda: n. pr. ut.ispk rokp Oniarjevo, božjo ime, od Mobameda lastnoročno v kamen zapisano, steber, ki je na povelje Oinarjevo skoz zrak priletel iz Mpke seni, ki jp bil edini še potreben in več lakib čenčari.j inolianiedanakih. Vrnil seni se skozi ulicp šeria-el-šeik-.lusiif, šeria Dunaven itd., niiiiio eno nadatropje viaoke priproslo-eleganlne palaee Kcdiveja aredi najkraanejšega mestnega dela v botel. ()d truda dneva ae apočili, podam ae večer v druatvu v kraano kavarno, kjer se toči dobro graško pivo. Zapalimo si ^nargile«, vodeno pipo, ki človcka lako prijelno omaini. Tu te pa zopet neprenehoma nadlegujejo pohišni prodajalci in dečki, ki ti hočejo snažiti škornje. Če nimaš volje, reci: mafiš (nočem), če še ne gre: ruh (poberi se). So pa tnjci, ki ae saino teh besed naučijo, ter pri vaaki priliki in nepriliki z njiini oborožijo. To ni dobro! Siroinak je, ki te nadlegnje, inorebiti nni želodec glada poka! rrudi si človek z oaornostjo nikjer, najniaiij na tujem, ne pridobi apoatovanja. Na noč domu ae vračajoč, opazoval aein, kako pred vaako prodajalnico leži bpduin za varuha. Ni varno ae šaliti, ali se ga dotakniti, ker navadno np spi, inarveč z bodalom v roki straži. (Dalje prib.) Smešnica. Gigan pride v gostilno tpr sedp k lppo pokriti mizi. Čez nekoliko časa pride ravno v to goatilno ninogo odlinie gospode. Natakar odpravlja nejevoljen cigana od lepe mize, rpkoč: »Hedi k drugi mizi tu bodo sedeli inienitni gospodje«. »Pa naj sede, saj nienda niso nšivi«, odvnic na to či^to mirno cigan. ' A. K.