SVOBODNA
AÄO (LETO) XXV. (19)
S
No. (štev. 51)
ES LOVEN’ JA LIBRE
BUENOS AIRES 21. decembra 1966
Božično vprašanje
Vsi časopisi v svetu, ki spoštujejo božič kot ipraznik rojstva našega Odrešenika, objavljajo uvodnike in članke, ki naj bi na najbolj sprejemljiv način svojim bravcem predstavili veličino tega dne. Veliko lepih misli, veliko pesniško in pisateljsko ustvarjalnost nam nudijo ti članki.
Koliko so pa te misli kljub bogastvu zunanjega sijaja res življenjsko aktualne, pokaže čas. Če se tudi še potem, ko je šel čez nje čas, ostale prav tako žive in prepričevalne kot so bile tedaj, ko so bile napisane, je to dokaz, da je v teh mislih res resnica, ki je večna in vedno enako aktualna.
Do tega spoznanja bo prišel vsak, ki bo prebral božično voščilo škofa dr. 'Rožmana iz leta 1958- Tedanje božične misli našega rajnega nadpastirja so d a ite s prav tako aktualne, kakor so bile tedaj- Nihče ne bi mogel lepše povedati božičnih misli v današnjih časih, kakor škof Rožman.
Zato se znova zamislimo v resnico, ki nam jo je leta 1958 povedal takole:
Prvi Božič; Učlovečeni Bog, tisočletja pričakovani in zaželeni Odrešenik, z Marijo in Jožefom v hlevu, jaslih povit leži in peščica neukih pastirjev ga občuduje.
V Jeruzalemu kralj Herod, krvoločno buden v strahu za svojo pozicijo, vedno ■pripravljen vsakogar, ki se mu zdi nevaren, takoj spraviti s poti, poleg njega službeni zastopniki izvoljenega božjega ljudstva ljubosumno zaverovani v napačno podobo Mesije, ki ga pričakujejo.
Dve skupini, dve liniji, ostro ločeni in nespravljivo si nasprotni!" Vmes pa množica, indiferentna, vtopljena v nic-,, rti—;	~nn ""v" 'rpisütö ‘"lisftN-, ' ’
brez visokih ciljev, iz strahu pred voditelji, učitelji in vladarji brez lastnega mnenja.
Ta trodelnost se nadaljuje. Danes je Kristus v svoji Cerkvi, v kraljestvu božjem na zemlji, ki nadaljuje Odrešeniko-vo d‘elo v vseh generacijah in med vsemi narodi, da bi po njem vsi prišli do spoznanja resnice in se zveličali. Z njim in ob njem množica zvestih, verujočih, ki vanj v vsem zaupajo in ga ljubijo in po svojih močeh in v mejah svojega poklica širijo in utrjujejo božje kraljestvo. Danes je ostro ločena in vidna četa brez-boštva, ki sovraži Kristusa v njegovi 'Cerkvi in podira, kolikor ji Bog dopušča, njegovo kraljestvo. Danes je nova doba mučencev; Herod se je razdivjal; mučenje ne samo telesa, ampak tudi duha se izvaja po znanstvenih metodah-
Vmes so nevtralci, nezainteresirani, v materialno plat življenja zagledan:, votle duše, cisterne brez vode, suhi oblaki, ki jih veter žene, kakor se o njih sveto pismo izraža. V kratkih užitkih s) tešijo notranji nemir in skušajo napolniti praznoto življenja z rečmi, ki občutek praznine le še stopnjujejo.
A ta vmesna skupina je tista, ki olajšuje božjim sovražnikom napredovanje vedno širših plasti človeštva- Niso brez krivde, kakor si domišljajo, da stoje izven sporov in onstran skupin, taborov ali kakor že imenujejo Kristusovo linijo in brczbožniš-ko črto. Tej srednji skupim je Kristus dejal: „Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor na zbira z menoj, raztresa.“ -Sodba Gospodova je jasna. Nihče, ki hoče ostati na sredi med Kristusom in sovražniki božjimi, se ne bo rešil.
Kje stojim ? To je božično vprašanje? Nanj je treba, da si vsa-k sam odgovori- Nobeden odgovoru ne uide, enkrat bo moral odgovoriti, pa bi moglo biti prepozno.
Božična želja: Odkrito, pogumno si odgovorimo na to božično vprašanje in brez obotavljanja se podajmo z betlehemskimi pastirji k -jaslicam, k tabernaklju in ostanimo ob Odrešeniku do konca- Linija Kristusova ima nezmotljivo obljubo končne zmage. Doživel pa jo bo tisti, ki bo ob svoji zadnji uri odšel v večni mir in v veselje Gospodovo.

BLAGOSLGUENE
BOŽIČNE
PRAZNIKE
ZELI
VSEM
NAROČNIKOM,
BRALCEM
IN
PRI J ATE Li V V SVETU IN
DOMA
SVOBODN/.
SLOVENIL
i z
TEDNA

JHIrovni poskusi v Vietnamu
Minuli teden so Amerikanci večkrat bombardirali industrijska predmestja Hanoja ter so napadi izzvali v komunističnem taboru in med komunističnimi sopotniki hude proteste.
Tako sovjetska kakor kitajska vlada sta grozili, da bosta podvzeli odločne korake proti „imperialističnim napadom“ na Severni Vietnam ter znova obljubljali pomoč Hočiminhu, „če jo bo ta zaprosil“.
Amerikanci so odgovarjali, da so njihova letala bombardirala izključno vojaške objekte, pri čemer je računati na morebitne smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom. Ugotavljali pa so, da so škodo in žrtve po središču Hanoja povzročali protiletalski izstrelki in rakete, ki so padali na poslopja. Amerikanci so pri napadih izgubili več letai.
Kakor smo že poročali, so tako komunisti kakor Amerikanci in Južni Vietnamci objavili, da bodo za božič in z;i novo leto začasno prenehali s .sovražr wtefcSH'. v-stčii'ten on;ia(- še'7e'’ni(fd'zahodnimi državami in v Vatikanu začela kampanja za podaljšanje premirja, da bi lahko medtem pripravili vse potrebno za sklicanje mirovne konference, na kateri bi končali z vojno v Vietnamu-in zagotovili mir.
Papež Pavel VI. je pozval tako Ame-
rikance in Južne V.tnamce kakor komuniste na mir in im priporočil,, naj premirje podaljšajo ir se nato snidejo za mirovno mizo. Aneriški predsednik Johnson je preko afriškega delegata pri ZN Goldberga »poročil glavnemu tajniku ZN U Tha .u, naj napravi s svoje , strani korake sklicanje mirovne konference. V sprožilu Johnson iz- j javlja, da bo amerišt.. vlada sodelovala z napori za mir, čprav so komunisti že pred več dnevi 'itijavili, da ne pristajajo na podalj!šar;b 48 urnega premirja za božič in zž novo leto.
V dogajanja v Vietnamu je londonski nedeljski časopis Obstrver vnesel novico, da je pred nekaj meseci rdeča Kitajska prodala Washngtonu več tisoč ton jeikla in železp ki ga ameriška vojska uporablja zi svoje vojaške zgradbe v Vietnamu. Jeklo in železo so Kitajci prepeljali nanvnost v severno-vietnamsko pristanišči Hajfong, od koder r-n Ji- ..notòri tvEÌP-i t y^vcrnoftmer*-
Glavna skupščina Organizacije združenih narodov je 20. t- m. zaključila svoje enaindvajseto redno zasedanje ob dejstvu, da je svetovni mir resno v nevarnosti- Predsednik glavne skupščine Abdul Rahman je zasedanje glavne skupščine nato zaključil s pozivom vsem vojskojočim se silam v Vietnamu, naj-ižjavijo svoje brezpogojno pripravljenost za dosego mirne rešitve vietnamskega vprašanja.
Organizacija ameriških držav je
sklenila, da bo prihodnji sestanek zunanjih ministrov teh držav dne 15. februarja 1967 v Buenos Airesu-
Venezuelski predsednik Raul Leoni je v nadaljevanju akcije proti komunističnim teroristom ukinil avtonomijo vseh venezuelskih državnih univerz, ki so sedaj, zlasti vseučilišče v Caracasu, pod nadzorstvom državnih varnostnih j oblasti. Te so v Caracasu poleg velike zaloge orožja in streliva ter propagandnega materiala, odkrile v vseučili-škem mestu tudi grobnice, v katere so komunisti spravljali svoje žrtve. V vse-učiliškem mestu je policija odkrila tudi veliko število ukradenih avtomobilov.
Lincoln Gordon, pomožni ameriški državni tajnik za ameriške zadeve in Zvezo za napredek, ki obiskuje posamezne ameriške države zaradi priprav prihodnjega sestanka predsednikov teh držav, je v Braziliji izjavil, da bo ta sestanek verjetno aprila meseca prih id nje leto. V Caracasu v Vienezueli je pa dejal, da so ZDA še vedno mnenja, da bi bila skupna mirovna oborožena sila ameriških držav za ameriško celino koristna ustanova.
