Posamezna Številka 40 vinarjev.
Slev. 120.
V Ljannani, v nedeljo, one 25. mala nn.
Leio XLvn.
»SLOVENEC« velja
p« pošti sa Tie strani Jugoslavije is T LJubljani: u oelo leto naprej., K 84*— ia pol leU „ .. „ m četrt leta sa as mesec
. . „ 21'— • • n T'—
la taoiematro oeloletno K 95-_
ta Sobotna Izdaja: sa
la oalo leto ., sa iaosemstre. ■.
.. I «•_ 20-
Inserati:
Enostolpna petltvrata (59 mu Stroka ln 3 mm visoka ali njo
prostor) aa enkrat . . . po K 1-2C Pri naročilu nad 10 objav popust
Najmanjši oglas 59,9 mm K 4'—
=---Poslano: ------.
Enostolpna petltvrata K 3'— Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljek In dan po praznika, ob 5. url zjutraj.
Uradništvo Ja v Kopitarjevi ullol štev. 8/111. Bokoplal ae se vračajo; nefran'rlrana plama ae sa ■prejemajo.	Tolelona štev. 80.
Političen list za slovenski narosL
Oprava ]e v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 850 sa naročnino ln št. 349 za oglar,e, aTatr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-here. 75B3.
Konec Europe.
Potek mirovnih pogajanj v Parizu in ,V»e, kar se je ondi v tem času sklenilo in ukrenilo, povzroča motrilcu političnih in socialnih razmer Evrope zelo resne skrbi. fTakozvani mir, ki ga mislijo naložiti Nem-ičiji; tisto sukanje in premikanje dežel in narodov, ki ga izvršujejo na zeleni mizi; zveza narodov, čigar gonilna moč naj bi ne bilo ljudstvo, temveč prah ministrskih
Eisarn; razorožba, obenem pa vojaške onvencije, vse to priča, da iz Versaillesa ne bo zabučalo oznanjenje nove dobe. Dušno in socialno ravnovesje človeštva, veliki mir in vsesplošna prostost — stvari, ki jih izčrpana in razorana civilizacija potrebuje, če naj zbere zopet svoje sile — vse to kaže, da ne bo prišlo od ondot.
Kaj potem? V čigav prilog bo, če se {zdelajo v Parizu dokumenti, obsojeni že pri svoji izvršitvi v arhiv? Ali bo svet v tem trenotku obstal? Bo najkorenitejša izmed vseh socialnih revolucij zgodovine, ki je logično morala biti spojena z največjo izmed vojsk povestnice, ustavila svoj korak?
Vse, kar se je v Parizu do današnjega dne sklenilo in storilo, spada v svojem bistvu v načrt in podpira načrt, ki si ga ie postavil Nikolaj Lenin pri določitvi svoje zunanje politike. Zunanja politika pa je zanj, za Trockija in za vse njune pristaše žarišče in jedro vsega njihovega političnega mišljenja in prizadevanja. Mož, ki stoji za ruskim boljševizmom in določa njega smer, ve, kaj hoče in ima navado, hoteti z vso silo svojega značaja. Njegova politika je načelna in dosledna in stoji vsled tega v kričečem nasprotju z nenačelno, nasprotij polno politiko sporazuma. Tu enotnost v vsaki težnji in končnem namenu, tam razdrapanost in zmes vseh mogočih političnih pravcev.
Politika ruskih boljševikov zasleduje nadruske cilje. Rusija je le podstavek, le izhodišče za gibanje, ki ga širijo proti za-padu. Njihov cilj ni mir Rusiji, temveč propast kapitalizmu vsega sveta. Zato je Lenin nasprotnik miru sporazuma in je za nadaljevanje vojske. Čim dalje traja namreč vojska, tem ugodnejši postaja teren za prevrat v posameznih državah. On je nasproten, da bi se razmere v Nemčiji utrdile, in bi se v novo ustanovljenih državah zapo-čelo redno državno življenje. Čim večja je socialna zmeda, tem lažje se morejo razviti boljševiške težnje in tem preje se spremene te države v njegove zaveznike, ki naj mu pomagajo zanesti revolucijo na za-pad. Iz teh razlogov je za to, da zviša sporazum svoje zahteve proti Nemčiji do
največje mere; bil bi zadovoljen, da bi se terjatve do te države izsilile z kruto silo.
Kratkovidna politika sporazuma je najboljši pospeševatelj njegovih namenov in ciljev, Clemenceau s svojo politiko maščevanja in aneksije je politik po Leninovem okusu. Nasprotnikov, ki so v resnici izvrševatelji njegovega zunanjepolitičnega programa, si on na vso moč želi. Takih je v Parizu zelo dosti.
Da so njegovi računi pravilni, pričajo razmere na Ogrskem, kjer je dosegel nedvomno svoj prvi veliki uspeh v zunanji politiki. Njegov pozdrav ogrski sovjetski Ijudovladi priča, da si drži svoj mednarodni cilj dosledno in neprestano pred očmi. Razvoj političnih razmer v Nemčiji, ki se bo pod pritiskom Clemenceaujevih mirovnih pogojev zelo močno pospešil, kaže, da zori Leninu drugi, to pot odločilni, lahko rečemo usodepolni uspeh v mednarodni politiki. Če so že dogodki na Ogrskem utrdili njegov ugled in okrepili zaupanje v dalekovidnost njegovih načrtov, bo zmaga njegovih načrtov v Nemčiji pokazala, da je on sploh edini dalekovidni politik med politiki našega časa. Blok, ki ga hoče zvariti, je meč, s katerim namerja razklati imperializem in kapitalizem sveta.
In vendar so vsi ti velikopotezni napori prepojeni z materializmom in z zani-kavanjem vsake ljubezni. Njegova zmaga bi pomenjala smrt in uničenje vsem, ki niso pripadniki njegovega razreda in njegovih naziranj. Njegova zmaga bi bila smrt demokraciji in državljanski svobodi.
Da se to prepreči in reši Evropa pred zmešnjavo, se morajo organizirati mase krščanskega ljudstva brez ozira na Pariz v vseh deželah sveta. V kaosu se bo razo-delo, če je naša velika dediščina princip reda in ljubezni in če je lo, v kar verujemo, res kažipot, sreda in popek zemlje, človeštvu srce in njega ravnotežje. E. B.
Dr. M. Slavič:
Pariz, 21. maja.
Večja kakor moč orožja je bila moč idej. Ideja o samoodločbi narodov je prešla v rusko dušo. Avstrija je po grofu Czcrni-nu pomagala s to idejo ubiiati veliko Rusijo. In ravno ta ideja, pred katero je zapiral Czernin Avstrijo, jo ie ubila in razpršila v drobne kosce. Wilson je dal tej ideji konkretne izraze v znanih 14 točkah. Pomagal je ž njimi ententi do zmage, Te ideje so vrgle ob tla centralne države, žal,
da s tem ideje same niso popolnoma zmagale, Materialna zmaga je prišla malo prehitro, predno so ideje mogle nastopiti svojo zmagovalno pot. Italija je bila pijana svoje vsled idej drugih, brez lastne moči, pridobljene zmage. Ko so drugi vsled idej vrgli orožje proč, je Italija rožljala s svojim orožjem ter zatajila ideje, ki so jo dovedle do te zmage,
Vsled tega so se začele Wilsonove ideje zrcaliti v drugi luči kakor pred polomom centralnih velesil. Wilson sam ni mogel svojim idejam utreti poti do zmage. Uvidel je, da ni mogoče ošabnih zmagovalcev spraviti do prepričanja o zmagi idej. Prišla je na površje kruta materialna zmaga, ki se skuša okoristiti ne glede na posledice, ne glede na kake višje ideje, ne glede na človečanstvo, ne glede na trajnost in veljavnost sklenjenega miru.
Zato so se Wilsonove 14 točke začele različno razlagati, kakor je kateremu zmagovalcu bolje sodilo. Italija nas hoče oropati našega jugoslovanskega Primorja z Gorico, Trstom in Istrijo ter delom Dalmacije. Vsled tega zataji Wilsonove ideje o samoodločbi narodov ter se poziva na londonski pakt, katerega uplivni Angleži sami imenujejo škandal. Da omili ta »škandal«, pravi Italija, da potrebuje mejo Kras —Snežnik, ker je to baje za njo edina naravna strategična meja. Francija in Anglija se smatrata vezani na ta pakt. dasi bi ga glede Italije najrajši zatajili. Če se jim stavi nasprotno v tem oziru načelo o samo-inenti; z dobrimi strategičnimi mejami da za državne meje niso merodajni samo etnografski oziri, ampak tudi strategični momenti; z dobrimi strategičnimi mejami, da se zazsigura trajni mir med državami. Ako pa nasprotno hoče Italija ugrabiti našo Reko, pa se poziva na nače'o o samoodločbi narodov, češ da je v Reki v trenutku italijanska večina.
Poleg ideje o samoodločbi narodov so prišli torej v poštev strategični momenti, ki bojda pomagajo zasigurati trajni mir. So pa še dru^e reči, na katere se je oziralo pri določevanju mej. Najprej geografski momenti, ki določujejo tuintam kako geografsko enoto, potem pa zgodovina.
Pri Češki se je n. pr, zapostavil etnografski moment; Čehoslovakija namreč dobi 3 milijone Nemcev. Tu se je poudarjala geografska enota. Češka je geografski kotel; če se odtrga en del, je geografska črepinja. Povrh ima češka dežela za seboj slavno zgodovinsko preteklost.
Velike važnosti so bili dalje gospodarski momenti. Po njih se je sodilo, s kakimi zvezami lahko kateri kos
zemlje gospodarski živi, se razvija in napreduje. Če bi kaka meja, označena vsled etnografske količine, povzročala gospodarski pogin tega dela, ni mogla obveljati. Žrtvovati se je moral narod, da se je ohranil kruh, naj si mu ga reže tudi tuji narod.
Razen tega se je oziralo na kulturno življenje posameznih skupin. Ni bilo zadosti, da jc kak del naroda samo mrtva masa brez kulturnega hotenja in delovanja.
Največjega pomena je bila tudi volja naroda, h kateri državi hoče pripadati, ki se je najbolje pokazala v tem, če je kak narod vrgel prejšnjo vlado proč, zasedel svoje ozemlje ter si uredil novo vlado.
Se veda zopet ti momenti, posamezno in skupno, ne bi dosegli svojega uspeha, če ne bi bilo kake posebne politične volje in politične moči. Ententa jc hotela imeti močno Poljsko. Zato so se zapostavljali pri njej posamezni drugi momenti. Italija jc zopet imela moč, da je politično branila svoje neopravičene zahteve. Italija je bila stranka proti nam in obenem naš sodnik. Kako potem izpade sedba, si vsak lahko misli, zlasti čc se nc pozabi, da Italija ni imela druge morale kakor »sacro egoismo«. Proti taki trenutni politični premoči, katero je Italija v posvetu 5 velesil dobila zlasti radi tega, ker med njimi ni bilo slovanske velesile, Rusije, niso mogli uspeli drugi momenti, dasi so bili šc tako jasni in objektivno močni.
Če kdo po teh vidikih presoja, kje naj bodo nase meje in pomisli razne težave, ki jih je imela naša nova država in naš majhen, nepoznan slovenski narod, ki do vojske ni imel nikake propagande v inozemstvu, si lahko vsak napravi glavne obrise naših mej. Teritorialne komisije so študirale natančno naše razmere; posamezni Anglež ali Amcrikahcc zna na pamet težka mažarska imena prekmurskih vasi,n. pr. bolj kakor kak Slovcncc. Seveda zopet ves znanstven aparat ni pomagal nič, če so prišli v poštev kaki politični motivi. Zato sc je tudi zgodilo, da se politični delegati, zadnji sodniki, ki so delali meje, na ves aparat svojih komisij niso ozirali, če sc je uveljavila pri njih kaka druga politična volja in politična moč.
Pariz, 20. maja. Ravnokar imamo v Parizu ganljiv prizor, kako se italijanski in francoski listi kregajo med seboj radi »grešnega znanja«
LISTEK,
Dr. J, Skerllc.
Njegovo delo in njegova proslava.
Belgrad, 18. V. 19.
Redek je dan, ki bi ga bil človek v Belgradu vesel. Parlamentarne formalnosti zadnjega tedna niso bile drugega ko ogabno strankarsko dlakocepljenje povodom verifikacije še »ncosnaženih« mandatov iz Vojvodine, Bosne Hercegovine itd.. Ozračje, v katerem bi moral zažvižgati po vsej pravici bič jedke satire! Kajpada dosedaj še ni, Mogoče čaka novega poslovnika!
Zažvižgal je pa vendarle. Izven zbornice! Soboto 17, maja, je posvetila radikalna skupina spominu dr. J. Skerliča. lega dne se človek lahko z veseljem spominja.
*
Jovan Skerlič, rojen 7. avg. 1877. v Belgradu, je preživel svojo mladost za mračnih dni srbske zgodovine. Notranje borbe med radikalno demokracijo in svojevoljnostjo surovega kralja Milana. Zaječarska vstaja, srbsko-bolgarska vstaja, družinske borbe v dinastiji, Milanova abdikacija, malodušnosl in brezciljnost
vlade _ vse to je vplivalo na Skerliča, ki
je bil že po rodu buntovnik, da je začel kot Študent švigati z bičem satire in epi-
grama v satirično-humoristiškem listu Ge-dža pod pseudonimom Tetnetnjikov.
L. 1894 jc maturiral in se vpisal potem v belgrajsko visoko šolo, kjer je bil ravrn* začel predavati književnost Bogdan Popovič mož velike kulture. Pod njegovim vodstvom se je Skerlič rapidno razvijal v smeri svojega poznejšega dela. Iz tega časa datirata njegovi prvi književni razpravi: vpliv Sakespeareov na Kosti-čevega Maksima Crudjcviča — nekaka seminarska naloga — in v »Delu« priob-čena kritika M. Carevih »Mojih simpatija«.
Ko jc dovršil Veliko šolo — univerze tedaj v Belgradu še ni bilo — je odšel 1899 v inozemstvo in študiral v Lozani in v Parizu. V Lozani je promoviral 1901 na podlagi disertacije »L' opinion publique en france d' aprčs la poesie politique et so-ciale de 1830 k 1848.«
Vrnivši se v Belgrad je bil nastavljen kot docent za francoščino in književnost na Veliki šoli. Predlagal ga jc njegov bivši mentor Bogdan Popovič. Nastopil je z značilnim predavanjem »O dogmatični in impresionistični kritiki.« V tem času se je poročil Aleksander z Drago Mašin in razpoloženje javnosti je zavrelo proti najsra-motnejšemu režimu, kar jih je poznala Srbija, Mu:.darinstvo in ntpolizem, potem samovoljno igranje z ustavo so izzvali tudi temperamentnega Skerliča v javno življenje p^lrtike. V »Dnevnem listu« in »Odje-ku« je s svojimi tovarni, ki iU» i« dru&la
svoj čas »Gedža«, jc izražal vso bol, stud, gnjev in mržnjo poštene in napredne Srbije in bil glasnik užaljene narodne zavesti in dostojanstva vseh ljudi, ki so hoteli da bodo svobodni. Posledica tega: lepega dne je moral pustiti Visoko šolo, na katero se je spet povrnil 1903 in dobil leto pozneje stolico za srbsko književnost, kjer je neumorno delal do svoja rane smrti, ki ga je objela ob knjigi 2. maja 1914.
Skc-Iič je bil silen duh, ki ga bo pogrešala naša knjiga in ga pogreša srbsko politično življenje.
Knjiga! Njej jc posvetil v prvi vrsti vse svoje delo, ker je vedel, da more edino kulturno zrel narod biti politično močan. V boj je šel proti plehki površnosti, ki se šopiri, kjerkoli jo je zasledil, in iz njegovih študij, esejiv in kritik odirevajsi direktive vsemu javnemu življenju. Koj po vrnitvi iz tujine je prevzel zaeno s Popovičem uredništvo »Srpskog knuSev. nog Glasnika« kateremu je dal smer in vzgojil v njem lepo vrsto mlajših moči. Sam kritik in literaren historik — kot so redki pri nas — je zalagal list in izdajal knjigo za knjigo od leta do leta in vplival, da ga ni danes, ki ne bi prisegal nanj. In kako ne, ko je oral tako na globoko, prepričan, da »književna kritika stoji na sredi izmedju umetnosti i nauke, ona se u isti mah oslanja i na razum i na osečanje. Zbog tega je i pitanje činjenice i pitanje ukusa.« Znal se je uglobiti v dobe in poedinca in podajal kat nihče pr«J aii» iaraaila karak-
tcrizacije dob in osebnosti. O tem nam priča vsako njegovo delo pa naj bo »Pogled na današnju franccsku književnost« (1902) ali »Mišlenje estetike i demokratizacija umetnosti« (1903), monografija o Jakovu Ignjatoviču (1^04) ali Omladira i njena književnost« (1906), ki predstavlja ^obo književnega in nacijonalnega roman-t'cizma v Srbih, Predolga bi bila vrsti naštevali v.e posarmzie študije in eseje, opozorim naj na r-efove »Pisce i kijige I—VI«, ki jih je izdajal od 1, 1907—1913 in na sintezo njegovega življenskega dela »Isloriju nove srpske književnosti«, mala izdaja 1912, velika 1914,
Čuditi se je, da je Skerlič ob vsem tem ogromnem delu učenjaka ohranil živ slik z življenjem, da se je vrgel vanj in nič iranj izrazito deloval v politiki. Spočetka je bil nnvdušen socijalist in je sodeloval v Radničkih novinah in predaval med delavstvom in ga organiziral. Toda v stranki ni ostal. Demagoški voditelji so sc bali zase ob njegovi osebnosti in iti jc moral. A> iz politike se vendarle ni umaknil. Prešel je k samostalcem ali »mladim radikali-ma«, ki so mu v soboto priredili spominski dan.
Značilna je Skcrličeva karaklerizaci-ja srbskega življenja: »Kao bolesnici koji poznaju svoju bolest, mi osečamo da stradamo od onog indoleninog, čamotnog Istcka, koji nam je u krv prešao, Č ?tirt stotine godina robovanja pod jednom fata-lističkom in oiioui i^joih ostavile so du-
z Avstrijo. Italijanski listi očitajo Francozom, da hočejo s staro grcšnico, Avstrijo, »nečistovati« in »mrhovino* zopet obuditi k življenju. Na nepojmljiv način so namreč nekateri francoski listi zelo simpatično pisali o Avstrijcih (njih nemško narrwino«i so celo sramežljivo zamolčali) ob njihovem prihodu v St, Germain. Italijanska n«rvoz-nost pa je pri tem popolnoma n*iMn*»tnR. Saj oni že zdavna skrito in odkrito ljubimkajo ne samo z Nemško Avstrijo, ampak celo z Nemčijo; koroškem nemškim tolovajem so dova/ali orožje, v Mariboru in drugod so se bratili z najhujšimi panger-mani, in sedaj ti hinavci očitajo svoje grešno razmerje Francozom. S svojo perfid-nostjo, nepoštenostjo, baharijo izgubljajo vedno bolj simpatije v vseh resnih francoskih in angleških krogih. Njih imperializem meji že na zblaznelost. Popolnoma resno so si zabili v glavo, da morajo obnoviti moč starega rimskega cesarstva. Vsi narodi se morajo ukloniti postavi Rima, ne morda papeževega v verskem oziru, marveč »tretjega« italijanskega Rima.
Najbolj jim je za sedaj na poti Jugoslavija, a prožijo že tudi Franciji in Angliji. Vedno bolj *« uvideva, rs za italijanskimi težnjami tiči Nemčija, ki hoče po polomu k pomočjo Italije dobiti pot v Azijo. Če le ne bo to »poznanje prišlo prepozno! Lloyd George in C!em«nceau sta oodobna kralju Herodu, k; ia pod orisego obljubil hčeri svoje pri!e*nic£, karkoli zahteva. Ko je pa eahteval*	Janeza Krstnika, se je
prestraifL ^oda »prisego« je moral držati in glava Jan«*o»a j« p*dla. Vsi pripozna-vajo, da je londonski pakt neveljaven in nemoralen, a drže se ga, kakor Herod svoje prisege.
Kakšni junaki so ti Italijani! Obvladati bočejo ves svet, užugati Francijo in Anglijo, morda celo Ameriko, a boje se — 40 milijonski narod — 13 milijonske Jugoslavije, ali za pravo poldrugega milijona Slovencev!
Da so popolnoma nesposobni vladati •iJruge narode so sijajno pokazali v okupiranem ozemlju. Stari Rim je bil čislo drug mojster v obvladovanju ljudstev.
Italijani so popolnoma stopili v stopinje premaganega pruskega imperializma, a pride čas, ko se bo tudi pri njih izpolnilo: Napuh gre pred padcem!
Izpremembe u Parizu.
i
Pariz, 22. maja 1919.
(Naslednji članek smo prejeli od odličnega člana naše mirovne delegacije v Parizu in ga priobču-jemo javnosti v informacijo.)
Italijanski ministrski predsednik Orlando se je danes vrnil v Pariz iz Italije, kamor se je odpeljal predvčerajšnjim kon-ferirat z drugimi italijanskimi ministri. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja, posebno jugoslovanska - italijanska meja, Albanija, Smirna itd. Zmagovita Italija je postala tudi glede k°l°nij prepotentna. Zahteva velik teritorij v severni Afriki na srednjezemski obali ter v Mali Aziji. Posebno pozornost je obrnila na S m i r n o in njeno okolico. Na te dele Male Azije pa aspirirajo tudi Francozi, mimogrede naj se omeni, da Grki smatrajo Smirno kot svojo staro posest.
Ko se je začelo razpravljati o Mali Aziji tu v Parizu, so italijanske preten-zije naletele na odpor od strani zaveznikov. To nasprotje se je toliko bolj poostrilo, ker so Italijani tako kakor v Jadranskem vprašanju tudi glede Azije in-trasingentni. Nastop Italije je vzbudil po-
sebno pri Francozih veliko pozornost. Se pred nedavnim časura je šla oficielna Francija čez drn in »trn za Kalijo. Zoum ! nam je njeno stoi'i>ie g'*de naiih {rani« na zapadu. Oficie'na Francija in večji dej pariškega časopisja «t» podpirala na v»« pretege italiionske ptetenzije glede Pri-■ morja, Reke in Dalmacije. Takrat so resni francoski krogi »kuiak ustvariti fran-cosko-italijansko zvezo. Sanjali so • ivezi vseh latinskih narodov.
A komaj par mesecev je preteklo in že so se razblinile te sanje. Francija bi mogoče še vedno kovala načrte o latinski uniji, ako se ne bi Italija razkrinkala. Stara italijanska igra dveh želez se v tem slučaju ni obnesla. Na eni strani prijateljstvo in pobratimstvo z entento, na drugi strani pa stiki in paktiranje z Nemčijo. Znano je, da je Italija paktirala ali vsaj skušala stopiti v dobre odnošaje z vsemi sovražniki entente: z Bolgarijo, Ogrsko, Nemško Avstrijo in Nemčijo.
Ta igra je postala nevarna v zadnjih dneh, odkar so bili sporočeni Nemcem mirovni pogoji. To priliko je porabilo italijansko časopisje, seveda po nasvetu vlade, da je začelo napadati mirovne pogoje ter jih slikalo v taki luči, kakor, češ, da so popolnoma nesprejemljivi ter je očitalo Franciji, da je lok premočno napela, da zasleduje ekstremno imperialistično politiko ter da škodi na ta način celi ententi.
Celih 14 dni je trajala ta gonja. Konečno so se pariškim politikom odprle oči. Spoznali so ncstalnost in nezvestobo italijanske politike. Posledica je bila, d a se je zgodila velika izpremem-ba v Parizu, o kateri ni mogoče danes natančneje pisati. Viden znak te iz-premembe pa je ta, da piše sedaj francosko časopisje v drugačnem tonu o italijanskih pretenzijah, kakor pred tednom,
Ako smo optimisti, moremo reči, da je to za nas dober znak. Vpliven protiv-nik naših zahtev — velik del francoskega časopisja — bi na ta način odpadel. Nikakor pa ni s tem še rečeno, da dosežemo to, kar nam pritiče. Naše primorsko vprašanje ostane še vedno v nevarnosti, v veliki nevarnosti.
Popolnoma napačno bi bilo misliti, da more naša delegacija napraviti kak odločilen korak v tem oziru. Ampak vedno moramo biti prepričani, da predlogi naše delegacije zaležejo samo v toliko, kolikor se opirajo na dejansko moč naše domovine. Vso drugačno tehtnost bi imele besede naših delegatov v Parizu, ako bi bile razmere v domovini urejene. Ako ne bi prišlo do poloma na Koroškem, ako bi imeli junaško armado, ki bi branila meje naše domovine, bi našla vsaka beseda jugoslovanskih delegatov v Parizu drugačen odmev.
Usodepolno je misliti, da se odigrava v Parizu diplomatska igra, v kateri zmaga bolj prebrisani diplomat. Razlogi, radi katerih zahtevamo Primorsko, naj si bodo šc tako natančno premišljeni in preraču-njeni, so bob ob steno, ako ve ententa, da smo narod, ki ima malovredno armado in ki se ne bo povzpel nikdar tako visoko, da bi branil svoje meje z orožjem, ali pa da bi neodrešene kraje z orožjem oprostil. —
Do sedaj smo pokazali pač ravno nasprotno. Igra pa še ni izgubljena. I z b r i-šimo koroški madež, organizi-rajmo armado, organizirajmo upravo i in ojačimo gospodarsko stališče — in Pa-I riz bo imel pred nami respekt. Pariški
| dogodek, katerega sem zgoraj omenil, [ nam more pomagati, ntLakor pa na bo ! i odločilen za naie uhteve.
Na KoroSkem.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne ; 24. m*ia ob enajstih i* uradnega vira: Si-. tuacijsko poročilo od 24. maja ob osmih: ; Na Golici smo z ognjem preprečili dva-: kratrd poizkus nemških patrol približati se naiim postojankam. Pri Judežu zapadno od Slovenjega Gradca, pri Št. Janžu in pri Sv. Magdaleni so Nemci obstreljevali naše posadke s strojnicami, severno od Jezerskega pa z artiljerijo.
ZloCInstua Nemcev nad koroškimi Slovenci.
G. dr. Janko Hočevar iz Celovca, ki so ga Nemci internirali in se je sedaj vrnil iz internacije, je podal o divjaštvu Nemcev nad Slovenci naslednje podatke:
Še pred .izbruhom zadnjih bojev na Koroškem so se Nemci pripravljali z vso silo na napad na naše, ali kakor so rekli, na izčiščenje »nerazdeljive« Koroške od jugoslovanskih vojaških druhali. Zato so prav znatno z artiljerijo in z moštvom ravno zadnje čase pred našo ofenzivo oja-čili celo fronto proti Velikovcu. Na poti z Dunaja je pa bilo v onih dneh (pred 27, aprilom) 6 velikih možnarjev 30:5 cm in 20 minometov. Možnarje so nameravali postaviti ob zapadnem bregu Krke.
S temi ojačenji so nameravali v kratkem napasti naše postojanke v treh smereh: iz Tinj preko Drauhofen čez Dravo, iz Rakolj preko Kohldorfa in severno odtod preko Št. Ruperta na Vclikovec. Obenem bi druge čete pritisnile iz Labudske doline.
Priprave Nemcev kažejo, da so oni hoteli premirje prekršiti.
Nemci so z našimi vjetimi častniki in vojaki ravnali kruto in proti vsem vojnim običajem.