Maršal Costa e Silva, novoizvoljeni brazilski predsednik, je na potovanju po evropskih1 državah. Bil je že na Portugalskem, trenutno je pa v Nemčiji, kjer bi rad zagotovil kredite nemških gospodarskih ustanov svoji bodoči --£hutfraäSES5Giä5#BHfiBöS£i8£3ä23jll
ška vojska. Vidimo, da Pekingu, kakor vsem sovjetskim satslitom, med njimi tudi Titovi Jugoslaviji, gre predvsem za ameriške dolarje in druge devize, da za silo vzdržujejo na površju svoja zavožena gospodarstva. Ameriška vlada da je Kitajski plačala za jeklo in železo skozi hongkonšfce banke-
V TEDE N
Brazilska korvetna ladja Beneveni je pred dnevi na dan brazilske mornarice izstrelila več svetlobnih granat. Po pomoti jih je več padlo tudi v središče mesta Porto Alegre, človeških žrtev k sreči ni bilo-
Dunaj je postal sedež Organizacije Združenih narodov za gospodarski razvoj.
V	Franciji se je v zadnjem času gospodarski položaj občutno poslabšal, Padla je vrednost franka, zmanjšal se je obseg zunanje trgovine in ponekod so tovarne zaradi pomanjkanja dela začele odpuščati delavstvo.
Na Poljskem so v nedeljo brali po vseh katoliških cerkvah pastirsko pismo, s katerim katoliški škofje obveščajo vernike, da namerava poljska komunistična vlada zapreti štiri semenišča ter odstaviti šest rektorjev, češ da je kat. Cerkev ipokazala zelo malo „elastičnosti“ ob imenovanju novih rektorjev.
V	perujski krščansko-demokratski
stranki je prišlo do razkola. Prvaki te stranke v mestu Callao so ustanovili svojo „pravo krščansko demokratsko stranko“, ker da predsednik stranke senator dr. Cornejo Chavez vodi stranko na nedemokratičen način.
Kancler Kiesinger in zun. minister Willy Brandt sta v zunanjepolitični debati v Bonnu poudarjala nujnost nem-ško-francoskega sodelovanja. Francoski in nemški narod se privlačujeta tako med seboj, da ni nikdar prepozno za tako akcijo. Brandt je povedal, da mu je De Gaulle v Parizu zatrjeval, da je združitev obeh Nemčij zgodovinska nujnost, sporočil pa tudi, da De Gaulle ni spremenil svojega mnenj», da naj bodo bodoče meje med Nemčijo in Poljsko na Odri in Niži.
V	Madridu se bo 27- t. m- sestal
parlament- (cartes).' ^';
Zasedanje NATO v Parizu
Na zasedanju NATO, ki je trajalo ves prejšnji teden v Parizu, seveda brez prisotnosti Francije, ki je iz organizacije izstopila pred več tedni, so mogli Amerikanci ugotoviti, da za svoje vojskovanje proti komunistom v Vietnamu ne 'morejo pričaikovati od članic NATO direktnega vojaškega sodelovanja.
Doslej sta samo Zahodna Nemčija in Anglija poslali večje količine vojaškega materiala v Južni Vietnam, medtem ko so se druge članice NATO vzdržale tudi tega sodelovanja z ZDA. Italija ni dala nobene pomoči Južnemu Vietnamu in tudi v bodoče je ne namerava dati, čeprav italijanski predsednik Moro neprestano ponavlja, da „razume ameriški položaj“ v Vietnamu. Norveška tudi ni dala in ne namerava dati pomoči Južnemu Vietnamu, ker smatra, da vojaška rešitev vietnamskega problema ni možna, pač pa da je treba zadevo rešiti pri konferenčni mizi. Belgijska vlada je podelila devet štipendij južnovietnamskim študentom. Belgijsko-ameriška zveza pa je poslala v Saigon rešilni avto. Turčija o vietnamski, zadevi strogo molči. Zahodna Nemčija je letos poslala v Južni Vietnam za 3,750-000 dolarjev vojaškega materiala, za prihodnje leto pa napoveduje še večje količine. Prav tako je poslala v Vietnam bolniško ladjo Helgoland.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Na sedanjem zasedanju NATO, iki so se ga udeleževali zunanji ministri držav članic, so med drugim sklenili ustanovitev sedemčlanskega vrhovnega poveljstva, ki bo odločalo o politični in strateški uporabi jedrnega orožja. V to poveljstvo so vključili tudi zahodnonemške strokovnjake, s čemer je poleg drugih držav tudi Zahodna Nemčija sedaj dobila možnost soodločanja pri uporabi atomskega orožja-
Britanski zunanji minister Brown je na zasedanju izjavil, da j« Anglija pripravljena „pomagati pri utrditvi evron-ske obrambne skupnosti“, ki da bo trdnejša, če in kadar 'tio Anglija sprejeta tudi v članstvo Skupnega evropskega trga. Brown je nadalje izjavil, da Anglija želi tudi včlanjenje ostalih šestih držav Zahodne Evrope, ki so skupno z Anglijo ostale izven iSET-a in se povezale v tkim. skupino Zunanjih sedem. V prihodnjih mesecih namerava britanski min. predsednik Wilson z Brownorn obiskati Rim, ^ Pariz in druge vlade SET-a, da bi tako pripravil pot za včlanjenje Anglije v evropsko gospodarsko skupnost.
Ameriški zun. minister Rusk pa je izkoristil svoje bivanje v Parizu za daljše razgovore s franc- predsednikom De Gaullom predvsem o vprašanju Vietnama.
Zadeva Rodezije v Varnostnem svetu ZM
Zadeva Rodezije, bivše britanske kolonije v Afriki, ki se je pred dobrim letom'dni uprla britanskemu gospodstvu in svojevoljno proglasila neodvisnost z vlado samo belih na , čelu, je bila minuli teden na delovnem programu Varnostnega sveta ZN, ki je imel nalogo izglasovati^ sankcije proti uporniški koloniji.
Ameriški delegat Goldberg je v Varnostnem svetu objavil, da ZDA v vsem podpirajo Anglijo proti Rodeziji, dodal pa je, da so ZDA tudi za uporabo
sile proti Smithovemu režimu. ZDA so se s tem predlogom hotele približati nekaterim afriškim državam ki zahtevajo vojaško akcijo proti Smithovemu režimu.
Ostali člani Varnostnega sveta, med njimi ZSSR, so zahtevale od Anglije, da mora uvesti popoln petrolejski bojkot Rodezije, s čemer da bo Smithova vlada prisiljena na predajo. Anglija se je upirala tudi temu predlogu, iker noče ipriti v konflikt z Južnoafriško Unijo in s Portugalom.
Letošnji božični ìr novoletni sprejem pri predsedniku republike bo v petek 23. t. m. Predsedniku bodo voščili božične praznike in srečno novo leto ministri zvezne vlade, ter ostali visosi državni, civilni in vojaški funkcionarji, predstavniki cerkvenih oblasti z bue-nosaireškim kardinalom Caggianom na čelu ter člani diplomatskega zbora.
V Argentini je bil več dni na obisku bolivijski predsednik letalski general Rene Barrientos ter imel z argentinskim predsednikom generalom Ongani-jo razgovore o vprašanjih, iki se tičejo obeh držav. Oba predsednika napovedujeta še tesnejše sodelovanje obeh držav na vseh področjih. Argentina ima polno razumevanje za bolivijske težnje po dohodu do morja ter je mnenja, da je-treba zanj najti rešitev v duhu ameriške vzajemnosti. Oba predsednika pozdravljata mirovna prizadevanja papeža, sta za učinkovitejšo akcijo Organizacije ameriških držav, zlasti Zveze za napredek. Bolivija bo podpirala tudi vse akcije argentinske vl^de glede Mal-vinskih otokov ter bo te otoke v vseh svojih zemljevidih uradno imenovala samo s tem imenom in ne Falklandski otoki.
Presedniku republike gralu. Ongam, je v soboto 17, decembra umrl oče Carlos Luis Ongania. Dočakal je staros 81 let- Pogreb je bil v nedeljo.
Smithova vlada je medtem stopila v stike z avstralsko in novozelandsko vlado, s katerima je v razgovorih za priznanje režima. V Londonu so prepričani, da nobena od obeh vlad Smithove vlade ne bo priznala-
Rodezijski veleposlanik v Londonu Vorster pa je imel tajne razgovore z britanskim presednikOm Wilsonom, na katerih je skušal od Wilsona doseči, da bi rodezijsko zadevo spravili pimprej s programa Varnostnega sveta in bi prišlo do novih direktnih pogajanj med Londonom in Salisburyjem.
V Varnostnem svetu je Anglija s svojim zadržanjem pokazala, da žeii mirno rešitev rodezijskega problema ter da je pripravljena proti prehudim sklepom o sankcijah uporabiti veto.
V soboto 24. decembra bodo začele veljati nove železniške tarife za potovanja na dolge proge. Povečanje ponekod dosega tudi 131%.
Za božične in novoletne praznike nekateri brezvestni prodajalci živil ljudem skušajo prodajati tudi že pokvarjena živila. Da bi tako zločinsko počet-kje, ki spravlja v nevarnost življenje ljudi preprečili, je občina s ponedeljkom 19. t. na vseh dohodih v mesta uvedla strogo nadzorstvo nad vsemi vozili, ki prihajajo z živili v mesto. Pri tej akciji je iprvo noč in dan sodelovalo 1200 mestnih funkcionarjev ter 3z0 policijskih stražnikov, ki so pregledali 1.889 vozil ter ugotovili, da so v 146 tovornih avtomobilih skušali prepeljati v mesto ali že pokvarjeno, ali pa meso živali, ki so bile zaklane brez živin o-zdravniškega pregleda. Blago so seveda zaplenili.
Stavka pristaniških delavcev še ni
končana. Proti koncu prejšnjega tedna so jo trije pristaniški sindikati že bili preklicali, četrti je pa nameraval o tem še razpravljati. Policijske oblasti so medtem zaprle sindikalista Evstahija Tolosa, ki je v inozemstvu organiziral bojkot argentinskih ladij ter se je prejšnji teden tajno vrnil v Buenos Aires. Bil je tudi na zadnji seji Konfederalnega odbora CGT, na kateri so razpravljali o poteku zadnje stavke. Na seji je tudi govoril ter zatrjeval, da njegova akcija v inozemstvu ni bila protidržav-na, če je inozemske pristaniške delavce prosil za pomoč, ker da se „tudi vojaki in kapitalisti dogovarjajo za podjarmljenje ljudstev“. Po aretaciji Tolo-se so pristaniški sindikati objavili, da so znova v stavki, kar pa na delo v pristanišču nič ne vpliva,' ker gre normalno naprej. V ponedeljek so ekstremni elementi zasedli poslopje CGT ter zahtevajo od njega odločnejšo podporo. Zatrjujejo, da so to storili kot protest proti sed. vodstvu CGT, ki da se je „prodalo“ vladi. Tega dne so ekstremni elementi položili tudi bombo v poslopju pristaniške uprave.
Titov kom. poslanik v Buenos Airesu je zunanje ministrstvo obvestil, da bo Jugoslavija z novim letom ukinila vize za vse države, s katerimi vzdržuje redne dinlomatske zveze.
-j&?t sver
Anica Kraljeva
Misli ob vrnitvi
Rada bi povedala nekaj misli o Sloveniji, a se zavedam, da bodo nepopolne, čeprav sem jih slišala iz ust prijateljev, Tki tam živijo. Predvsem moram podčrtati občutek, ki sem ga imela v pogovoru z njimi, to je občutek oddaljenosti, ki človeka spravlja v zadrego. 'Drugo žalostno spoznanje, posebno pri mlajših je pa to, da jih nič ne poznamo, da so nam tuji, a tudi oni le malo vedo o nas, pa se tudi za naše življenje veliko ne zanimajo- Rekla bi, da si stojita nasproti dva svetova, ki sta sicer pognala iz iste korenine, a sta si zaradi različnega dvajsetletnega življenja oddaljena. Ta obojestranska različnost, nèjasnost, škodi seveda njim, a tudi nam...
Zgodilo se mi je, da so nekateri resni ljudje, krščanskega mišljenja, nam očitali, da jih ne moremo razumeti in celo, da bi zanje nič ne pomenili, če bi se vrnili. Težko so mi verjeli, ko sem jim odkrito zatrjevala, da Slovenci v tujini, zdaj in v bodoče, želijo svoji domovini le pomagati. Spoznala sem v takih pogovorih, kako so njihovi pogledi pod močnim vplivom domače uradne miselnosti.
Točne slike o življenju v Sloveniji ni mogoče dobiti, ker je pravzaprav tudi doma nimajo. Tudi domačim oblastem povzročajo presenečenja razni problemi in z grenkobo večkrat priznajo, da, recimo, 'svoje mladine ne poznajo.
*
Mladinsko vprašanje v današnjem svetu sili družbo, da premišljuje in piše c njem z veliko skrbjo. Skupina evropskih mladih ljudi se potepa brezciljno okoli, uničuje svoje dragocene sile, proti starejšemu rodu protestira z dolgimi lasmi, brezdeljem in razbrzdanostjo, istočasno pa so druge skupine, ki darujejo čas svojih počitnic v službi revežev: jih poučujejo, jim pomagajo graditi hiše, gtrežejo bolnikom itd.
In v Sloveniji? Zakaj so v Sloveniji semenišča tako polna? Star duhovnik mi je rekel: „Mladina išče poti iz praznote in žrtev je za normalne mlajle ,Jj'i-di vabljiva- Duhovniški poklic je d«-;-« zgled junaštva in to mladino vleče.'“ Mlad navdušen redovnik je trdil v ožji družbi: „Kdor danes stopi na pot duhovništva, ve, da more pričakovati samo polena in kamenje pod nogami. A nič za to! Težave ne plašijo, če koristimo ljudem in jim stojimo ob strani vsak trenutek. Noč in dan v božji službi.
A vendar zaikaj toliko poklicev? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Bog ima svoje skrivnostne namene, svoja pota- Človeško gledano: idealna mladina želi jasnih ciljev. Na tej poti vedo, čemu bodo služili. V nesebičnem delu, včasih v preprostosti, večkrat tudi v revščini, bodo dali globino in polnost svojemu lastnemu življenju.
*
Iz pogovorov med znanci in prijatelji sem začutila, kako važno je to, da se
pogostoma isrečujejo in izmenjavajo misli in vzporedno delajo. Pomislila sem pri tem, kako važen bi bil šele stik med njimi v Evropi in nami. Neprecenljive važnosti!
Redni pismeni istik je brezdvoma velikega pomena, a se vendar ne more primerjati z živim odkritim pogovorom. Nepoznavanje razmer med nami je lan-ko usodno, a prav tako nepoznavanje razmer v Evropi in doma nas lahko vodi v zmote, da gradimo in računamo na dejstva, ki sploh ne obstojijo. Tako se lahko zgodi, da premikamo samo ideje, namesto realnih bitij. Brez živega stika se oddaljujemo med seboj, delo ne teče vedno v pravo smer za skupen blagor, v pisani besedi večkrat ni življenja, ni toplote — ni ljubezni.
Rako gledajo naši ljudje v Evropi na tolikokrat omenjeni dialog, a posebno š'e naši v 'Gorici in Trstu? Pogledi so različni. Resali ljudje, s katerimi sem imela stike, tudi različnih nazorov, si ga želijo. Nekateri se izražajo s popolno odklonitvijo. Večkrat so to ljudje, ki izrečejo svoj „nikakor“ in „nikdar“ samo, ker so prepričani, da to zahteva značajnost. Nasprotno pa, žal še bolj pogosto, so ljudjé, ki zagovarjajo „širino“, največkrat zaradi nejasnosti lastnih pojmov in komodnosti.
Osebno bi se strinjala z mnenjem resnih ljudi, ki dobro poznajo razmere in ki trdijo, da dialog z domom še ni mogoč. Čeprav nas imajo za ostre konservativce, 'sem prepričana, da je pra« vilno v tem postopati z vso resno in pošteno odkritosrčnostjo. Zato ne takoj in kjerkoli in s komerkoli. V bistvu je dialog mogoč le, kadar obe strani odkrito spregovorita, se med seboj spoštujeta, spoznata svoje napake in se jih skesata-
V okolici Trsta so bili to poletje „Študijski dnevi“, ki so imeli nan>in zbližan ja med 'domom in	j ,?à-,
mejstvu. Udeležba je bila nepričakovano Sterilna, saj so prisil tudi iž "drugih držav mladi kulturni ljudje, (ki jim je pri srcu medsebojno zbližanje. Vodilni ljudje na Primorskem so se sestanka udeležili in to zamisel 'pozdravili z željo, da bi se vsako leto ponavljala. Večina je bila mnenja, da so taki sestanki postali nujna potreba. Želeli M pa, da bi bile debate jasnejše, argumenti tehtni, posebno zaradi mladine, ki posega v pogovor. Ker ne pozna točno, za kaj pravzaprav gre, je prav zaradi nevednosti včasih predrzno „kritična“.
Mislim, da imajo prav eni ljudje, ki poznajo razmere 'doma in zunaj, ko dvomijo, da bi moglo kmalu priti do uspešnega pogovora med kristjani in markisi-sti, ker po njihovem mnenju ne kažejo resnične pripravljenosti. Zlasti o stvareh, ki so naredile prepad med nami, se sicer govori med štirimi stenami, a
Kooška	i
Zveza absolvek gospodinjskih te-1 čajev iz št- Rupia in Št. Jakoba je imela 29. novemb v Št- Rupertu svoj vsakoletni sestane Udeležilo se ga je nad 200 žena in (klet iz obeh' šol, predavala pa sta n sestanku ravnatelj Slovenske gimnaje dr. Tischler in urednik „Vere in un“ g- Kašelj.
Klub slovensk študentov na Du-
I
naju je izdal že smo številko v nemščini pisanega glàla „Informacion“, ki na 12 straneh pnaša obilo zanimivih člankov iz življen, slovenske manjšine in dela slovenskih,tudentov na Dunaju.