Tako so na primer v Rožu kar ustrelili 3 naše ujete vojake brez vzroka. Tako so poročnika Č., ki je poveljeval četi proti Labudu, ujeli, ga zaprli, in ko je bil že zaprt, šli k njemu in ga neusmiljeno prete-pavali: nemški nadporočnik Grenitzer iz Spod. Dravograda ga je tako klofutal in bil po glavi, da mu je izbil zobe, da so kar vun leteli; revež je od bolečin klical, naj ga vendar ustrelijo. Sedaj leži v Volšpergu.
Nekega našega vojnega kurata, ki je pa bil oblečen v uniformo nadporočnika, so ujeli pri Velikovcu in ga s 3 ali 4 vojaki odvedli v Celovec. Drugo jutro so kurata in vojake v Wai<;enhauskaserne v Celovcu kravkomalo pod prekim sodom ustrelili, so baje pri kuratu našli nekaj komprimitu-jočih nisem.
Kaj so prodirajoči nemški vojaki po osvobodenem ozemlju grozodejstev nad slo-venskim prebivalstvom uganjali, je sploh nepopisljivo. Kjerkoli jim je kdo rekel, »das ist auch ein Windischer«, so istega neusmiljeno pretepali in pobili ali so pa vrhu-tega še udrli v njegov dom in ga docela izropall, iznlenili, opustošili in uničili. Nemški vandalizem je zdaj po slovenskem Koroškem uganjal take orgije, kakokr prej v Srbiji, Belgiji in Franciji. Kdor je le količkaj zaveden Slovenec, so ga popolnoma oropali vse osebne, hišne in gospodarske oprave, vsega živeža in mrtvega inventarja, in ves plen z avtomobili proč odvažali. Najhujša grozodejstva so uganjali v Št. Ja-
boke i ncizgladive tiagove na našem nacionalnem karak ient, i trebače još mnogo vode, da proteče Duntvom, pa da se sa-svim oslobodimo 'i^a kobnog nasledstva prošlosti.«
In nastopil je kot trezno in stvarno računajoč delavec proti nacionalnemu ro-manticizmu in kazal pred vsem na potrebo zbližanja balkanskih držav, pred vsem pa na kulturno zbližanje Srbov, Hrvatov in Slovencev, o čemur priča zlasti njegov članek iz 1. 1913 Istočno ili južno narečje«, v katerem se je zavzel za ekavščino in latinico, kar naj položi in ustvari enoten razvoj jugoslovanskega književnega jezika. Primerjaj njegov članek o tem vprašanju v goriški »Vedi«.
Predpogoj za politično ujedinjenje, v katerega pa ni \c'kc ah vsaj tako hitro upal, mu je bilo kulturno ujedinjenje, ki bi vzbudilo željo in klic po politični enoti. Vesel je bil znakov, ki so kazali, da prihaja čas, a bridko se je zavedal v eseju »naš novi naraštaj« da »Mi živimo u dobu kul-' turnog nazatka, oživljavanja moskog »prava pesnice« kada so čovečanski ideali, pravo i pravda bačeni pod noge, i kada se u nemilosrdnom gaženju malih i slabih čuje varvarski krik: te£l o malima i teško po-bed enim. Brutalna :ila ledino ima reč, i »ancleri Velikih Sila, kada je reč o-, pravu na život malih naroda, govore jezikom iz aoba kada su tevtonski riteri »tnačem i jenjem« istrebljivali baltička slovenska plemena. čovečansHo ulazi u jedan cd
onih bezumnih vrtloga kada se u potocima I krvi menjaju granice država i bud tčnosi naroda. Današnje doba i suviše podscci na krvave i ratovima bogate periode prvih godina XIX. veka i doba od 1848 d0 1871. Za deset gedina svet je video četiri velika rata i svak oseča strašno buru u vazduhu. Petstogodišnja carstva krhaju se kao cr-volociva debla, i niječan narod nije za&i-guran za svoju sutraSniicu. I ko bi u ova-kvim zalosnin i opafnim vremenima mo-gao snevali . . da je čevečanstvo razrelo i da je došlo doba opštega misa, medju-narodne pravde i čovcčanskog bratstva!«
Tako je pisal Skerlič leta 1913! Danes vidimo, da se v prognozi ni motil! Motil pa se je, kar ni nič čudnega v očigled takim razmeram, ko je menil, da vse težnje po ujedinjenju »ostače na lepim reči-ma i praznim nadama«, dasi je Novi na-cionalizam u svom realizmu demokratski i socijalan, ne za ljubav zvučnih reči i lepih formula, no zato što se oslanja na široke mase narodne, kojc su izvor snage nacije, i i što za svoj prirodni cilj smatra puno, materijalno, intelektualno i moralno po-dizanje tih temelja i stubova nacije.« Vedel je pač da je rod takega nacionalizma »sejač i žeteoc jedne velike žetve ,,.«( in to ker je predvsem osvojil globlje i dosledneje idejo narodnega jedinstva — predvsem srbsko-hrvatskega. Saj ono što je ne-kada bila jedna tvranja filologa i istoriča-ra, platforma pojedinih političkih slrana-ka, više jedna lepa želja no živa stvarnost..
to je kod najmladjeg naraštaja aksioma od ko;e sve potiče prvi član njegovog sim-vola vere. Ostavljajuči na stranu prošlost, versku podvojenost, tradicije i predrasa-de mladi u svom realizmu polaze od jedne proste činjenice: da jedanaest miliona ljudi govore jednim jezikom i imaju jednu du-šu i da nikakav d i s t i n g u o , filološki, antropološki, teološki ili politički, nc može od jednog napraviti dvoje.«
Vesel je bil Skerlič tega pokreta in sam ga je podpiral s peresom in dejanjem, dasi ni upal, kakor rečeno, da ga bo realizirala bližnja prihodnost. Umrl je pred početkom svetovnega požara, ki ga je napovedal ...	,
t
Sobota torej je bila posvečena spominu tega velikega delavca. Dopoldne se je zbralo v veliki dvorani kazine nabito ljudstva in nastopili so govorniki vseh struj našega troimenega naroda. Za Slovence sta govorila dr. Kukovec in dr. Lovrenčič, ki je povdaril potrebo kulturnega zbližanja in ujedinjenja v smotrenem delu. Na splošno so pa izzveneli vsi govori v politiko!,.. Večerna akademija v istih prostorih ob enaki udeležbi z deklamacijo Zmajevih »Svetlih grobov«, katere bi g. Gavrilovič lahko bolje prednašal, je dosegla svoj višek v predavanju Skerličevega učenca prof. Milana V. Bogdanoviča. Med predavanjem je prišio do viharnih demonstracij in manifestacij. Govornik je, razvijajoč Sk&rlič&v nrogrua, bridko ožigosal
kobu v R., v Št. Janžu v R., v Sinčavasi, v Velikovcu in okolici, v Železni Kaplji, v St. Štefanu pri Globasnici, v Spod. Dravogradu itd.
Tam so popolnoma razbili Slovencem vse domove in gospodarska poslopja, da izgledajo, kakor da so pogorela: še celo vzidane okvire za okna in vrata so jim ven zmetali.
Ko sem se vozil iz internacije od Beljaka proti Celovcu dne 17. t. m., je v istem kupeju topniški stotnik nemški, ki je iz Dunaja prišel Nemcem na pomoč, pripovedoval, da je prodiral kot prostak z »Volkswehr« proti Velikovcu in dalje pa da je videl takošnjo nasilno in uničevalno ravnanje vojakov proti slovenskemu živ-lju, da je nepopisno in da se je moral odstraniti, ker ni mogel več gledati.
Kako so postopali nemški vojaki proti slovenskemu civilnemu življu le nekaj primer:
Kar na prosto denuncijacijo so obdolžili 23-letnega Franceta Melher iz Kanina pri Sv. Jakobu v R., da je nosil Jugoslovanom strelivo (kar pa ni res). Odpeljali sol ga iz hiše pred svojega poročnika; ta jim je dejal, naj storijo ž njim, kar hočejo. Nato so ga brez vsake nadaljnc preiskave odpeljali v bližnji gozdič, ga postavili k dre-vesM, ga najprvo ustrelili v trebuh, potem pa še zahrbtno v glavo od z*daj. Mladenič je bil takoj mrtev.
Istotako so hudobni sosedje naznanili nemškim vojakom nekega 20-letnega A. Rauter iz Št. Jakoba v Rožu, da je prere-zal telefonske žice. Ta jako pridni, pošteni in mirni mladenič jim je dokazoval, da on tega ni storil. Vojaki pa so ga tako zmla-t ili, da ni niti najmanjši košček kože zdrave na njem, so ga z bajoneti zabodli v vrat in trebuh ic mu zadaj v glavi izbili globoko luknjo. Ta trpin leži sedaj v Celovcu V neki bolnici; nemški zdravnik sam pravi, da še ni nikdar videl takega reveža, k njemu pa ne ousti nikogar.
Enakih slučajev je premnogo, a koroško ljudstvo se sedaj ne uoa jih prijav-ljati in tudi nima nikogar, komur bi jih naznanilo.
Nemškim vojakom so pri vseh grozodejstvih pomagali domači Nemci in nem*
čurji.
Najvišjo srditost so pa izvrševali proti slovenskim duhovnikom. Vsa župnišča v od Nemcev sedaj zasedenem slovenskem ozemlju so do zadnjega popolnoma oropana in izpraznjena. Celo okna in vrata so iz-bita, vse kakor eno samo pogorišče. Še peči in štedilnike so razbili in odnesli. V Železni Kaplji služi župnišče seda' vojakom za stranišče itd.
Cerkve po tem ozemlju so vse oskrunjene. V Št. Janžu v R., v Smihelu pri Pli-berku, v Libeličah, v Št. Jakobu v R, in drugod so nemški vojaki razsuli hostje po tleh in jih ostentativno jedli. Odnesli so celo vrsto kelhov in monštranc in iste oblečeni v mašniške obleke in plašče prodajali okoli. Streljali so na sohe svetnikov in Marije, plesali do cerkvah in okrog cerkve s kelhi in monštrancami v rokah itd, V Svincu (Eberstein so iz ciborija iz kapele usmiljenih sester v Št. Rupertu popi* vali v gostilni. Vseh teh zločinov niti popisati ni mogoče. Skratka: godil se je nemoteno najhujši vandalizem in največjo barbarstvo nad vsem slovenskim prebivalstvom na Koroškem, zlasti pa nad njega voditelji.
Začeli so pa že tudi ropati po nemških cerkvah. Tako so n. pr. od sobote na nedeljo v Št. Rupertu pri Beljaku oropali vse cerkvene posode tudi ciborij in monštrancc iz tabernaklja s hostijami vred.
parlamentarno dlakocepljenje zadnjih dni, zgražal sc je nad belgrajskim »mentalite-tom«, ki kljub odredbi ntve državne zastave razebeša samo in še vedno edino srbsko, bridko je ironiziral sveto saborno p&voslavno cerkev, ki se kljub proglašenemu enotnemu koledarju drži še starega in kliče policijo na pomoč, da ob njenih praznikih zapre katoličanom in muslimanom radnje.
Neki gospod iz prve vrste je koj ob početku lekcije demonstrativno vstal in zapustil dvorano, z vso ii oignacijo zalo-putnivši vrata. Vse je gledalo. Isti trenotek pa so se oglasili številni klici govorniku: »K stvaril Govorite o Skerliču!« Toda aplavz kakor vihr.i ie /agluš'1 demonstrante in Bogdanovič je nemoteno mirno dalje govoril.
Po njegovem predavanju so dali satiro »Jazavac pre J judom«. ki je bila v bivši monarhiji prepovedana in kot knjiga konfiscirana. Slika pač bosanske razmere! Dobro bi bilo, če bi tega jazbeca tudi v Ljubljani videli in slišali — seve v originalu in s predhodnim komentarjem, ker je poln krepkih besednih iger in simboličnih stvari.
To se mi je zdelo vredno, da poročam. Mogel sem ob tej priliki našemu ljudstvu predočiti Skerliča in obenem pokazati, da želi velika večina srbskega ljudstva zdravja in resnega dela, ki ga človek v oficijzhnli krojjih /ani*n i Sksrličev nam manjkal
Narodno predstau-nlštuo.
LDU. Beigrad, 23, maja. Sejo narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik ob 16, uri. Zapisnik prejšnje seje se je sprejel brez izprememb, — Finančni minister je predložil zakonsko predlogo o državnem proračunu za leto 1920. — Vloženih je bilo več interpelacij, med njimi posl. dr, Pavla Pestotnika na ministra za promet o tarifni železniški politiki,
Železniški tarifi.
Minister Vulovič je pojasnjeval tarifne odnošaje na južni železnici, ki je zahtevala 200% povišanje, a je dovolil le 100%, Povišanje je bilo potrebno, ker je bilo zaradi povišanja železniških stroškov nemogoče delati z dosednjimi tarifi, kajti železnica je imela mesečnega dcficita preko 12 milijonov kron. Pri povišanju se je oziralo na dnevne potrebščine prebivalstva, zlasti na transporte živil. Končno je izjavil, da bi radi ugleda železnic in našega kraljestva želel podati daljši odgovor v tajni seji.
Varnostne razmere.
Hadži Hamid Svrzo je stavil na ministra za notranje stvari vprašanje, zakaj policija še ni do sedaj prijela zločincev, ki so zakrivili razbojstvo dne 6. t. m. v bližini Sarajeva. — Minister dr. Pribičevič je odgovarjal, da je o tem dogodku poučen. Toda to, da policija ni prijela krivcev, ne more biti povod trditvi, da policija /nezadostno dela, ker vojaške in civilne oblasti iščejo zločince. V svrho zaščite javne varnosti je vlada odločena, da se poviša število orožnikov za vse kraljestvo na 18.000. Razen tega bo pomnožila straže orožnikov v Hercegovini, da se preprečijo vpadi črnogorskih tolp, ki prihajajo plenit in ropat. V konkretnem primeru bo odredil, da se mu pošlje podrobno poročilo, — Interpclant se je z odgovorom zadovoljil.