Osmošolci obe letošnjih paralelk Slovenske gimnaze so nastopili že v raznih krajih slomške Koroške. Skupina iz Vili. A izreda uprizarja igro „Namišljeni zdravik“, dijaki iz B razreda pa nastopaj s petjem, glasbo in šaljivimi prizori.
Odprlon se je nebo. Devica: ie rodila. Dete. Tam, v revnih jaslih, sej je začela pot našega Odrešenika« Tam, obdan od Matere, Marije, od svetega Jožefa, ko so-ga molili pastirji in mu peli angelski zbori, jel Jezus videl pred seboj vse svoje življenje. Vsaka stopinja, vsak trenutek že od tega, prvega, je bilo eno samo veliko pričevanje, neizmerno pričevanje Ljubezni. Ljubezni r delu, ljubezni v zgledu, ljubezni v poučevanju- Ljubezni v končnem in popolnem darovanju na križu.
Vsako leto od tejdiaj, se ljudje blage volje spominjajo tega dogodka. Srce jim napolni toplota ljubezni do Deteta. Tedaj se v duhu združijo z vsemi brati širom sveta in Ga skupno molijo in častijo. Skupno hrepenijo, da bi bolj spoznali in vzljubili skrivnost božjega učlovečenja, skrivnost odrešenja.
Mladinska vez, X. 12-, December 1966
Velike demonstracije akademikov proti
V Zagrebu so bile. dne 20« decembra, t. j. na obletnico ustanovitve severno-vietnamske: osvobodilne fronte velike protiameriške demonstracije. Uprizorila jih je komunistična študentovska zveza. Pri 'demonstracijah je. sodelovalo več tisoč akademikov in dijakov. Na-
Sporočam, da em po naklonjenosti g. p. Bernarda Aubrožiča dobil knjigo Vladimirja Vantata Nevidna Fronta. Moram reči in p:znati, da je vredna branja- Tako ne mislim samo jaz, ampak tudi vsi t;ti, kateri, so jo kupili in brali. 'Zaimiva je zlasti za generacijo, ki je doživljala tiste dogodke, in ji je nan razvoj tedanjih razmer, ki je ikonno privedel do tega, da smo se raztopili po vsem svetu-Zato mi ni žal za tiste dolarje, ki sem jih dal za (knjigo Saj mi je pojasnil vse spletke in -zagonetke mož •—- Slovenec, ki je bil r odločilnih letih na najbolj odgovornem diplomatskem mestu. škoda je sam' to, da njegovih nasvetov nismo poshšali. Založbi Svobodne Slovenije vsa last in 'hvala, da se ni ustrašila žrtev za izdajo te knjige.
Sedaj pa še nkaj novic za bravce Svobodne Slovenij o dogodkih v Avstraliji. V pretekih tednih je bil najvažnejši dogodek }ri nas obisk ameriškega predsedniki Johnsona. Eno noč je prespal tudi vBrisbanu. Večina naroda je njegov üb'sk sprejela z navdušenjem, nekaj pa jih je proti Johnsonu tudi demonstriralo Avstralska javnost namreč še nikoli ii bila glede zunanjepolitičnih vprašan, tako deljena kot je sedaj, zlasti v vprašanju vietnamske .vojne-. Ta je 'razselila narod v dva tabora: za. in
stralci so bili od nekdaj pacifisti, odločni nasprotniki» vsake vojaške obveznosti, ker so imeli vojsko sestavljeno iz prostovoljcev. Toda te zlate dobe ni več- Anglija se je umaknila iz jugovzhodne Azije, njene prejšnje kolonije so se osamosvojile, nastale iso nove države. Sedaj je. vse severno področje nad Avstralijo kakor eno samo žarišče. Avstralija mora misliti sama na svojo
javno se o tem molči. Z molkom pa ni pogovora-
Na drugi strani pa tudi mi dostikrat grešimo, ko gledamo na dogajanja doma. Res je lahko nevarno, če nimamo čistih pojmov o nevarnosti komunizma, toda nevarno je tudi zamenjavati odklanjanje zmot s 'sovraštvom do ljudi, ki se motijo. To ni krščansko!
(Konec prihodnjič)
Pismo Iz Avstralije
bodočnost, skrbeti sama za. svojo obrambo, na Anglijo se ne more več dosti zanašati. Samo na Združene ameriške države lahko računa, da bi ji kot edina prava zaveznica v primeru napada prihitele takoj na pomoč. Avstralci. tudi še niso pozabili, da je bila Amerika tista, ki je rešila Avstralijo, da v. zadnji svetovni vojni ni padla kot zrelo jabolko Japoncem v roke, ko je ameriška mornarica porazila japonsko v veliki pomorski, bitki okoli Ko-ralskih otokov.
Titovih komunističnih ZDA v Zagrchu
padli so ameriški konzulat, vdrli vanj ter v njem razbili in uničili knjižnico ter čitalnico. Vdrli so tudi v prvo nadstropje ter uničevali pohištvo in opravo po konzularnih pisarnah. Na konzulatu so tudi pobili vsa okna. Ves čas , so demonstrant j e vzklikali proti ZDA.
življensko raven z dobro zaposlitvijo, če hoče biti svojim severnim sosedom še naprej ne samo vzgled, ampak jim tudi nuditi obilno pomoč.
Tople pozdrave in prisrčna božična ter novoletna voščila pošilja vsem sodelavcem in bravcem Svobodne Slovenije ter ostalim rojakom
Janez Primožič
Nedavno smo imeli, tudi splošne volitve. Glavna borba je bila prav okoli vietnamskega vprašanja, ameriškega zavezništva in sodelovanja Avstralije v bojih v Vietnamu. Naprednjaki — liberalci, ki so na vladi že 20 let, so odločno zagovarjali ameriško zavezništvo, medtem, ko je delavska stranka (labo-rlsti) nastopala proti. Ni sicer proti zavezništvu ,med Avstralijo in, ZDA, pač pa proti aktivnemu poseganju Avstralije v boje v Vietnamu. Nastopali so tudi proti obvezni vojaški službi-Pri volitvah so liberalci zmagali z veliko večino ter jih je narod potrdil še za naslednja tri leta na oblasti-
V Avstraliji tudi drugače opažamo vse ve,čjo „amerikanizacijo“ Avstralije. Avstraliji tudi nič drugega ne preostane, kakor -da -se nasloni na tistega, kjer
hoče dvigniti in gospodarsko okrepiti. Ta pa ni več Anglija, ampak Amerika, ter potem z njenim gospodarskim vplivom narašča tudi politični- Tako se n-pr. ,6udno sliši, pa je res, da je časopisje že -začelo z anketo, ali naj Avstralija ostane še naprej članica britanskega commonweaìtha, ali naj so pa proglasi za samostojno republiko-Zaenkrat s tako odločnimi spremembami še ni računati, kajti navezanost Avstralije na Anglijo je še preveč zasidrana v srcih Avstralcev. Toda vpliv priseljencev bo prej ali slej privedel do tega. Brez priseljencev pa Avstralija ne bi bila to, kar je danes- Saj je vsaka narodnost nekaj prinesla s seboj in doprinesla svoj del k, razvoju dežele. Zato odgovorne osebnosti zatrjujejo, da mora Avstralija obdržati še naprej dosedanjo vselitveno politiko ter visoko
5>S
Demokratično“ taborišče smrti: Goli otok
2
Nadaljevanje in konec prevoda poročila o strahotnih razmerah v koncentracijskem taborišču Goli otok, ki ga je dne 8- septembra 1966 objavil opozicionalni francoski tednik Rivarol:
Če bi s kamni gradili vsaj piramide
Trpljenje se je šele pričelo ob prihodu- Mučenje — fizično -— glad, slabo ravnanje, prisilno delo in kaznovanje brez razlogov. Pa tudi moralno — politična predavanja in „prevzgoja“. V masovni količini: „Program“, natrpan z nesmisli, nemogoč, in kar je najhuje, neznosen. Kolikokrat sem sanjal, kako bi pobegnil, kolikokrat me je mučila misel na samomor- Le misel na družino me je odvrnila od tega-
Prisilno delo je bilo prirejeno prav za nas- Nositi smo morali kamenje iz enega kraja na drug- Teža kamenja, ni ga je moral kdo prenašati, je bila natančno določena po posebni listi, ki jo je sestavila uprava taborišča. Najiboij pogosto je bilo, da sta dva kaznjenca morala nositi zaboj kamenja, včasih pa je kdo moral zaboj nositi sam na hrbtu. Od „višine krivde“ je zavisela količina kamenja. Nosili smo kamenje, vlekli se po poti, izgubljali ravnotežje, se spotikali; za nami pa so stražarji klofutali vsakega, ki je pešal, brcali in tolkli z biči vsakega nesrečneža, ki je padel.
Če pod udarci nesrečnež dobi moč in se dvigne, še gre. Toda če nima moči, udarci kar dežujejo. Nato ga skupina bednikov, ,,ki so že skoro prevzgo-
jeni“, dvigne na nosila in ga odnese v celico. Smrt je blizu, smrt kosi tam brez usmiljenja.