Nemiri zaradi agrarne reforme,
Posi, Suljaka Salihagič (radikalec) je stavil na ministra za agrarno reformo vprašanje zaradi postopanja okrajnega pred-stojnika dr. Kostiča v Bački, ki jc seljakom svetoval, naj se obrnejo s svojimi zahtevami zaradi zemlje na sodišče, in izdal naredbo za ustanavljanje seljaških poverjeni-štev, ki dele zemljo. S tem se ustvarja zmešnjava, ker lastniki zemlje ne morejo vzdržati svojih pravic. — Minister je v daljšem govoru poročal o postopanju dr. Kostiča in izjavil, da nc prevzame odgovornosti za njegov čin, ker nima podrobnih podatkov. Ako pa se to postopanje nanaša na veleposestva, prevzame popolno odgovornost, ker je dovoljeno dajati veliko posest nad 100 orali v zakup, kar je v skladu z onimi odredbami, ki se izvajajo v vseh ostalih deželah in zlasti še v Hrvatski in Slavoniji, kakor tudi v skladu s prehodnimi odredbami z dne 25. februarja.
Spopad med radikalci in demokrati.
Poslanec Suljaga Salihagič je izjavil, da se s tem odgovorom ne zadovoljuje in je očital ministru, da je govoril v svrho agitacije. (Burni protesti pri demokratih.) Poslanec Gjuro Džamonja (demokrat) je odobraval postopanje dr. Kostiča, ki je preprečil pobuno seljakov in nasilno odvzemanje zemlje. Poslanec Nikodije Milc-tič (radikalec) je slavil vprašanje na predsednika parlamenta, ali hoče varovati dostojanstvo zbornice in ugled poslancev. Navaja, da je list »Demokracija«, glasilo Demokratske zajednice, v svojih bilješkah o zborničnih sejah dvakrat potvoril izjave v njegovem govoru. (Povodom govora je došlo do medklicev pri demokratih, ki so klicali: To ne spada v parlament!) Ministrski predsednik Stojan Protič ni odobraval nastopa Nikodije Miletiča, ki je vprašanje posameznega lista napravil za pre -met razpravi v parlamentu, spričo nujnosti poslov, ki stopajo pred narodno predstavništvo in ki zahtevajo, da se ohranijo dobri odnošaji med strankami in varuje dostojanstvo parlamenta. Predsednik preide nato na dnevni red. Poslanec dr. Jožo Sunarič jc predlagal, naj se seja zaključi in nadaljuje včerajšnje posvetovanje. — Predsednik predlaga, naj se obravnava na dnevni red postavljena druga točka poročila verifikacijskega odbora z dne 12. t. m,: Overovljenje mandata poslanca Cer-koviča. Večina parlamenta, radikalci, socialni demokrati, nacijonalci okoli Ribara-ca, Jugoslovanski klub in Narodni klub odklonijo predlog predsedstva, nakar se seja zaključi ob 18. in odredi za jutri ob 15. z dnevnim redom današnje seje.
loua bolgarska olasSa.
Nova smer.
LDU Sofija, 23. maja. (ČTU.) Sestava noVegu ministrstva Teodorova pomenja, da je bolgarska politika močno krenila na levo. Politični pomen kabineta je v tem, da maloštevilni zastopniki demokratske stranke ustgniio iz .vlade. V novem mi-
nistrstvu so člani kmetske stranke Stam-bulev, Druagijev, Stankov, dva socialista: Sakasov in Pasuhov, radikalec Mosijur-kov, razen Teodorova še en zastopnik narodne stranke Madjarov in vodja napredne liberalne stranke dr. Danev. Najpo-menljivejša osebnost je Madjarov, znan po svoji opoziciji proti bolgarski vojni politiki leta 1915. Takrat je Madjarov kot bolgarski poslanik v Petrogradu svojo listnico kralju Ferdinandu enostavno vrgel pred noge. Pričakujejo, da bo imel dosti moči, da bo kaznoval vse one vojaške osebe, ki so se v času bolgarske okupacije pregrešile proti mednarodnemu pravu in človečnosti.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: K vestem, ki krožijo od snoči po naših listih, kakor da bi bila jugoslovanska delegacija sklenila kak kompromis glede severnih mej, ugotavljamo, da so vse te vesti neoficielne. Uradno je znano le toliko, da so bile naše severne meje v zadnjih dneh predmet novih posvetovanj v teritorialni komisiji, da pa odločitev še ni znana.
državljanov ssiprsžsails
Vsled odredbe ministrstva za trgovino in industrijo, da se podjetja in imetje sploh državljanov sovražnih držav zapleni, skušajo inozemci v vseh krajih svoja podjetja razprodati in spraviti premoženje v inozemstvo. Opozarjamo vsakogar, ki bi hotel kupiti tako podjetje, da sc bodo tozadevne pogodil razveljavile.
Od poučene strani smo naprošeni, da svarimo pred nakupom podjetij in imetja, ki so last sovražnih inozemcev, ker se bodo vsled sklepa ekonomskega oddelka pariške konference smatrale vse take pogodbe, ki so bile sklenjene po 1. novembru 1918 za neveljavne in se bodo kupci prisilili, da izroče te predmete brez ozira na to, če je kupnina že v sovražnem inozemstvu.
Le Nemčila Is Mrlra
LDU Lyon, 24. maja. (Brezžično.) Pri zadnji skupščini berlinskih delavskih sve-skih svetov je poslanec Rihard Miillcr ljuto napadal vlado in izjavil, da ima Nemčija vso odgovornost za izbruh vojne. Pripomnil je pa, da nastopa ententa prestrogo proti premagani Nemčiji ter dejal, da se pripravlja na ta način nova vojna. Toda obsojal je poizkuse, odvaliti odgovornost od sebe; tako izzivanje sovražnika ne more imeti drugačnih posledic, kakor zelo stroge mirovne pogoje. Nato je dejal predsednik Fehrenbach, da je tudi ententa deloma kriva vojne. Prcdgo-vornik je to zanikal, nakar je nastal v skupščini velik hrup; toda govornik jc vztrajal neomajno na svojem stališču ter glasno vzkliknil: »Vojne je kriva ramo in edinole Nemčija.« Nato je govoril poslanec Cohen, ki je dejal, da so vsi izgovori in vsa zavijanja vlade Schcidemannove brez podlage ter opozoril na to, da bi bila Nemčija v štirinajstih dneh prisiljena, podpisati vsakršen mir, ako bi zasedla ententa vse nemške premogovnike.
Itazsia p®r©žiS*s.
Razburjenje v Italiji.
LDU Berlin, dne 23. maja. (DunKU). »Vossischc Zeitung« poroča iz Lugana: Niti po težkem porazu italijanske vojske pri Kobaridu ni vladala v Italiji tolika nervoznost, kakor zadnje tedne. Na po-vratek Orlanda v Versailles so stavili najlepše nade, toda jadransko vprašanje se ni pomaknilo niti za en korak naprej. Nacijonalisti zahtevajo, da Orlando in Sonnino nemudoma odstopita in da se položaj reši s silo. Zmernejši nacionalistični ' listi pa svare v interesu Italije, da bi pre-menili krmarja v trenotku, ko se bliža italijanska državna ladja nevarnim čerem.
Proti oderuštvu na Češkem.
LDU Praga, 23, maja. (ČTU). Danes predpoldne so se oglasili zaupniki delavstva v ministrstvu za narodno obrambo, da se posvetujejo o nemirih v Pragi. Obsojali so nasilen boj proti oderuštvu in zahtevali, da čete nastopijo proti neodgovornim elementom. Zaupniki so sklenili poslati na ceste reditelje. Pri vsakem vojaškem oddelku sc jc nahajal zauDnik odznakom na rokavu,
Boji Čehov z Mažari. LDU Praga, 23. maja. (ČTU). V Mi-škofeih je mirno. Z obeh strani se koncentrirajo čete. V Szežsenyju južno od Komama so Madžari 21. maja odposlali proti vzhodu artiljerijski transport in vojaški vlak. Poročilo madžarskega vrhovnega poveljstva, da so razbili bataljon čehoslovaških čet in ujeli 300 mož in uplenili mnogo materijala, je popolnoma izmišljeno. O izgubah v bojih pri Miškofcih se bo še poročalo. Na drugih frontah je položaj neizpremenjen.
Lužiško vprašanje.
LDU Praga, 23. maja. (ČTU.) Vesti, ki so jih 15. maja prinesle lužiške novinc, da bo postala Lužiška Srbija samostojna pod varstvom čehoslovaške republike, so neresnične, ker lužičko vprašanje dosedaj v Parizu še ni rešeno.
Nemška iredenta na Češkem.
LDU Praga, 23. maja. (ČTU) Danes so v narodni skupščini razdelili pismeni odgovor ministrstva za notranje stvari in za narodno obrambo na vprašanje poslanca Rypara in tovarišev glede zavarovanja slešlce meje proti eventualnemu napadu Nemčije. Vlada ni prezrla premikanja nemških čet v Šleziji. V splošnem nevarnost ni velika, ker oficijelni nemški vojaški krogi menda ne mislijo na nasilen pohod proti češki republiki vočigled pariške konference. Ni pa izključeno, da ne bi prostovoljske čete, sestavljene iz Nemcev v germaniziranih delih Češke, napadle mejo brez vednosti oficijelnega pruskega poveljstva. V Pruski Šleziji so se namreč nemški častniki in podčastniki združili v takozvanih gospodarskih zvezah, ki jih podpiralo Nemci v getn.ar.iziranih delih Češke. Nemško iredenco ra Sleškem podpirajo iz cveh virov, na.nr^č iz »Pomožne centrale za varstvo Nemcev na Nemškeni-Čoškem« v Chlucholasyh ca Pruskem in 'z :>Pomoznoga društva za češke Ne.rcc v svsdetskih deželah« na Dunaju. Obe tt c1, c trgani/aefji se roko v roki pstpra vlj.it* n* napad na čchoslovašVo republiko. Vlada zagotavlja, da je v Go-"i Šleziji ukreiva vse, kar je potrebno 'n mogoče za varstvo sieških mej.
Ukrajinske zadeve, LDU Lyon, 24. maja. (Brezžično.) Svet četverice jc sprejel včeraj ukrajinsko delegacijo, ki je izjavila, da so bili Ukrajinci vsled poljskih napadov prisiljeni, odtegniti svoje čete s fronte proti boljševikom, da bi se branili proti Poljakom. Zato so boljševiki ukrajinsko fronto prebili. Hal-lerjeve čete, ki so bile poslane proti vz-hodnopruskim boljševikom, porabljajo proti Ukrajincem. \Vilson je v imenu četverice pripravil izjavo v korist Ukrajincem, ki se bo razglasila v Parizu po prihodu Paderewskega.
Francoski t«encra'š na ruski fronti.
I DU Lyon, 24, maja. (Brezžično). Romunski radio poroča, cla sta general Fran-chet d' Esperay in Graziani odpotovala v Kišinjev v svrho vojaškega položaja na Dni^strski fronti.
Rusko vprašanje in ententa.
LDU Lyon, 24. maja. (Brezžično.) Svet četverice se je včeraj pečal z ruskimi vprašanji. Dasiravno aliiranci Kolčakove vlade oficijelno niso priznali, bo svet četverice vendarle stopil v stik s Kclčakom radi njegovega ugleda in vpliva v Sibiriji. Amerikanski poslanik v Tokiu Roland Morris je odšel v Sibirijo, da začne pogajanja z admiralom Kolčakom in Baku-njevom. Ameriška misija to priznava, podrobne navedbe pa odklanja.
Boljševiki v stiski.
LDU Amsterdam, 24. maja. (DunKU). »Times« javljajo iz Helsingforsa v torek, da so opazovali v Petrogradu in okolici velik požar in močne eksplozije. Domneva se, da je prodiranje estenskih čet spravilo boljševike v stiske, ki so zato razstrelili municijska skladišča. Iz petrograj-ske okolicc javljajo ogenj strojnic. Pravijo, da se je prebivalstvo uprlo boljševikom.
LDU Pariz, 24. maja. (Brezžično.) Iz Helsingforsa poročajo: Čete, ki operirajo od juga in zahoda proti Petrogradu, so se združile in hitro prodirajo. Eno krilo neposredno ogrožuje Krasnajo Gorko in pc-trograjska predmestja, drugo krilo, obstoječe iz ruskih in estonskih belih gard, pa stoji južno Narve.
Po'i!i£ne novice.
+ Kako boljševiki mobilizirajo. »Ra-dical« od 21, t. m, poroča: Boljševiki v Rusiji so izdali mobilizacijski ukaz za vse moške od 18. do 45. leta. Ženske bodo nadomestile moške tudi pri komisarijatih za socijalno skrbstvo, za uk, notranje zadeve, politiko in vojsko. Obvezanci, ki se ne bodo javili določenega dne, bodo kratko-njalo obsojeni na smrt! — Tako boljševiki!
+ Boljševiki za Nemčijo. »Radical« od 22. t. m. piše: Žinovjcv, po svojem pravem imenu Apfelbaum, iz katerega že lahko razvidimo njegov program, razširja brezžično brzojavko, v kateri zagovarja nedolžnost Nemčije in nastopa proti mirovni konferenci, kateri očita, da hoče razdjati Nemčijo. Njemu ni prav, da je dobila Poljska svojo samostojnost, da dohif Francija nazaj Alztcijo in Loreno in- da se dovoli Šlezvigu samoodločba. Zato pravi Apfclbaum-Žinovjev v svoji brzojavkij »Edina rešitev zatiranih narodov je svetovna revolucija proletarijata in njegova diktatura.« Upravičeno vprašuje nadalje »Radical«, zakaj boljševiki tedaj niso nastopili proti zatiranju narodov, ko so sklepali mir z Nemčijo v Brest Litovsku. Te-daj so sami četrtič delili Poljsko in izročili Nemčiji toliko obmejnih narodov brez vsakega protesta ali klica, da naj svetovni proletarijat nastopi proi Nemčiji.