S kamenjem, ki smo ga prenašali, pa nismo ničesar gradili. Prenašali smo ga sem ter tja, brez konca. Pred nami so drugi nesrečneži delali iste korake z istim kamenjem, kakor skupine sužnjev. Skupina omahuje in ječi pod hudo težo. Toda sužnji v antiki so višaj gradili piramide in kolizeje. Vsakikrat sem se vpraševal: Čemu to kamenje. Iz kakšnega vzroka mučijo te nesrečneže, jih bijejo, jih ubijajo.
„Prevzgoja“
„Politične ure“ so bile težke. Partijska predavanja so pripravljali že „prevzgojeni“ zaporniki, kandidati za vrnitev v življenje, ne pa taboriščna uprava. Vrnitev v življenje, kakor ga je zamislil Tito... Sledile so „debate“. Bog varuj, da narediš kako napako pri tej debati, pazi, da ne boš rekel, kar se ne sme reči! Kazen takoj sledi. Določi jo kar „vodja debate“: V trenutku se priče te nedopustne „desviacije“ vržejo nad krivca, ga prebunkajo in opsujejo. Politična urà se nato nadaljuje. Ljudje ne vedo kaj storiti, vsi prestrašeni in
poneumljeni, ne vedo, 'kaj odgovoriti na najbolj neumna vprašanja, če se obiraš, ali jecljaš, tedaj „vodja debate“ spet najde vzrok za znašanje nad tabo: „To je sabotaža!“ Doleti te brcanje, psova-vanje in končno te odneso na nosilih... Poleg „prevzgoje“ pa je vohunjenje neznosno. izvršuje se prisiljeno po ukazu taboriščne „uprave“- Vohunjenje je zapovedano, prisiljeno: Brat mora vohuniti brata, prijatelj denuncirati prijatelja. Taboriščna uprava ti naroči: Nocoj moraš govoriti z bratom o tej in tej stvari, debatirati moraš s prijateljem ; o tem, toda ne zini 'besedice, da ti je \ ukazano. Takoj .po sestanku pridi p-o-1 drobno poročat, (kaj je rekel, če nisi izveden o tem, kako to gre, si misliš: Kako bodo vedeli, kaj vse sva govorila in ne poveš vseh izjav. Toda po koncu poročila bo prišel v pisarno še tvoj sobesednik, ki je poročal o sestanku v sosednji sobi. Če se poročili le bosta ujemali, sledi kazen:Med sabo se morata biti, brcati in pretepati- Ko zagledaš prijatelja, kako se zaletava vate z izbuljenimi očmi, skušaš odskočiti. Ali me tako sovraži? Nič več ne veš, je končno tudi ta vohun? Toda ni časa spraševati se, kakor gladiatorja se zapodiva drug v drugega, kakor dve divji živali, ki so jih razdražili...
Strahotna izvedba ponižanja
V času mojega bivanja so bili na Golem otoku ljudje vseh stanov, poklicev,
kmetje in ministri, delavci in generali. V posebnem delu pa še. žene, mladoletniki in starčki. Toda v podobnih peklih so vse razlike izenačene: Ni mogoče ohraniti niti trohice dostojanstva. Vsi nesrečneži so zliti, kakor živina, v brezoblično maso- Še slabše: Med živalmi so medsebojni odnosi boljši kakor med to rajo zavržencev, ki se obupno bore za obstoj. To je zlobno delo . titizma. Vsak živi v večnem strahu, dvomi o vseh in o vsakem, tudi o svojem najboljšem prijatelju. Kadar se komu približa. tovariš v nesreči, ga kaj prosi ali mu kaj reče z bežnim nasmeškom na obrazu, takoj mu postane tesno 'pri srcu in se vpraša: Gre za prisiljeno ali prostovoljno vohunjenje-
Številni so, katerih kosti leže na Golem otoku- Mnogi so skočili v morje, da bi se plavaje rešili, pa jih je požrlo morje, kakor je požrlo tiste umirajoče in mrtve, ki so jih vrgli krvniki, da jih ne bi bilo treba pokopati- In kljub temu ne manjka igrabov na otoku, kjer pokopanih — zadnja krutost oblasti — ne izroče svojcem do „(prestanka kazni“ !
In (morski psi so se navadili na človeško meso — često še oni blokirajo Goli otok.
Dostavek redakcije: Odgrnili smo zastor nad Golim otokom, o (katerem nekateri preživeli, ki so poznali tudi Mauthausen in Dachau, brez pomišljanja smatrajo za najgrozovitejšega med taborišči smrti. — Imamo torej dovolj vzrokov, da kratimo ugled Jugoslavije.
KNJIŽNI DAR DRUŽBE
SV. MOHORJA V CELOVCU
je prišel tudi v Buenos Aires. Vsebuje: Koledar 1967, večerniško povest Žena s poljan, Doživetja duhovnika v koncentracijskem taborišču v Dachau ter spominsko knjigo na. II. vatikanski koncil.
Vse te knjige so na razpolago v Dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši na Ramón Falconu,
iiifliBBiieiaBiaiaBiiBHaaaiBiBiiiaBBiiBBBBiiBaflBBiBMl ■
Žalitev, ne pa vabilo
Predsedniki hišnih svetov dobivamo obširna vabila, natisnjena v takemie slogu:
„Sporočamo vam ogledni primerek Časopisa ,Naš stan“ kateri ishaja že deveto leto. časopis,.. je obenem edini jugoslovanski časopis, ki. . . objavljuje. . . material o stanovanjskim odno-sam... Po prevedbi stanovanjske reforme. . . je postal edinstven sistem vzajemnega informiranja polnopravičnih TjararerFivrr: na področju čele-Jugoslavije. . . Hišni svet. . . kateri je pred-plačen na časopis ,Naš stan“ dobi avtomatski pravico na brez plačni pravniški svet po vseh vprašanjah katera se odnašajo na gospodarstvo s stanovanjskim stavbam ali stanovanja... Razen tega vsaki stanovalec tam kjer je hišni svet predplačen... ima pravico da se direktno obrne redakciji in poišče bresplačni pravni svet o vsemi problemi in to: . . .mirovna vprašanja, sporih, prodaje in kupnje pokretnih in nekret-nih, nabave robe široke porabe in tema sl. To je torej široko področje posredniške in večstroko koristne sodeležbe na katerem strokovna služba redakcije ,Naš stan“ daje splošno priznate rezultate izrednega družabnega in družabno, ekonom skega značaja-“
„Centar za informacije i püblicitet“, Zagreb, se sklicuje. na Žsklepe zvezne gospodarsike zbornice, republiških zbornic in stalne konference mest, po katerih naj bi bil njegov časopis „vsvo-g'en koid edinstven informadijsko-inst-ruktiven časopis „, . in j!e 'zaključeno da se ta časopis mora plasirati na čim širši teritorij .SFRJ“.' „V soglasju z ■tem, a v dogovoru z Podjetjem za gospodarjenje stano vanjskim zgradbam I ,Dom‘ Ljubljana od 1. IX. 1966 bo se Ì sporočal časopis ,Naš stan“ najprej na j hrvatsko-isrpskem jeziku in od 1- I- 1967. leta na slovenskem jeziku. . . Upamo da boste priznali vlogo in značaj časopisa ,Naš stan“, postali njegov redovit Čitalec in naročevalec.“
Glede na. tako vabilo menimo, da kaže bolj slabo, da bi lahko postali na« ši hišni sveti „polnopravični partnerji“ pri tem „edinstvenem sistemu“ in dvomimo, da se bo temu sistemu posrečilo reševati „mirovna vprašanja“ (če mogoče niso mišljene le pokojninske zadeve?) zato pa omenjeni „Centar“ zaman upa, da bomo priznali „značaj“ časopisu, ki se nam predstavlja v slogu zadnjerazrednega cirkusa, posebno se, ,če bo „ishajal“ v slovenščini, v kakršni nas je povabil med svoje „naro-čevalce“.
Vprašujemo ise, ali vsa slovenska stanovanjska podjetja s sorodnimi u-stanovami res ne bi zmogla izdajati lastnega glasila, ki bi po vse.bini in obsegu ustrezal našim potrebam.
Predsedniki dvajsetih hišnih svetov krajevne skupnosti „šer.cerjevo“
Ljubljana, 28- sept, 1966.
(Delo, 27- X. 66)
Sveta ttoé, blažena naé!
Sveta noč, blažena noč... !
Ta sladka pesem se nam zdi kljub svojim letom vedno znova pomlajena, večno mlada. Vse dolgo leto s hrepenenjem čakamo, da zaslišimo njeno milobo, drhtečo zvočnost- Njena vsebina je vabeča, polna je velikega upanja in tihe srčne tolažbe.. .
Nič ne zadrži njenega koraka: plava čez vse kontinente zemlje in druži ljudi dobre volje. Nevidno prestopa meje držav in trosi svoj blagoslov v koče ih hiše, iz palačice v palačo.. .
Sveta noč, blažena noč...!
Drhti med nebom in zemljo in nas napaja s svojo’ mogočnostjo in svetostjo.