+ Mažarska politika. Medtem ko je boljševiška Mažarška v boju z vsemi svojimi sosedi in s cclo entento, so Mažari osnovali izven meja boljševiške Mažarske nc/o mažarsko vlado proti boljševikom. V tej vladi imata glavno besedo Urmandy in Ugron, — Pred kratkim je bilo poro-čano, da je ta vlada ponudila srbskemu prestolonasledniku mažarsko kraljevsko krono. Tako bi se Mažarska po personalni uniji združila z/ našo državo. Seveda je razumljivo ,da Mažarom tega koraka ni narekovala ljubezen do Jugoslavije, marveč lastna korist. Veftdar vzbuja veliko zanimanje vest, da so Mažari istočasno ko z nami, paktirali z Rumuni in rumunskemu kralju ponudili ogrsko krono. Rumunija je seveda to ponudbo odbila.
Uradne ure skupin Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani so:
Skupina »Železničarjev« vsako soboto od 7, do 9, ure zvečer.
Skupina »Cestarjev« vsako prvo nedeljo v mescu od 9, do 12, ure dopoldne.
Skupina »Vpokojencev tob. tov.« vsako soboto od 8. do 9. ure dopoldne.
Uradni prostori sc nahajajo v Ljudskem domu, Streliška ulica 12, prvo nadstropje, čitalnični prostori.
navite novice.
—	Umrl je včeraj zjutraj ob 9. uri pc
daljši zelo mučni bolezni č. g. kaplan Alojzij Vovk, na svojem domu na Polici pri Višnji gori. Rojen je bil blagi pokojnik dne 17. aprila 1S90 v mašnika posvečen 1917 Kaplanoval je v Veliki Dolini. N. p. v m.l
—	Odvetniški izpit sta napravila 24. majnika t. 1. gospoda dr. M a z c k in dr. K r e č,
—	Govor gospoda Hinko Nučiča, ki
ga je govoril predsinočnjim v Narodnem gledališču, bomo v ccloti priobčili v torkovem listku.
—	Imenovanje. Za nadkomisarja pri poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani je imenovan nadporočnik-računovodja g. Angelj Hribar, ki je doslej imel referat za vojaške podpoie na Friškovcu. S svojim res socijalnim delom je storil veliko dobrega za vdove in sirote vojakov in za invalide.
—	Kolki in vozni listi. V kratkem se izdajo novi kolki vrednostnih vrst po 1 K, 50 v in 20 v, ki se bodo razlikovali od izdaje z dne 15. januarja t. 1. (naredba poverjeništva za finance z dne 14. januarja 1919, št. 290, Uradni list XXXIX) edino le v tem, da odpade okrog ovodnjega polja (SHS) napis »Narodna vlada v Ljubljani«. Dolje se izdajo novi vozni listi s Slovenskim in srbo-hrvaškim besedilom, ki imajo na levi strani zraven vtisnjenega kolka po 30 v, odnosno 1 K 20 v, v obliki, ker je zgoraj opisana, tudi kontrolni pečat v ciri-rili ci in latinici. Kolki in vozni listi izdaje z dne 15. januarja t. 1. pa ostanejo do preklica v veljavi.
—	Še zmeraj ples! Z Gorenjskega! Koliko se je vže svarilo in pisalo zoper ples, pa je še zmerom malo uspeha. Pa zakaj? Ker so to same besede! Ako bi se z resnobo nastopilo in bi bili kaznovani aranžerji, bodisi gostilničarji, bodisi zasebne hiše in godci in plesavci in bi se nastavila za licenco visoka taksa, kar bi bilo povsem upravičeno — kmalu bi bilo plesov konec. Tako se pa utrjuje s plesi" samo zasmehovanje vsaktere oblasti, razširja posurovclost in razuzdanost. Kmalu se bo oglasilo kruto pomanjkanj«, pa se bo tako norelo? Vlada — vladaj!
—	Noslrifikacija tujih podjetij. V smislu naredbe Narodne vlade od 30. 12 1918, št. 232, so imela tuja gospodarska podjetja, in sicer družbe do 31. 3. 1919 zaprositi za nostrifikacijo, to jc dokazati, da so izpolnila gotove pogoje, pod katermi se jim more dovolili obratovanje. Onim družbam, katere so do 31. 3. 1919 prosile za nostri-fikacijo, je deželna vlada s posebno naredbo podaljšala pravico obratov.-.nja d« 31. 5. 1919, holeč med tem časom reš U dotične vloge. Sedaj pa je izšla odredba ministrstva za trgovino in inductriio z dne
30. 4. 1919, št. 6717, s katero se vsa inozemska podjetja sekvestrirajo ter se ima nemudoma izvršiti popis s cenitvijo, na kar bode stvar trgovinskega ministrstva, da odloči, katera podjetja sc ima likvidirati. Z isto naredbo so razveljavljene vse javno-pravne pravice in privilegiji kakor tudi pogodbe z drugimi pokrajinami, okraji, občinami in korporacijami, zlasti vse koncesije, na podlagi katerih inozemske družbe pri nas obratujejo. Vlada je, da nc prekine kontinuitete obratovanja vsem sc-kvestiranim podjetjem, dovolila nadaljno obratovanje v vsem dosedanjem obsegu, seveda ne več na podlagi prejšnjih pravic, temveč prekaristično, t. j. do preklica. Sekvestri imajo povsod gledati na to, da se obrat nikjer ne prekine. S sekvestra-cijsko naredbo je seveda postopanje za no-strifikacijo za enkrat ukinjeno. Nadaljevalo se bo šele, kakor hitro izjavi za se-kvestracijo kompetentna oblast, da tujega podjetja ne bo sekvestrirala, oziroma se odrejena sekvestracija ukine.
k Klub koroških akademikov. Dne 18. t. m. smo ustanovili v Zagrebu ;.Klub koroških akademikov.« Naš klub ima namen, družiti vse abiturijente, bogoslovce in akademike brez razlike svetovnega naziranja v skupno delo za narodno prebujenje na Koroškem. Naš klub hoče postati obmejni branik za naš Korotan, njegov cilj je, da vzbudi iz grobov davne naše svobode glasnike naše slavne zgodovine, da bo Gospasveta spet slovenska. Ker tvori zazdaj klub kot tak tudi klub dija-kov-beguncev, bo njegova naloga, da zastopa na kompetentnih mestih koristi di-jakov-beguncev. Ima pa tudi namen, da, zdaj ko smo razkropljeni po vsej Sloveniji in deloma Hrvatski, deluje v informativni smeri, da postanemo glasniki slovenske Koroške. — Poživljamo torej vse dijake Korošce, da se nemudoma javijo odboru v Zagreb, kjer dobe natančnejše informacije. 'Julij Fellacher ,jurist, t. č. predsednik. Fran Sušnik stud. phil. t. č. tajnik, Zagreb, Kaptol 16.
iS Globoko pri Brežicah. V noči od 17. na 18. maja je obiksala ciganska roparska drhal dva tukajšna posestnika. Najprej je vlomila tolpa pri pes. Mariji God-ler in odnesla vso obleko in drugih stvari v vrednosti 6000 K. Ko so se na to še na-srkali poguma v njeni kleti, kjer so izpili približno 20 litrov vina, so napadli hišo velepos. Franca Gregorevčiča. Medtem, ko so roparji z močnima drogoma trgali omrežje z okna, je domači pes z lajanjem zbudil gospodarja, ki je spal z vso družino na drugem koncu poslopja. Skozi okno spalnice je začel Gregorevčič klicati na pomoč hlapce, ki so spali v bližnjem hlevu. Roparji pa uvidevši, da so opaženi, so začeli hitrejše izvrševati svoj posel. Metali bo kamenje v hišo in streljali. Na pomoč prihitele hlapce so napodili s streli. Naskočili so vezna vrata in jih z drogi zdrobili. Gregorevčič je bil v veliki nevarnosti, ker je bil razen 4 otrok, žene in 2 uslužbenk sam v hiši in imel za obrambo — popolnoma nepripravljen za tak obisk — samo lovsko puško in tri patrone na razpolago. Slo je za življenje aH smrt. Kljub temu ni egubil poguma. Ko je opazil, da so roparji vlomili vežna vrata, je mirno čakal pri istih in ko je hotel ropar skozi odprtino priti v vežo, je Gregoričič ustrelil in zadel vlomilca v prsi tako, da sc je ta zvrnil mrtev na tla. Ko so roparji videli, da je eden mrtev in da so se začeli bUžati sosedje, katere so hlapci zbudili, so hoteli maščevati padlega tovariša in strehah v spalnico, vendar niso nikogar zadeli. Hoteli so vzeti mrtvega roparja s seboj in ga nesli približno 50 korakov. A bilo je prepozno, morali so ga pustiti in zbežati. Mrtvi ropar ie imel pri sebi domovnico. Imenuje se Gjuro Križ, cigan, rojen 1894, pristojen v okraj Zlatar na Hrvaškem. Soudeležena je bila na tem ropu gotovo »žlahta« umorjenega, v kateri družbi je že dalje časa pohajkoval po brežiškem okraju. Opozarja se naše oblasti, da postanejo bolj pozorne napram tem ljudem, ki so se zadnje čase že zelo razširili po naših krajih, dočim prejšnje čase niso smeli prekoračiti štajerske meje.
i Neznan mrlič. 22. prosinca t. 1. se je V potoku blizu vasi Reka-Gojzda, politični okraj Litija, našel neznan mrlič. Isti je bil približno 55 do 60 let star in jako slabo mej, ugotavljamo, da so vse te vesti ne-oficijelne. Uradno je znano le toliko, da so bile naše severne meje v zadnjih dneh predmet novih posvetovanj v teritorijalni komisiji, da pa odločitev še ni znana, oblečen, spisov, kateri bi mogli dognati identiteto umrlega, se ni nobenih našlo, ne-do samo 2 K 26 v. denarja. Truplo je moralo že delj časa ležati v vodi, ker je bilo popolnoma razjedeno. Ker se je isti čas klatil po tamošnji okolici neki neznani, slaboumen berač, se sumi, ia je ta padel v vodo in utonil. Radi ugotovitve identitete umrlega se vsakdo, komur bi bilo o mrliču kaj znano, prosi, zglasiti se pri policijskem ravnateljstvu, II. nadstropje, soba št. 17 v Ljubljani.
• Draga rastlina. Ella Gouldova, hčerka znanega ameriškega milijonarja, jc da-Ja 36.000 dolarjev (140.000 mark) za rastli-
no, ki je podobna palmi in se imenuje Ka-venela Madagacariensis. To je palma z Madagaskarja. Imenovana dama je velika ljubiteljica cvetlic ter ima prekrasne dragocene steklene salone. V 17. stoletju je bil prodan na Nizozemskem neke vrste tulipan »Vicerova« za 52.000 mark. Nedavno so prodali na Angleškem orhidijo vrste Cattleya reinickiana za 20.000 mark, Rečena redka cvetka ima 20 centimetrov dolgo cvetje bele barve.
Konec mednarodnega kongresa žena v Curihu. Mednarodni kongres žena v Curihu je napravil zaključek o razpravljanju glede zveze narodov. Rekle so, da sedanji načrt te zveze nasprotuje 14. Wil-sonovim točkam in da bo težko pripomogla do trajnega miru. Kongres je sprejel vrsto načel, ki bi se morala brezpogojno sprejeti med načela zveze narodov. Delegacija 6 žena bo šla v Versailles, da poda mirovnemu posvetu sklepe kongresa. Na koncu resolucije prizna kongres vsakemu narodu pravico, da sam odloča o svoji sa-mostalnosti, ter obsoja vojno proti Rusiji,
4°/0 državno posojilo
se vrne v
6 mesecih!
Najnovejše.
ODBORI NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
m Zagreb, 24. maja. Iz Belgrada javljajo, da so se poleg odbora za agrarno reformo osnovali odbor za državljanstvo, odbor za zakon o poslovniku in odbor za varstvo dece. Agrarni odbor je sklenil z ozirom na to, da se v sremskih monastirih nastani osirotela, ki jo je samo v Srbiji okoli 500.000, nc razdeli i metje teh mo-nastirov, »Narodna Politika« javlja zaradi tega, da je minister dr, Poljak predlagal, naj se razdeli imetje zagrebškega nadbi-skupskega semenišča, dasi se v njem od-gaja iz Hrvatske okoli 200 naših sirot.
IZ VERIFIKACIJSKE DEBATE NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 24. maja. V verifikacijski razpravi macedonskih poslancev so glasovali socialisti z radikalci proti demokratom, Na očitanje poslanca Wilderja jc odgovoril socialist Korač, da so socialisti stopili na stran pravice in da oni niso krivi, da pravica ni na strani onih, ki so glasovali za Tiszine vojne zakone in sodelovali v raznih vojnih centralah. To je zbudilo odobravanje pri socialistih in v Narodnem klubu. Poslanec Wilder je odgovoril, da ni sodeloval v centralah, a o Tiszinih vojnih zakonih je molčal.
O NAŠIH SEVERNIH MEJAH.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 24. maja. »Narodna Politika« prinaša na uvodnem mestu članek o naših severnih mejah ter pravi med drugim, da se Jugoslovani ne morejo zadovoljiti z Muro kot mejo, ki se mora potegniti dalje na sever. Med drugim piše, da Med-murje ne sme biti meja med Mažari in Jugoslovani. Medjimurci bi bili s tako mejo silno prizadeti. Njihovi gospodarski interesi bi na ta način prišli v nasprotje s političnimi in zato bi se nahajali tudi v vedni krizi in nezadovoljstvu.
MEJE JUGOSLAVIJE Z MAŽARI IN RUMUNI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Pariz, 23. maja. Pod predsedstvom Tar-dieuja je bila končnoveljavno določena naša meja z Mažarsko in Rumunijo. Meja gre od Moldave zapadno od Temešvara t^ko, da nam pripade Vršeč in Bela Cerkev. Dalje gre meja južno od Baje. Sobotica nam je popolnoma zagotovljena. Glede Prek-murja in nekaterih krajev okoli Sobotice je odrejena revizija odločitve teritorijalne komisije.