Druži nas ta svetonočna himna v eno veliko, brezmejno družino. Združuje nas tu, v tej deželi, ki nam je dala zavetje, kakor nekoč Jožefu in Mariji betlehemske poljane. Povezuje nas z našimi najdražjimi tam na oni strani oceana, ki so ji prisluhnili kalkor mi in se nam zdi, da smo čisto blizu drug ob drugem. Kjerkoli bije srce slovenskega človeka, pa naj bo še v taki samoti in daljavi, bo potrkala ta čudežna pesem na vrata njegovega domovanja ter mu prinesla prisrčen pozdrav vsakega izmed nas.
Ali ne čutite, kako blizu so vam vsi vaši sorodniki, prijatelji in znanci ob tej pesmi v sveti božični noči?
In ti, ki trpiš ob misli, da te je vse pozabilo! Z nami si ob mizi in sredi nas je božična skrivnost: Dete, Ljubezen in Mir. Bolniki, reveži, brezdomci: naša dobra misel je pri vas, da bi vam hladila ogenj bolečine in lajšala grenkobo trpljenja. ■
Tudi tja bo prodrla skrivnostno, kjer zemski koraki utihnejo, in sanjajoče poljubila prsténe ustnice nekdanjih naših pojočih bataljonov... Ne bodo sami: sveti mir božične noči naj rosi v njihovo večno tihoto...
Sveta noč — noč miru!
Samo ona prinaša tisto globoko notranje pomirjenje, v kateri živi svetost. Le ona .govori o ponižnosti in nas bodri k dobroti ter nas napaja z mirom, ki je mir srca. Vsem ljudem, ki so resnično dobre volje, Iki so take volje, da ji ljubeznivo odprejo svoja vrata in jo sprejmejo kot dobrodošlo obiskovavko.
Ljubezen božične noči!
V naših srcih ne sme biti jeze, ne sovraštva, še manj zakrknjenosti. To bi branilo vesel prihod božičnega miru in
njegove «vetusti' To bi uni orilo nežni cvet svetonočne ljubezni!
Bratje in sestre! Odstranimo iz naših src vse težke misli, sodbe in sklepe Oprostimo in odpustimo velikodušno drug drugemu dolgé, iskreno, preprosto, kot betlehemski pastirji, si poglejmo v oči in stisnimo roke v resničnem božičnem veselju... Tak pozdrav bo s čudežno močjo ogreval naša srca...
Take naj nas dviga ta himna božične radosti v višino veselih ljudi! Srčno po-plemenitenih, kajti naš Odrešenik bo med nami!
Sveta noč, noč ljudi, ki so dobre volje!
—jkc
Marijan Jakopič
Slovenski božiè
Toplo mi je nocoj, čeprav sneži in jezero ob krajeh zmrzuje. Ljudje hite, kot da se jim mudi, kot da jih žene srce za nečim neznanim. Izložbe so polne svetnega bogastva in luč je močna, da slepi. Od jezera piha mrzel veter, da zazebe prav pri srcu- Meni pa j« toplo, kot 'bi sedel ob kmečki peči, v kateri prasketa veliko grčavo poleno. Stara kmečka peč pošilja toploto prav v slednji kot kmečkega doma in prav v vsako srce človeka, ki je sedel morda kot otrok ob njej, danes pa jo objema le v mislih.
Vesel sem in stopil bi do vseh, znanih in neznanih, srečnih in nesrečnih in jim voščil miren in blagoslovljen božič. Poznaš,prijatelj, naš slovenski božič? Da, bi mi dejal in oči bi ti segle nekam daleč, kot bi iskale mladostni spomin. Zamaknil bi se in se povrnil v preteklost, lepo in brezskrbno. Tiho bi prisedel za javorovo mizo, med znance in dobre ljudi, ki bi te sprejeli nasmejanega srca. Dvignil bi oči v bobkov kot, kjer se je danes umaknil križ preprostemu hlevčku, pravemu slovenskemu hlevčku, narejenemu iz leskovih palic in smrekovega lubja. Po zelenem mahu stojijo pastirji, s slovenskim obrazom in odkritosrčnimi očmi. Pastirji so kot živi, vsaj meni se tako zdi. Neroden očak drži v rokah ovco prignano nekje z bohinjskih hribov ali Jalovca; ves je neroden, da se še odkriti ne zna. Pa vendar je stopil pred Dete, ki se smeji mehko, ikot se more le otrok, ko sprejema iz žuljavih grčavih rok dar vdanega srca. Nad hlevčkom, v katerem brli drobna svečka, plava angel miru. Ne miru, ki so ga polna usta velikih in zakotnih politikov; ne miru, ki ga trosijo in oznanjajo listi z milijonskimi nakladami in vse do najmanjšega. Ne miru, ki danes pomeni oznanjevanje najhujšega suženjstva, ker je svet popačil besedo in človeška srca. Angelov pozdrav je vse drugačen- „Mir ljudem na zemlji od severnega do južnega tečaja, od prvega do zadnjega vzporednika, od bajtarskega doma in hiše iz debel, do gradov in nebotičnikov. Poznaš mir, k: je bil nekdaj doma v slovenski vasi, ko
TA NOČ JE SVETA NOČ Karel Širok
Ta noč je polna čuda, la noć jei sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč.
Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamici leži.
Zatone svetla zvezda, še danes pojde v kraj, a luč prižgana v hlevcu, ostane, vekomaj.
ni bilo na sveti še atomskega miru in miru orožja. Ti.i mir, ki ga je nosil s seboj preprost »venski človek od srca do srca, o'd' sosea do soseda- Pa je stopil na mesto apela miru angel sovraštva. Tujo učemt je prinesel od nekoj in jo je hotel veliti slovenskim ljudem. Vendar naš čkek zakopan v svojo zemljo in s poledom uprtim v nebo tega noče spreja- Še plava nad jaslicami v naših hiih angel miru z napisom in večno ipim oznanilom: Slava Bogu in mir ljuetn na zemlji.
Sneži in stez so zametene. Borovci in smreke so ko srebrne vile, ki komaj polglasno šepeta,. V rojstni hiši pa je čudno toplo noco; čudno brezskrbno. Po izbi, hlevu in dorišču diši po kadilu. Neznana skrivnot, do tega večera skrita, je stopila v čiveška srca. Od soseda plava molitev: ,:i si ga Devica rodila...“ Nocoj, toaoč rodila, tudi zame, tudi zate, moj bat.
Pri fari pritrkva. Zvonovi vriskajo, pojo in trkajo n; razsvetljena okna v dolini in v bregu Čudno svetla in prijazna so drobna okna slovenskih domov nocoj. Vrata se odpirajo in pramen luči pada na kristlno čisti sneg. Ljudje stopajo veselega srca V sneg in mraz. Srce poje z zVonvi, z domačimi farnimi, ki pojo nocoj ~ na sveti večer najlepše.
Sneži in gozd ib poti je skrivnostno tih. Vas je ipolna pričakovanja, kot da •se mora zgoditi ekaj velikega. Sosed vesel pozdravi soeda ter mu vošči že-gnan božič. To je vse. Tn to je dovolj, in to je veliko.
Cerkev je že jolna. Na koru pojo orgle ubrano, nežio kot ustnice otroka. Srca pojejo z njini. Sovraštvo in jeza v njem nocoj nimsta prostora, saj je to noč rojena večna Ljubezen. Staremu
župniku zginejo sive gube z obraza ko oznani: „in porodila je Dete, ga položila v jasli.“ Trenutek blaženosti in otroške sreče je to. Po cerkvi pa valovi večno lepa: Sveta noč, blažena noč- Tiho in ljubeče, kot bi se bala, da ne prebudi pravkar rojenega Deteta. Srca pa poklekajo pred uboge jasli in Rojenemu prinašajo svojih dari. Vsak svoje, vsi pa iz skesanega in spokornega srca. V culo, rdečo kmečko culo smo navezali svoje darove in se postavili prav v zadnji kot hlevčka in Mu rekli prav domače: „Je-sušček, poglej me, nevreden cestninar k tebi prihajam, daj mi prostor vsaj v kotu- Ubogi, nevredni so moji darovi, pa Ti jih blagoslovi...“ Drobni Jezu-šček pa se smehlja in to je dovolj.
Sneži in zunaj je mraz. Jaz pa »em daleč nekje v čudno topli sobi, med dobrimi ljudmi in nerodnimi pastirji.
Onstran hiše ropotajo vozila. Iz bližnjega salona se primaje par moških in
BOŽIČNA PESEM
Limbarski
Razlega se pesem do slednje Vasi, nebeška popevka božične noči.
Prodira v tišino globoko med hlad in srca ogreva kot cvetje pomlad.
Posluša jo starček in briše solze, spomini v minulost nazaj mu hite.
Nikoli izpeta do konca sveta, ker večna Ljubezen nam z njo se smehlja.
Veselje oznanja, opeva skrivnost in dušo potaplja v nebeško sladkost.
Gallusov večer Marijinih pesmi
Krstna izvedba Tomčevei kantate: Marija — Kraljica Slovencev
Že nekaj tednov sem so nas vabila v našem časopisju opozarjala na Gallusov večer Marijinii pesmi za 10. in 11. decembra v dvoran Slovenske hiše.