NAŠE MEJE PROTI BOLGARIJI. ,
(Izvirno poročilo »Slovencu'.)
Pariz, 23, maja. Glede naših mej proti Bolgariji šc ni nobenega oficielnega poročila, Vendar se z gotovostjo trdi, *la kljub vsej agitaciji Bolgarov na Angleškem in v Ameriki pripade Jugoslaviji Strumica in Trn. Glede Belogradčika se vrše Še pogajanja.
• POGAJANJA MED RADIKALCI IN NARODNIM KLUBOM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 24. maja. Radikalci sc dogovarjajo z Narodnim klubom radi parlamentarne kooperacijo. Dosedaj še ni znan uspeh pogajanj. Vsekakor bodo morali ra-
dikalci spremeniti svoj program, ako mislijo na kooperacijo s Slovenci in Hrvati, ker so uvideli, da njihov program iz leta 1909. ni več primeren za sedanji čas in da potrebuje revizije v političnih vprašanjih.
IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 24. maja. Demokrati bilje-žijo skoro vsak dan nove ubežnike. Do sedaj so prešli k radikalcem Vojislav Šola, Gligorij Jeftanovič, Kujnudfič in 1 musliman. Pričakuje se izstop tudi drugih bo-senskih poslancev iz demokratskega kluba. Klub radikalcev šteje žc okoli 70 članov.
PROTI SOCIJALISTOM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 24. maja. Kakor znano, se je zgrudila splošna stavka v Osjeku ob proti-stavki, ki jo je izvedel meščanski odbor. Sedaj hočejo vstopiti v ta odbor tudi žene in se bodo v to svrho vršili dogovori v trgovski zbornici.
IZ JUGOSLOVANSKEGA ODBORA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 24. maja. Te dni je došel v Zagreb iz Londona član Jugoslovanskega odbora dr. Ante Matic, odvetnik iz Opatije. Za vojne je živel do proglasitve republike v Rusiji in deloval za našo narodno stvar v Petrogradu, odkoder je pozneje odšel v London, Pariz in Ženevo.
DEMOKRATI PROTI FINANČNEMU MINISTRU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad. 24. maja. Opaža se, da demokrati vedno pogosteje napadajo finančnega ministra dr. Momčila Ninčiča, ki je bil do sedaj najboljši finančnik v očeh demokratov, V zadnjem času, ko se je spri s Pribičevičem, pa je postal popolnoma nesposoben.
IZENAČENJE VREDNOSTI SREBRNEGA DENARJA.
(Izvirno poročilo »Slovencu*.)
m Zagreb, 24. maja. Kakor znano, je izdalo finančno minstrstvo naredbo, da se kurz srebrne krone bivše monarhije izenači z dinarjem. Sedaj je izšla tudi naredba za srebrne perpere po 1, 2 in 5 K, tako da velja v naših državnih blagajnicah 1 srebrna krona — srebrni perper = 1 dinar ali 3 papirne krone. Novo naredbo prinašajo že včerajšnje »Narodne Novine«.
POVRATEK NAŠIH IZSELJENCEV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 24. maja. Javljajo, da se v Ameriki pripravlja okoli 100.000 naših izseljencev za povratek v domovino. Največ je med njimi trgovcev, ki se nameravajo naseliti v Zagrebu in drugih mestih ter otvoriti trgovska in industrijska podjetja.
AMERIKA PROTI ITALIJI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bern, 23. maja. Amerikanci na mirovni konferenci živahhno delujejo na to, da Albanija ne pride v roke Italijanov.
MIROVNI POSVET.
LDU Pariz, 24. maja. (DKU) Agence Havas poroča: Ministri zunanjih zadev petih velesil so imeli v petek popoldne sejo, na kateri so odobrili sklepe komisije za hoslovaški državi. Ministri so se bavili gala priklopitev Rusinov na Ogrskem čehoslovaške državi,. Ministri so se bavili tudi s postopanjem Nemcev v Zgornji Šle-ziji in so sklenili, preskrbovati baltiške province s hrano, V četrtek popoldne je Orlando prisostvoval seji sveta četvorice, ki se je bavil z vprašanjem avstrijskega dolga in razdelitve dolga med Nemško Avstrijo in zavezniškimi državami, ki so nastale na ozemlju bivše Avstro-ogrske monarhije, n. pr. Čehoslovaška država. Odločitve v tem vprašanju še ni. Odstavek o odškodninah je že dogotovljen. Govori se, da so aliiranci pripravljeni, priznati generala Kolčaka za predsednika ruske vlade. Ta odločitev je velike važnosti za bodočo usodo Rusije. Pri teh okoliščinah bo Rusija mogoče zastopana pri podpisu mira s sovražniki.
LDU Berlin, 24. maja. (ČTU) Iz Ženeve javljajo: Brzojavka »Agence Havas« poroča, da se mirovna pogajanja z Nemčijo nc bodo podaljšala preko 12. junija.
40.000 ENTENTNIH ČET ZA RUSIJO.
LDU Berlin, 24. maja. (ČTU.) Iz Rot-/ terdama poročajo: »Daily Mail« javlja, da odide 40.000 mož zavezniških čet na ^u-sko. Topovi angleških vojnih ladij morejo obstreljevati mesti Petrograd in Kronstadt,
SASONOV ZOPET RUSKI POSLANIK.
LDU Ženeva, 24. maja. (ČTU). Kakor se poroča, bo ententa priznala Kolčakovo vlado. Sasonov bo potem imenovan za ruskega poslanika v Londonu.
ENTENTA ODVZELA KREDIT DUNAJSKI OBČINI.
LDU Dunaj, 24. maja. (ČTU). Dunajski večerni list »Telegraph« piše: Kakor sc nam poročaj je ententa odvzela dunaj-
ski občini kredit. Ta odredba je baje v zvezi z dejstvom, da imajo socialni demo-kratje sedaj večino v mestnem svetu. Kako velikega pomena je ta odredba, sledi iz tega, da so bili vsi dosedanji krediti dovoljeni Nemški Avstriji na račun dunajske občine. i
Slovencil
Nezmerno pijančevanje je naša narodna sramota in poguba.
Pijanci in nezmerni pivci so grobokopl naroda.
Sramota pijancem! Sramota tistim, ki iz umazane dobičkaželjnosti dajejo piti do pijanosti!
Če hočemo živeti, napovejmo na celi črti boj nezmernosti in vsej razuzdanosti! Če ne, uničili nas bodo naši sovražniki in uničili se bomo sami.
Narodno gledišče.
Drama.
25.	maja, nedelja: »Smrt majke Jugo-vičev.« Ivzen. abon.
26.	maja, ponedeljek: »Zemlja.« A 57,
27.	maja, torek, priparandisti: »Tekma.« Izven abon.
Opera.
25.	maja, nedelja: »Favart«, C 56.
26.	maja, ponedeljek: Zaprto.
Y4°/o državnem poso* jilu je denar najbolj varno naloženi
UubSJanske novice.
lj Odbor koroških beguncev nujno išče stanovanje, obstoječe iz ene sobe z eno, oziroma dvema posteljema.
lj Pevska zveza »Ljubljana«. Prihodnja pevska vaja radi praznika v sredo 28. t. m. ob 20. uri. Sicer se vrše pevske vaje redno ob četrkih ob 20. uri. — V ponedeljek 26. t. m. odborova seja ob 20. uri. — V nedeljo 1. junija t. 1. priredimo izlet na Šmarno goro. — Odbor.
lj Ženski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani ima odslej svoj ženski večer ob ponedeljkih in ne več ob četrtkih. Prvi večer bo jutri, dne 26. maja 1919 po šmarnicah v društvenih prostorih, predaval bo g. dr. Ivan S t a -n o v n i k o zelo važnem predmetu. So-mišljenice, bliža se čas, ko bo tudi ženska prisiljena stopiti v javnost in bo tako so-odločevala v javnem življenju. Zato pa je predvsem potreba, da se ženska zave težkih nalog, ki jo čakajo v bodočnosti. So-mišljenice, udeležite se polnoštevilno ju-trajšnjega predavanja in pripeljite seboj tudi svoje prijateljice!
lj Moška Marijina družba v Križankih ima danes svoj glavni družb, praznik. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
) Vse vojaško orožje in strelivo se mora oddati! Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani odrejuje za svoj okoliš na podlagi naredbe poverjeništva za notranje zadeve z dne 18. maja 1919, št, 491, objavljeno v uradnem listu XCVI., da se mora oddati vse vojaško orožje in strelivo, katerega posedujejo civilne osebe, takoj na policijskih stražnicah. Civilno orožje, za katero lastniki nimajo veljavne orožne liste, se mora oddati na policijskem ravnateljstvu, Bleiweisova cesta št. 22, pritličje soba št. 6, proti potrdilu. Če se več komadov orožja od ene stranke oddaja, mora biti isto trdno skupaj zvezano in z imenom opremljeno. Po preteku enega tedna se bodo policijski organi po potrebi po stanovanjih prepričali o morebitnem skritem orožju. Kazni zapadejo v smislu omenjeno naredbe tudi tisti, kateri imajo orožje drugih oseb skrito.
; Gledališki svet. Člani Gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v ponedeljek,'dne 26. t. m. ob 17. uri v pisarni Matice Slovenske.
lj Nameravana demonstracija. Na notico v Vašem cenj. listu od 24. t. m. »Nameravana demonstracija proti skladbam Lajovica na nocojšnjem koncertu«, prosimo, da blagovolite kot odgovor sledeče uvrstiti: Izjavljamo, da nikdo članov oziroma članic gledališča ne namerava demonstrirali proti skladbam skladatelja Lajovica, pač pa je organizacija članov Slovenskega narodnega gledališča sklenila, da nje člani oziroma članice nikdar, nikjer pri nobeni prireditvi ne bodo peli oziroma igrali kompozicij skladatelja Lajovica, dokler se zadeva zaradi razžalitve igralske-
ga stanu po njegovi gospe ne uredi. — Za »organizacijo članov Narodnega gledališča v Ljubljani«. — Predsednik Ivan Levar. — Tajnik: Simončič Maks,
lj Imenovanja pri sodšču v Ljubljani. Oficijalom je imenovan Franc Petrovčič; oficijantinjam pa Julijana Arh. Kanclisti so postali: Alojzij Breskvar, Ivan Budnar, Anka Cerček, Josip Černivc, Emil Gril, Hrovat Viljem, Karel Jezernik, Avguštin Juh, Frančišek Kuštrin, Angela Lapajner, Oljšak, Ivan Robida, Viktcrin Stegnar, Ivan Šemrov, Toresanid. Tudi pri pokrajinskih sodiščih je imenovanih mnogo oficijan-tov. Imenovanje slug se bo kmalu izvedlo.
lj Vojaški grobovi v Ljubljani. Od strani mornariškega superiorja g. Dragotina Kokalja kot vodje katastralnega urada vojaških grobov se nam sporoča: Že pred tedni je odločilo štacijsko poveljstvo sporazumno z vojaškim stavbnim uradom ,da se bodo kakor vsako leto tudi letos temeljito uredili posamezni vojaški grobovi pri Sv. Križu kakor tudi pri sv. Krištofu, kjer so pokopani protestanti in mohamedanci. Z delom se prične prihodnji teden, kar je dozdaj za-branjevalo slabo vreme. Vojaških grobov v Ljubljani je 6540. Od teh se jih mora popraviti 170. Za popravo je določeno 15 ljudi, ki bodo celo polletje zaposleni. Glede na svoječasne zbirke v denarju za vzdrževanje vojaških grobov mornariškemu su-periorju Dragotinu Kokalju ni nič znanega, ker je ta urad sprejel šele meseca marca tega leta.
lj Ljudski oder v Ljubljani uprizori danes ob 8. zvečer v Ljudskem domu Jakob Dolinarjevo trodejansko burko s petjem »Cigani«. Vstopnice se dobe od 10. do 12. ure dopoldne v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu in 1 uro pred predstavo pri blagajni.
lj Vspored zabavnega večera francosko - slovenske organizacije, ki se vrši jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma: Prvi del. Fantazija, proizvajajo gospodje Grellet, Chirin in Poirson od pariškega koncerta. Če bi bili razumeli,,.! francoska romanca — Denza; Vrni se! ruska romanca — Denza. Poje gospod J. de Jearneaux-Zor-man. Pri klavirju gospodična D. Dekleva. Asra, Rubinstein; Samson in Dalila: na-pev iz Dalile »Moje srce se odpira«, Saint Saens, Poje Jospa Mira Žirovnik, Pri klavirju gospa L, C. Meurville. Pred durmi, Pavčič; Tak' si lepa, Prochazka, Poje gospa Zorka pl. Levičnik. Pri klavirju gospa L. C. Meurville. Le Roi d' Ys: dvospev med Rozen-o in Margareto, E. Lalo. Pojeta gospe M. Žirovnik in Z. pl. Levičnik. Pri klavirju gospa L. C. Meurville. Sonata v G-duru, op. 13, E. Grieg. Gosli gospodična Stanislava Hajek. Pri klavirju gospod Niko Štritof. — Odmor. Drugi del. La Madelon, vojaški igrokaz, poje skupina Parižanov. Le Cavalier Pioche, francoska veseloigra v enem dejanju — Duchesne. Vloge: Pioche — gospod M. J. Chapuzet — gospod J. G. Poročnik Pli-quot — gospod M. G. — Gospa Chapuzet, gdčna D. S. Gdčna Chapuzet, gdčna M. P. Hermance, gdčna B. D. Ples. Vstopnice se prodajajo v Narodnem Domu v pisarni organizacije.