Tokrat je bil v:čer posvečen prazniku Brezmadežne, k smo ga zadnji teden, -obl-mjft'li, ebenem	It&noa—lGi^ènjQ-
ga izrednega svetega leta. Poleg tega je imel še čisto poseben namen: „.. . obnoviti svojim poslušavcem in prijateljem melodije lepih Marijinih pesmi, ki jih sedaj redkeje slišimo pri cerkvenih opravilih“ — tako vsaj smo brali v slovenskem delu besedila na zadnji strani ličnih slovensko-španskih programov.
V predzadnji številki Oznanila je bil za to priliko objavljen priložnostni članek „Naši romarski hrami“, obenem pa .je kot ipriloga k isti številki izšla posebna stran z novim besedilom ode M-Elizabete Marija — Kraljica Slovencev, katerega je uporabil 'skladatelj Matija Tomc za istoimensko kantato za soliste,
to
Misijonarji — naše opravičilo
„Med znamenji časa je vredno po- nosti mogli razodevati več misijonske sebej omeniti naraščajočo in nepremag- vitalnosti- In v to smer mora iti naša IjiVo teženje za medsebojno povezanost- vzgoja in prevzgoja ne le mladine, am-jo vseh narodov“, pravi koncilski odlok paik 'katoliškega življa v celoti. Koncil o laiškem apostolatu. Nenehno Cerkov bo šel mimo nas, če bomo ostali v pri-
katoliškim narodom stavi pred oči dvojno neodložljivo nalogo: pomagati narodom „v razvoju“, zlasti lajšati bedo dveh tretjin človeštva, obenem pa s skupnimi napori storiti vse, da bo v vseh narodih Cerkev pričujoča. Tej dvojni nalogi se ne more danes ogniti prav nobena krščanska skupina.
Slovenci smo pač v izrednem polo-žjua, ker glavni del naroda doma od konca vojne do zdaj ni mogel poseči ne v eno ne v drugo delo. Emigracija pa je za tako veliko poslanstvo kljub dobri volji prešibka. Vendar nas to ne opravičuje ne pred sodbo sveta ne pred Cerkvijo. Iskati moramo načine, kako Oj svoje sodelovanje pri tem dvojnem delu, ki ga nekateri narodi zdaj po vojni vrše z nedopovedljivo gorečnostjo, mogli povečati.
Prvo, kar nam mora biti pred očmi, pa so tisti, ki nas trenutno opravičujejo vsaj pred našo vestjo: to so naši misijonarji. Ni jib veliko in smo v tem pogledu procentuelno med zadnjimi katoliškimi narodi- Ne moremo reči, da nas je pri tem zavrl samo komunizem in težka borba z njim. Naša miselnost še ni koncilska in bo morda še trajalo, da zavest sodelovanja s Cerkvijo in njenimi nalogami preide v meso in kri nas vseh. Vendarle se zdi, da se je prav v zadnjih letih položaj začel vidno boljšati. Prav leto 1966 nam je napovedalo nove misijonske posege. In smemo upati, da bosta domovina in emigracija v bližnji bodoč
tlikavi miselnosti, da je tovrstno de.o „hobby“ gorečnikov, ne pa bistvena poteza našega katolištva.
In da razumemo čas in poslanstvo, pokažemo tudi s tem, da živimo in sodelujemo s tistimi, ki rešujejo naš narodni in katoliški ugled v svetu: naši misijonarji- V imenu slovenskega naroda rešujejo to dvojno nalogo: pomagajo nerazvitim narodom k razvoju in zasajajo Cerkev v njihovo .omiko. Če so nekako delegati našega naroda, potem je po sebi razumljivo, da mora za njimi stati ves narod- Tu naletimo znova na tisto bolečo točko, 'da to našo „avantgardo“ v tako plemenitem in nujnem delu puščamo samo: doživljamo na nek način katoli-liško in narodno sramoto, ko jih priti-ramo do tega, da okrog nas takoreko.
zbor in orgle. Kolikor vemo, je bila zdaj njena krstna izvedba-
Po vsej tej dobri pripravi je človek upravičeno pričakoval polno zasedbo dvorane. Kajti večer je bil počastitev Diezroadaline z najlepšimi- hvalnicami, kar so jib slovenski- .muzikalni talenti tekom desetletij ustvarili; bil je na menjen osvežitvi tega plemenitega glasbenega zaklada, 'ki se nam vsled novih liturgičnih predpisov vedno bolj odmika v pozabo in bo nekega dne le še
SVETI VEČER NA VASI
Marijan Jakopič
V lončeni peiči ogenj prasketa, skrivnostno tiho danes je povsod, saj Dete je prišlo in Mati z njim, svoj dom iskat v naš revni bohkov kot.
Slovesno1 oče, hišni gospodar, odmolil je, požegnal dvor in hram, zdaj v hiši že po prazniku disi, prišlo je v goste Irobrvo Dete k mm.
Pastirji' skromni; ovčk kuštravih trop, poklonit so prišli se Rešeniku, a Detece smehlja na slami se, da je sladko še staremu Redniku.
Pri nas bodite, gostje naiši ste, da bomo Detece vso noč zibali, da bomo1 pesem angelov miru, vso noč, do jutra verno poslušali.
Mraz zunaj je im rahlo še sneži, na mrzle šipe burja rože više; ob pesmi s farnih lin vsa vas drhti, zdaj Betlehem so naše dobre hiše.
ženska- Pred' menoj leži časopis, ki govori o oboroženem atomskem miru- Prav nocoj na sveti večer! Skušam brati, pa mi ne gre v glavo. Spoznam, da sem le človek in atomskega miru ne razumem. Morda je to mir mrtvih. Angel, ki se veselo ziba nad hlevčkom pa oznanja mir Ljubezni, mir živih.
Rad bi bil sam to noč s svojim svetim večerom. S tistim, .ki diši po kadilu in je požegnan že stoletja z roko slovenskih dedov. Rad bi bil sam z Detetom pod slamnatim krovom v bohkovem kotu in bi kramljal s pastirji v širokih klobukih in škornjih. S tistimi, ki so tako podobni mojim ljudem. Potem vem, da bi razumel božič, slovenski božič.
Tudi tebi, moj brat in sestra, kjerkoli po svetu, želim tak božič. Tebi, narod moj, ki so ti ga hoteli vzeti, pa naj bo rojeno Dete pomočnik in tolažnik-Zvezda repatica pa naj kmalu obstane tudi nad slovenskim krovom, da bomo lahko zapeli z angelom: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, tudi na slovenski.“

je izvajana); Gruber, Marija pomagaj; Foerster, Ave Marija (iz opere Gorenjski slavček); Prelovec, Zdrava Marija. Zadnja je bila izvedena Tomčeva kantata Marija, Slovencev Kraljica — s solisti, zborom in orglami.
Ta kantata je doneča himna vere in zaupanja: vključuje vse večje slovenske božje poti ter nas po močnem besedilu M. Elizabete vodi po slovenski zemlji in poje o njeni zgodovini, ne pozabljajoč niti najnovejše: „...kot begunko / na srce ljubeče svoje / te
Prav s tem pa bi zavest, da njihovo delo ni le njihovo, ampak tudi naše, skrb in uspeh celote, počasi pomagala razumeti besede misijonskega odloka: „vsakdo bo dobil živo zavest o svoji odgovornosti za širjenje evangelija in prevzel svojo nalogo v misijoneskem delu med narodi“.
To pomeni: mi bi že samo s to široko delavnostjo ali tem občestvenim sodelovanjem z našimi misijonarji polagoma dosegli to, kar nam trenutno manjka: misijonska miselnost bi ne bila le lepa krpa na naši krščanski obleki, ampak bi bila duša našega krščanstva-Če je resnica, da Cerkev je ali misijonska ali je pa ni, potem je res, da katoličan je misijonsko .orientiran ali pa ni katoličan.
Koncil je povedal še več: „V občestvih ne more milost prenovitve rasti, če ne raztegnejo področij svoje dejavne ljubezni do kraja zemlje in ne skrbe enako za tiste, ki so daleč, kot za tiste, ki so njihovi lastni udje.“ To pa ne le nekako na splošno, ampak „po delovanju svojih sinov, ki jih je Bog izbral
beračijo, namesto da bi jih mi sami od ! za to nad vse važno službo“; z njimi
naj molijo, sodelujejo, vzdržujejo zveze; „na ta način postane skupnost med občestvi vidna“.
Če na koncu misijonskega odloka pravijo koncilski očetje, da „prisrčno pozdravljajo vse glasnike evangelija“,
glasbena dragocenost v arhivih. Na | Ljubljana z žarom vsem pritiska, drugi strani pa naj bi bili z obiskom dali priznanja resnemu delu in požrtvovalni vztrajnosti 47ih pevk in pevcev, ki so žrtvovali precej ur vajam, preden je bila vsbbina večera zrela za nastop, da ne omenim na prvem mestu dirigenta g- dr- Julija Savellija, ki je program izbral, ga naštudiral in koncert dirigiral. Tako pa je preoeji praznih stolov obtoževalo tiste, ki bi jih bili skoraj dolžni zasesti, pa tudi one, ki se ne zavedajo, kako lep večer so izgubili'. . . Počasi bo menda res treba, kakor mi je v veži nek prijatelj zatrdil, iti od hiše do hiše ponujat in prodajat vstopnice tudi za naše najvišje kulturne prireditve, kakor se prodajajo srečke, tombolske karte. . . ter tako prisiliti hladne brate in sestre Slovence, da bodo z ustvarjavci naših kulturnih dobrin živeli in sodelovali. Sodelovali vsaj v obliki lahkega, pasivnega sprejemanja.