lj Rakovnik. — V Parizu se odločuje usoda našega naroda. Težka preizkušnja ogrožava naše mlado življenje. Zdi se, da od ljudi zastonj pričakujemo pravice. Zato pa slovensko ljudstvo zaupa v — Marijo! V najbolj kritičnih trenutkih življenja krščanskih narodov je še vedno pomagala Pomočnica kristjanov! — Danes, 25. maj-nika, obhajajo salezijanci na Rakovniku praznik svoje zaščitnice, Marije pomočnice kristjanov. Vse molitve, vse pobožno-sti, ki se bodo ta dan opravljale v Njenem svetišču, so za srečen izid pariških pogajanj našemu narodu. Ob pol desetih je govor s slovesno sv. mašo. Popoldne ob pol Štirih je govor, takoj nato pa slovesna procesija z oltarnim kipom Pomočnice kristjanov. Ljubljansko ženstvo se je udeleži v narodnih nošah. Pridite, udeležite se
je vsi, ki ljubite svoj narod, prost in neokrnjeni
lj Iz gledališke pisarne. Danes popoldne odpade vsled obolelosti večih članov baletni ples.
lj Prošnja. Včeraj popoldne ob pol 3. so iz neznanega vzroka začele goreti v Spodnji Šiški barake, kjer stanuje več družin. Vsled požara sta bili posebno oškodovani družini Podgornik in Pikelj, katerima je zgorelo celo stanovanje z vsem imetjem. Družini sta sedaj brez stanovanja in vsakega imetja. Obračate se na dobra srca s prošnjo, da jima preskrbe stanovanje in darujejo nekaj obleke, posebno za otroke. Darovi naj se blagovolijo poslati na županstvo v Spodnji liški.
lj Iz vojaških bolnišnic v Ljubljani, v katerih se nahaja zdaj 1136 večinoma ranjenih vojakov, nam prihaja prošnja od duhovnega urada, da se naprosi dobrosrčno ljubljansko občinstvo za knjige, ker bolniki nimajo berila na razpolago in so večinoma težko ranjeni in morajo zato ležati. Knjige sc hvaležno sprejemajo v duhovnem uradu garnizijske bolnišnice ali pa v stanovanju superiorja Kokalja, Frančiškanska ulica 2, II. nadstr,
lj Psička nazaj! Ona znana dva gospoda, ki sta v petek med 10. in 11. uro odpeljala z Vodmatskega trga črnega, mladega psička, se opozarjata, da ga v najkrajšem času pripeljeta nazaj na imenovani trg št. 7,
lj Izgubljeno. Franc Kristan je izgubil dne 24. t, m. zeleno listnico, ki nosi njegovo ime s vsoto približno 150 K in važnimi vojaškimi listinami. Najditelj naj blagovoli vrniti vsaj vojaške listine na naslov imenovanega: Fran Kristan, Dunajska cesta št. 47.
Radi vlačuganja. Huso Kurtovič, rojen 1897 v Prijedoru, je bil 22. maja 1919 radi vlačuganja aretovan in sodniji izročen.
Izpred sodišča.
sd Zakopano platno. Ljubljansko deželno sodišče je prisodilo Katarini Rems, gostinji v Kamniku, 2 meseca ječe. Platno je ukradla med drhgim blagom Rajner-jeva tatinska družba, ki je kradla in vlamljala v kamniškem okraju. Remseva je platno zakopala.
sd »Če bo v Bistrici povsod toliko vojaškega blaga, kolikor ga je bilo pri Vas, se lahko cel armadni zbor oboroži«, je pripomnil g. predsednik senata ljublj. deželnega sodišča nadsvetnik Vedernjak Lovretu Rožiču iz Nomenja, v katerega hiši je orožništvo s srbskimi vojaki zaplenilo veliko vojnega blaga. Rožič se je zagovarjal, da so pustili naboje, vojaško orodje in orožje nemški in madžarski vojaki ob razsulu fronte. Pri kmetih leži še veliko takih reči, za katere se nihče ne zmeni, ki so jih pustili vojaki, je rekel pristna bohinjska grča gospodom sodnikom, ki so Božiča oprostili, ker ni vedel, da je storil kaj kaznivega.
sd Če se spravlja dinamit. Pri Ivanu Podrekarju iz Bistrice pri Tržiču so našli orožniki 3 dinamitne patrone in 3 dina-mitne kapsljne. Podrekarjevo zaslišanje je bilo zanimivo. »E, saj nisem imel prvič dinamita v rokah. Koliko sem ga žc imel! Dinamit ni nič nevaren, le »purfelj« je bolj nevaren.« — Predsednik: »Ali imate dovoljenje, da imate dinamit?« — »Ne. Veliko dinamita sem porabil v kamnolomih brez vsakega do« oljenja.« Sodišče je prisodilo Podrekarju 3 dni strogega zapora.
sd Mlad nevaren žepni tat se je zagovarjal 24. majnika t. I. pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Hudnik Vinko se piše. Zaradi tatvine mu je prisodil mladinski sodnik prvič 10 dni, drugič 48 ur. Dne 8. marca je na ljubljanskem glavnem kolodvoru ukradel neki gospej denarnico s 152 K 80 vin. Policija ga je prijela in vrnila denarnico in denar gospej nazaj. Predsednik senata nadsv. Vedernjak obtožen-
cu: »Ali se čisto nič ne sramujete? Kdaj se mislite poboljšati?« — Molk. — Predsednik obtožencu: »Kaj za en dan je bil to?« — »Sobota«. '— »Sobota? niste bili pri mojstru?« — »Bolan sem bil.« — »Torej bolan za delo, za krasti ste pa bili zdravi!« Sodišče je prisodilo Hudniku 6 mesecev težke ječe. Potem, ko je razglasil obsodbo, je predsednik obtoženca resno opominjal. Mladostni sodnik Vas je milo sodil. Mislil si je, da se boste poboljšali. Mladi ste še. če se ne poboljšate, Vas bomo prihodnjič morali, četudi neradi, še strožje soditi. Žepni tat je najnevarnejši tat. Ali se Vam nič ne smilijo Vaš pošteni oče in Vaši pošteni bratje in sestre. Resno Vas opominjam: Poboljšajte se!
sd Z borze na Vrhniki. V Vihteličevi gostilni na Vrhniki so se zbirali prekupčevalci blaga, ki je bilo vtihotapljeno čez demarkacijsko črto. Franc Francescin in neka Marija Pahor sta ukradla neki gospej v »tej veliki borzi« nahrbtnik z blagom, a se jima »ta kupčija« ni posrečila. Preiskava se je izvedla proti njima »na prostih nogah«. Pahorjeva se je med tem »preselila« in ušla pravici, Francescina tudi ni bilo k razpravi, dasi mu je bilo vabilo dostavljeno. V njegovi nenavzočnosti je obsodilo sodišče Francescina v dva meseca težke ječe.
Prosveta.
pr »Zemlja.« V petkovi številki, dne 23. majnika sem zapisal približno tako-le: »Pri taki drami je treba, da je vsaka vloga v dobri roki, sicer postanejo druge nerazumljive« in vsled Schonherrjeve tehnike, ki se (v »Zemlji«) že kaže v izrazitih črtah v rahlih, lahko umljivih prehodih s predmeta na nov premet — stavek mi je bil v petek tiskarski škrat zmaličil, da ga nisem več spoznal — je treba natančne in fine Igre.
Kakor Kremen nad družino< je bil tudi Danilo — »ker je hotel« —=■ visoko nad ostalimi, le Reza Juvanova mu je hodila vštric. Danilo nam je izklesal nekaj novega, čisto svojega, kar je vredno štiride-setletnice, ravno tako se razvija in raste Juvanova, še boljša bo, ko se bo strogo nadzirala in premislila do zadnje kretnje vsako novo vlogo. Gregorin je bil Janeza dobro prijel, v svoji vnetosti pa je v strast-nejših scenah postajal nesigurno teatrali-čen, Vera Danilova in Bratina sta kot vaška ropotulja in konjski hlapec vzbujala pozornost, Vera bi bila morala paziti pri padanju stavka na naglas in smeh, Bratina je nekoliko pretiraval. Rasberger je pred-očil okolici primernega gruntarja, ravno tako Rakarjeva Katro, samo nekoliko več srca in notranje poglobitve bi bilo na mestu. Drenovčev padar je bil premladosten in neizrazit, Železnik, Ločnik, Plut, Prek in Novak so govorili, kakor je pisano, brez globlje psihične opore; vsled celotne ohlapne igre niso prišli do veljave, kakor bi bili sicer. Scene z otroki so bile dobre, Peterček korajžen.
V splošnem je bil tekst večkrat de-klamacija in ne temeljito premišljen, enotnost je vsled raztresenega igranja trpela. — Morda je to mene motilo, ker sem jo slišal že v originalu in izglajeno do zadnje črke, morda pa ji je res manjkalo vaje in poglobitve, kajti iste osebe so že igrale v drugih igrah, da je bilo veselje. Po mojem mnenju se za slavnostne večere mora igra študirati in vaditi in študirati, kakor jo je pisatelj zamislil in napisal, besede se morajo kresati udar na udar, da pride avtor do veljave. Predstavljanje »Zemlje« ni vzbujalo vtisa tiste resnosti in ljubezni, ki jo je slavnost zahtevala, udarjalo je bolj na smešno stran, kakor bi hoteli s tem ugajati občinstvu.
Notranja psihološka teža drame, brez katere to niti drama ni, je ostala skrita in mnogo notranje lepote se nam ni razodelo,
N. V.
in Kanjoni udjo so napram bolečinam je preblajenju posebno občutljivi. Zato s potreba, da imamo bolečine hladeče Sredstvo doma. To je možno, če naro-lite Fellerjev staropreizkušeni „Elza-luid". 6 dvojnatih alt 2Specijalni steklenici kamorkoli za samo 24 K. To domače zdravilo izborno služi zoper različne bolezni in za negovanje telesa. Njegov dobrodejen učinek so Številni zdravniki javno konštatirali. Nad 100.000 zahvalnih pisem. Edino pristen Elzafluid naročite le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg 131, Hrvatsko. Kdor trpi na težkočah prebav-ljanja, naj naroči obenem Felterjeve odvajalne rabarbarske „Elza-krogljice". 3 Skatljic le 12 K. — Tudi drugi Elza-preparati imajo dober sloves, zlasti izvrstno sredstvo zoper kurja očesa: Fellerjev turistovski obliž z znamko Elza v kartonih po 1 K 50 v in 3 K. Hvalijo tudi Fellerjevo mentolsko stoglo zoper migreno z znamko Elza v kartonih po 1 h 50 v.	(b)
Cmrolnu loc približno 100 kub.mtr., JlIlICRuV IbJ v Peračici pri Črnivcu, podrt od votra, se proda na mostu v uuzdu. Pouudbe cen za izdelan in neizdelan los je poslati najkasneje do 5. tožnika t.l. na oskrbaiitvo aroln l'hur-•M t KadovliioL	3241
iiliKflViF krateIi ln moško kolo brez UIDjUiII, gumija, se proda na Marije Terezije cesti 1, 11. nadstr. levo med 10—12 uro.
KMa za restavracijo sa.
ga, ki se razume tudi na močnata jedila, sprejmem. — Ponudbe z zautevo plače na Upravo Stabliklh Toplic, Hrv.
3251
tfnl 1/llhar fM a11 Pa za vsa hiSna ivlil milim .10 opravila išče službe. Ponudbo na naslov: Ana iViauc. Pod-brezje pri Podnartu.	3237
...juimu omara kupi. Ponudbe s
ceno na upravo lista pod Slfro »Kredenca*.	3236
lfannn za delavnico ali stanovanje VOIJUII se proda za 70 K. — Kupi se /clozna blnjjajna. — Prodajo se vrini stoli. Naslov pove: BESELJAK & RO-2ANC, Frančevo nabrežje 5. 324S
Veliki Čevljarski stroj
dobro ohranjen, se proda. Cena po dogovoru Poizve mo pri MatHnn Dolenc, čevliarski mojster. Corkvaua ulica 21, H. nadstr.
Popravilo žejniii ur
in zlatnine sprejme: -F. ČUDEN SIN —	3246
nasproti glavne poŠte v LJubljani.
pr Reves et Glanes, zložil in izdal Ing. L. C. Merville. Knjižica obsega več izvirnih pesnitev in nekaj francoskih prevodov slovenskih pesnikov. Prva z naslovom: »Srca Francije ničesar ne pozabijo«, je posvečena slovenskemu narodu. Otonu Zupančiču je namenil avtor sonet o Prešernu. V francoščino prestavljene so Prešernove: Nezakonska mati (Fille-Mere), Iz-gubljena vera (La foi perdue) in Luna sije (Lous la fenetre); Simon Gregorčičeve: Mojo srčno kri škropite ... (De mon coeur rčpandez le sang...), Pogled v nedolžno oko, Izgubljeni cvet (La fleur perdue) in Srce človeško sveta stvar. Končno še S, Jenkova: Obujenke (Les Revenants). Namen knjižice je, medsebojno seznaniti oba naroda.
pr Naia Istra. Spisal Fran Erjavec. Str. 20. Tisk Zvezne tiskarne. 1919. Cena 1 krono. — Iz treh vzrokov hoče Italijan imeti našo Istro: iz zgodovinskega, narodnostnega in vojaškega; pa še iz četrtega, najvažnejšega, ki ga pa Italijan previdno zamolčuie — iz gospodarskega: Kakor se že stoletfa mala istrska obmorska mesteca rede od slovenske krvi nesrečnega Istrana, tako naj bi bilo tudi še zanaprej in seveda v še večji meri in na večne čase. Pisatelj, ki je med vojno bival ondi, nam posebno natančno popisuje gospodarske razmere Istre in kakšen biser v Jugoslaviji bi s svo- . jimi pridelki (volna, sir, ribe; olje, južno sadje, vino) lahko bila ta obmorska dežela, ako bi prišla v državo, ki bi ji bila mati, ne pa mačeha, kakor je bila doslej Avstrija in italijanska vladajoča signoria. Nad nobeno deželo ni bivša Avstrija s pomočjo laške klike toliko grešila kakor nad to tužno Istro: nič cest, nič šol za sloven-sko-hrvatsko ljudstvo! Kar se je storilo, je storila narodna inteligenca, pred vsem duhovščina, delujoča v duhu dr. Krekovem. Posebna rana — pravi pisatelj — je čim-dalje večje razkosavanje zemljišč. Nevednost! Na zgodovino se knjižica sicer ne ozira, ampak le na to, kar je; a to (narodopisje in gospodarstvo) nam glasno kliče: Istra mora ostati pri materi Jugoslaviji! Podučno študijo toplo priporočamo; brez temeljitega poznavanja domovine tudi ni prave ljubezni do nje, — Brošurica je ponatis iz »Demokracije« II, 1919, št. 1—3.
— b —
Aprovizacija.
a Nadrobno prodajo prekajenega blaga. Vnovčcalnica za živino in mast bo prodajala od ponedeljka, 26. maja dalje, v svojem lokalu na Sv. Jakoba trgu — ljudska mesnica — vsak d^n od 2. do 7. ure popoldne prekajeno blago — meso in mesne izdelke — konzumentom za lastno potrebo brez izkaznice. Cene blaga bodo razvidne na ceniku, ki bo nabit v prodajalni.
Amerikanska akcija za otroke. Izkaznice za poboljšek prehrane otrok do šestega leta, ki stanujejo v Mostah in na Viču, se bodo izdajali staršem, ki pripadajo B ali C ubožni akciji — ko se to objavi * listih. Dosedanji razglas velja le za stranke, ki stanujejo v Ljubljani in Sp. Šiški.
PodKovski kovač slanovanjeinhrana
v hiši. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri \ratarju mestne pristave: Cesta na Kodeljevo št. 8	3173
Primeren proslor
v kakem večjem kraju v mestu aii pa tudi kje na deželi. Prijazne ponudba naj »e blagovolijo poslati na upravništvo lista pod „Bljučavn Car 3177".
ROiirin se zamenia za dobro ohranjen Ubllllll koiese1]. Ponudbe pod,Bencio< na upravo .Slovenca'.
vprežen * kolesen odprta kočija
(ovent. tudi voz-zapravljiv6ei<) se kupi. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo ^Slovenca'* pod Šifro »aoeija«.
Salonska oprava
upravi tega lista pod št. 3234.
in 4 istovrstne stole s peresi, otroSko posteljo, leseno, z lestvicami in s peresno žimnico. Kje — pove upravništvo tega Usta pod St. 3235.
Prodam zoio
kupi: dr. Vlrant
Mikroskop z immerzijo
Miklošičeva cesta 18, II. nadstr. 3J50
kratek, Bosendorfer ali kak drug dober izdelek — dobro ohranjen. Ponudbe z najnižjo ceno na Giuro Turner, trgovec, Krapina, Hrvatsko.	3-39
Iščem olosovir
Difa enonadstropna, z lepim vrtom se uIjD proda v bližini mesta Ljubljane. Voč se poizve Gltnce 81 pri Ljubljani.
Npilirip se kuH j« vajen iakiranja
ObUtul in tapeciranja voz. Stanovanje in hrauu v hiši. Plača po dogovoru. Oglasiti t- :<? pri vratarju: Ucata na aodelievo 8, Ljubljana.	3172
t
Zdihnilaje danes ob 2.url popoldne svojo trudno izmučeno dušo, naša uboga, preljubi jena se-tra, gospodična
f
Pogreb bo v ponedeljek dne 26. majnika 1910 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice prt bv. Krištofu na pokopališču k Sv. Križu.
Bog ji daj večni nvr, nebeška luč naj ji sveti.
V LJUBLJANI, dne 25. majnika 1919.
Globoko žalujoče sestre.
Mestni pogrebni zavod v LI.
Tužnim srcem naznanjamo vsem soroduikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog oz. oče, svak in stric, gospod
Matej Lužar
zasebnik
po dolgi ln mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere dne 24. t.m. ob «j 1. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajni.>n se vrši v nedeljo oo 4. uil pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega jiokojmka priporočamo v mol.tev iu blag spomin!
Ljubljana, 24. maja 1319.
Laclfa Lužar «oj>roga.
TončKa, hči.
7nhvn1n ®ne ^ ** sn
^lUIlVLllU. n./a moja poslopja, katera sem imel zavarovana pri VZAJEMNI ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI. Škoda se jc takoj cen ;la in tudi vsa izplačala, vsled česar ta edini domači slovenski zaped vsakemu najtopteje	Qmnn priporočan,. - 5;//;(j , ^	^
SANATORIJ »MIRNI DOM"
,=je .-pot odprt in sprejemu bolnike— vseli vi.-1, kaltor tudi okrepčauja potrebne. Zdravljenje, tudi izvrstni hrana pri zmernih cenah. Pojasnila daje lastnik in vodja DK. FRAN CEH, pošta Gornja Kunguta pri Mariboru.	3245
Kup! se mala m
s 3—4 sobami in vrtom v bllž'ni Ljubljane najraje na Dolenjski ce-;'i Ponudbe na upravo pod »ilištc:i
VZ&OJ(TEl.nCO,
Slovenko, v starejših letih, ki jo vešča nemščine in po možnosti tudi francoščine, iščem k tMctnemu dečku iu 1 letni deklici. Dobra hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Dopise na: Viltra Ho:!o3i, Kolodvorski restnvrater, Čakovac, Medji murje.--'--32.18
za čaj in belo kavo, s primerno ploščo, po možnost). stari baročni slog, se išče. Ponudbe s podrobni mi podatki in cer,o naj se blago-Tjp volijo poslati ra uj-vav = !itv"šio. | venca pod ,Srebir. i 'flfan -j <
pridna, poštena, za vsa dela, ki je že služila, sc sprejme v boljšo hišo v Ljubljani. Naslov v upravi lista pod štev. 32J7.
m

nd priprostega do najfine -ega izdelka priporoča po solidni ceni FjHAN ŠKAFAR, Ljubljana, jK mska costa 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo
ima oddati »ZADRUŽNA CENTRALA V LJUBLJANI«
Miklošičeva cesta št. 8,
približno
Popolnoma svcii
2232
brez duha se dobi po 3 K za kg, pri večjem odjemu še ceneje, pri tvrdki A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Razpisuje sa mesto
v dolžini od 55 do 75 cm.
mM
pri dekanijsko-župnijski cerkvi v Ribnici na Dolenjskem. Rok za vlaganje prošenj 15. junij t. 1. Pogoji se izvedo eri podpisanem. Nastop službo sredi julija t. 1.	3210
Župnijski, urad Ribnica,
dne 23. maja 1919.
a h
pri trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki s kako trgovko, ki hi rada postala samostojna ali če ima že vpeljano trgovino. Naslov pove upravništvo pocl št. 3253.
Odda Sfi nekaj navadnih ženski	iz d°-
brega
sukna in pristnimi podplati, kriatle sa riftaftie, rc^S«. enotna pšanisna Riiotea i« ©SroZaš. — Cene se poizve pri ^LCJZBJRJ KOCMUR w ž-ju-toSJanS, Dussajsfca cesfa 38.
83 £1
Postala Južne železnice. Prlietek se?,one 1. maja,
Najmočnejše zdravilišče akratboterm. Štajerske. 36*2 do 37-5 stopinj učinkuje kakor toplice v Gastein-u itd. proti protinu, revmatizmu, ženskim ln živčnim boleznim, slabostim, poškodbam, iuiiuenci in drugim posiedicnm.
Mirno subatpln. podnebje. Izvrstna oskrba, ceno stanovanje. Železniška zveza od Zagreba 3, od Ljubljane 2 uri. Pojasnila daje na vprašanja brezplačno
ravnafa3js.fcv» kopališča, postaja Scenske TepSita.
JBSJBaBamu;	gmen
Narodni Bora v Ljnbljaiii^^ps^^^ OtoBrifen prsnsoljeKs
rtf M
a scUcža rtne maja t9S9. Kegljišče.
63 (•UraiS^ltS Al« >5S&n
InfiTjo sc pristna domača aipj šw scsže picn.
Izborna fesaiiinja.	S^sta Um®
pred £e3 po glsdiSCu.
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča
Bogomir Šiacllta, restavrater.
v sodih, prodaja v komisiji, dokler traja zaloga, trg. šped. in komis. del. družba »BALKAN« po eeni 530 za Ntto kg. - Leseni ......— sodi po K 30-— se ne sprejmejo nazaj. =========
NStZn>?lHiilO Naznaniam slav. občinstvu, da sem zojie* »tvoril že

trgovino raznega pohištva
na Sv. Petra cesti 17 ter se hočem potruditi, da postrežem in zadovoljim cenjene odjemalce, ter se priporočam za na-daijno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem
Pavel Fajdlga, mizarski mojster v Ljubljani.

0 Lisids
D
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in []
•P je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad fi H '	1 milijon enstoiisoc kron rezervnih zakladov.
u LiuSsii^ni, u lastnem domu milt!o£fCeva terja Sfeo. C
obrestuje hranilne vloge po čistih 01
milijon
Posojila sc dovoljujejo po 4 do 5!l/„. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
..Vnovčev^nics za živino iu mast v L'ubijam" 3225 bo prodajala od 26. maja dalje vsak dan od 2. do 7. ure popoldne v njeni »Ljudski mesn11^." na
Sv. Jakoba trgu
naslednje izdelke:
Hrenovke in sa-falado . . . praško salamo brunšvičko . pariško salamo svežo ljubljansko salamo . suho ljubljansko salamo . stlačenko . . kranjske klobase .... vojne klobase, prelcajeno svinjsko meso . . praško šunko . prekajeni špeh
za	1 kg K			18,—
o	)!	ii	11	16-
				O')-
»	1)	ii	11	
				00-
n	n	ii	«	
»	»	ii	11	26 —
n	»i	ii	11	12 —
	ii	n	11	28-
«	»	n	11	5-—
»	n	ii	11	24-—
	n	ii	11	28 —
	»	H	11	30-
Vsakovrstne Slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi tudi slamnate {c ulje (šolne), predpražnike, slamnate poc*p?afe za v ievtje
Franjo Cerar tovarna slamnikov, Stol), p. Domžale.
Tovarna je 7 minut od kolodvora.
zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje
Oswatitsch & Karlovšek,
Celje.
meterska in na drobno klana, suha, trda in mehka v vsaki množini,
na cele vagone oddaja po dnevnih cenah
Ljubljana
Pisarna: Šelenburgova ulica štev. i. Zaloga: Slcmšliova ulica šiev. 12, Telefon štev. 117,

po najnižjih dnevnih cenah:
SIKfOvko, Rum, BrSmie^iac, pristni likerje, Marmelado, jabolčno in siivno Slive, bosanske Sveče, stearin-sKe v zavitkih ©ije, fino, jedilno
Točna iu solidna postrežba, vse od tukajšnega našega skladišča. Samo na debelo.
Mu&Jjana
Cesta naRudolfovo želez. 7 (prej sodar Buggcnig)
s prakso iščo tukajšnja stara vpeljana vcletvrdkn. Ponudbe na upravo tega lista pod žt. 3090.
Kupujem:
S mr

(čreslo)
C:
^ lit
1'rosim ponudbe 3 skrajno ceno! Vinko Vablč, Žalec pri Celju.
Ing. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni inženir
Speciialno stavbeno podjetje za betonske, žele/oMske in vodne zgradbe
v Ljisbljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
l71/W<l!!n	• NaPrflV0 za izrabo vodnih sil, vodne žage, elek-
iLlltJlljs) JlnjSlUIisU* trarn«. l»etonske in železobeton. jezove, mostove,
želeiobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženiiske stroko. 1'ebni ena mnenja, zastopstvo sirank v toliniških zadevah,
bilančnik, v vsoh knjigovodskih delih izvežban, sposoben v govoru ln pisavi^ slovomkega, hrvaškega in nemškega jezika, se sprt-imo.
Ponudbe vseh treh navedenih jezikih z obširnim življenjepisom in navedbo plačilalh zahtev naj so vpošljejo pod »Veliko jugoslovansko tovarniško podjetje« na anončno okspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreto,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 1.
Zadružna banka cL d. na Rek!.
(Trjjovski, pomorski an odprr.rttoi otMe!ek.)
Ustanovljena od zvez in zadrug. Dobavlja potom svojih parišk.h londonskih in ncw yorških korespond. veletrgovskth hiš po najugotluejših
pogojih:
Ho!o)T??aTno blago in živila, vs» surovine, Ircdustr. olja, barve, lake, kctitai" produkte, kavčuk in gvmtievo blago za indu^irljo in obr«, pariških izdelkov, amgl. in Francosko teksiitnu alago, auuvcautcs, stroje in razne industrijalce potrebščine. modro galico, žveplo iid.
Oni naši odjemalci, kateri bi hoteli kako blago hitro in v večji množini dobaviti, se opozarjajo, da si z ozirom na današnje razmere sumi
poskrbe za tuji denar posebno za francoski in angleški. Razun komisije oskrbuje banka transporte iu potrebna zavarovanja.
Začetek zdraviliške sezife iS. inajia 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrMfena. Prospekte razpošilja in sna vprašanja odgovarja r&vnatelj-sžvo držav, zdravilišča ,Rogaška Slatina*.
Bj-i—*-i*V ■-■•i—^—n —i-^-[r.Ljn-|J^«JlniiJr»>)_j»i-iLj'Mjlniijiu»i_<»'i.^iiii ■virvi»_*'*iV<^i

■A-
Ljubljana
Wolfova ul. 3.


#

#

i1
se vrši 29. maja u Btikovom Vrhu štv. 26, pri »Skoblu«, pri Poljanah
nad škofjololso. Prodajala sc bo živina, polfedeHsko orodje, vozovi, konjska oprava In drugo. Pričetek dražbe ob 9. uri dopoldan.	Kriišnik Anton.
3E
— konično
Barua
vsakovrstno blago
pere
. domače perilo
(pošilja po isto na dom)
tovarna Jos.
j 11 :'
- čisti
obleke
saetBolika
ovratnike, zapestnike in srajce
Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podtužnica Seienburg. ut. 3.