Bilo je pa v dvorani, kakor pri zboru na odru, lepo število navdušene mladine, kateri vsa čast!
Program večera je bil razdeljen v dva dela. V prvem smo slišali po vrsti naslednje .skladbe: Hladnik, Že pada mrak v dolino; Gruber, Prošnja;
Sattner, S cvetlicami te venčamo; Gruber, Marija naša radost; 'Premrl, Mati dobrega sveta; Zangl, O Marija iz višave; Gruber, Marija moja sreča;
Schwab, Zdrava Marija; Gruber, Kdo je ta; Premrl, Dobrotno nam ohrani dom in rod! — Drugi del pä je obsegal: Zangl, Pojoč se oglasimo (redke-
Naj te ganejo, Marija, ti spomini! / Vse Slovence z roko čudotvorno / združi v lepi skupni domovini.“ Tomc jo je uglasbil v ljudskem stilu, ki prehaja predvsem v svojem himničnem zaključku v mogočen višek: „Ti pa naših src, zedinjene Slovenije / bodi Mati in Kraljica“ To pomeni: Kraljica vse velike Slovenije, pod Triglavom in v svetu!
Program nam je iz bogate marijanske literature podal najlepše bisere (kaj pa Mav?), ki jih smemo po napovedi Gallusa samega, kmalu pričakovati na plošči. Izvedba koncerta je bila na umetniški višini, ki jo med nami zmore edinole Gallus, pomlajen zdaj z lepim številom mladih moči, ki se vedno .bolj stapljajo s starejšimi pevci V homogeno telo. (S cvetlicami te venčamo, Zdrava Marija, Ave Marija med najboljšimi) Kljub neprimernim vremenskim prilikam smo občudovali soliste (Marija Marinček, Anica Mehle — soprana; 'Roza Golob, Alenka Sa-velli — alta; Ivan Rode — tenor; Vinko Klemenčič in Jože Malovrh — baritona), ki so izvrtsno odpeli svoje partije ter želi toplo priznanje poslušav-cev; le .škoda, da moremo tako redko uživati ob lepi toploti njihovih glasov-
Večer je na orglah diskretno spremljala ga. Anka Savelli-Gaserjeva, dirigiral pa ga je z vso vestnostjo g. dr. Julij Savelli. Njegova izvedba v kakem. Marijinem .svetišču bi bila nudila brez dvoma močnejši, neprecenljiv užitek.
—jke
sebe oskrbeli z vsem potrebnim za njih delo.
Res je, da je misijonsko delo vedno slonelo na malih darovih. Kaj celo otroški „krajcarji“ zmorejo, so v zadnjih desetih letih pokazali nemški ljudsko- i šolski otroci. In vsi misijonski podvigi i moramo tud* mi pozdravljati svoje slone slone na bogatih darovih, ampak naj renske misijonarje in se jim zahvaliti, „darovih uboge vdove“. V tem je dvojna ! a V ™enu vse£a naroda opravljajo moralna moč: udeleženi naj bi bili vsi j to ^®^^o nalogo. A tak pozdrav bi bil in s tem bi vsak vedno bolj čutil söodgo- j °5=u Jeaa, ^raza, če jim dejansko ne bi vornost. Udeležba vseh čeprav z malim i Pns^očili na pompe. Smemo upati, da bo darom bi vezala v občestvo; začutili bi j Iz. e občestvene miselnosti naša mla-bolj živo, da smo eno samo božje ljud- j ma povečala število naših zastopnikov stvo in v „misijonskih“ narodih po svojih misijonarjih vršimo svoje poslanstvo
v tem dvojnem poslanstvu? Ti bodo naše spričevalo.	Franc Sodja CM-
Nad 70 slovenskih izseljencev
iz vsfih delov sveta sodeluje pri Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1967. Pripadajo raznim stanovom in pokličem. Med njimi so znanstveniki, pesniki, pisatelji, zgodovinarji, umetniki, univerzitetni profesorji, -duhovniki, akademiki ; tudi žene in dekleta so v tem velikem zboru ustvarjalcev, ki nam je pripravil najbogatejšo knjigo po vsebini in naj cenejšo po ceni, t, j.
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1967
Samo do 31. decembra si ga morete zagotoviti po prednavočilni ceni 1000 pesov za izvod.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA ■■■■111 1 ... ■■■■ 1 ... - —
Slovenske železnice bi potreboval* 828 jljudi z visokošolsko izobrazbo, imajo jih pa le 120. Z višješolsko izobrazb* ,(a srednješolsko) bi jih moralo biti 379, a jih je dejansko 36; nižjesolsko izobrazbo bi moralo imeti 2433 uslužbencev, a teh je le 638.
j Ko je uprava slovenskih železnic kupila v Italiji pri „AnsaWu“ nove električne lokomotive, so šli ponje Ijuidje, ki nimajo s stroji nobene zveze in so brez strokovne usposobljenosti. Bili so celo iz drugih podjetij. Prevzem lokomotiv je bil mnogim prilika za zastonjski izlet v tujino. Ni čuda, da so sedaj strojevodje na teh lokomotivah bolj ali manj samouki. Da pride potem do nesreč, kdo bi se temu čudil? Samo pri uvozu v Divačo z ljubljanske strani je bilo po vojni že sedem nesreč. Vzroki v celoti niso bili nikdar ugotovljeni. Le kako naj tudi bodo, ice je npr. sekretar komisije za varnost v Železnikko-transport-tiem podjetju Postojna gasilec amater, tned' tem ko bi morajl to delovno mesto -Upravljati ali varnostni inženir ali varnostni tehnik.
V	Sidolu v Tuhinjski dolini so izkopali bakren tulec. V tem kraju so ie leta 1899 izkopali kipec Zevsa. Te in druge izkopanine kažejo, da je bilo tu Verjetno rimsko naselje.
V	nekaterih krajih ilirskobistriške 'občine je medvedja družina povzročila kmetom veliko škodo na sadnem drevju. Kosmatinci se niso zadovoljili samo s sladkim zrelim sadjem, ampak »o polomili tudi veliko- dreves.
Centralistični birokratizem. Uslužbencem oddelka za potne liste pri policiji v Ljubljani je proti koncu oktobra zmanjkalo obrazcev. Stranke so odpravljali z izgovori, da so jim „iz Beograda“ sporočili, da bodo natiskani v nekaj dneh.
Dolenjske toplice bodo prihodnje leto proslavljale 200-letnico tega zdravilišča. Sedanje zdraviliško iposl-opje je bilo postavljeno leta 1767. Zgodovinarji pa navajajo, da so to kopališče uporabljali že v XIV- stoletju. Ljudje so se kopali kar na prostem, v drugi polovici XVII-stoletja je dal knez Ivan Vajkard Auersperg zdravilni vrelec obzidati in napraviti streho tam, kjer je sedaj veliki bazen.
Državna založba Slovenije pripravlja novo izdajo zbranih del Ivana Cankarja. Zbirka bo obsegala 30 knjig.
Kamniško turistično društvo je priredilo v septembru praznik narodnih noš- Nastopilo je več kot 280 v narodne noše oblečenih ljudi iz Radomelj, Lukovice, Metlike, Komende, Domžal, Mengša, Duplice, Ljubljane, Kamniške Bistrice in Kamnika. Prvič so nastopili v dolini tudi velik-oplanmski planšarji pa tudi folklorne skupine iz Metlike, Kamniške Bistrice in Domžal so vzbujale pozornost. Prireditelji bodo -pri-
hodnje leto povabili ija praznik narodnih’ noš tudi rojake s Koroške,
Tovarna pisalnih strojev in preciz-, ne mehanike TOPS na Ježici pri Ljubljani je gospodarila tako negospodarsko, da je leto 1965 zaključila „Z 398 milijoni din izgube in ni mogla več izpolnjevati svojih finančnih obveznosti- Zato je dobila prisilno upravo, ki je mel drugimi ukrepi za sanacijo podjetja odpustila 170 nameščencev.
V Starem trgu pri Cerknici imajo v lesno—industrijskem obratu Brest najhitrejšo žago v Jugoslaviji. Kubični meter lesa sežaga v deske v treh urah. Jugoslovansko povprečje za tako opravilo, je 7 ur.
Umrli so- V Ljublni: Milka Martelanc, upolk., Albin Sohak, žel. v p., Ana Krepš roj. Krančič, mva po nadučitelju, Alojzija Sušelj, Zfka Lindič, pom. vzgojiteljica, GabrijeBuljan, Albin Še-gadin, zlatar v p., niča Cafuta roj. Voje in Andrej Cerama Lavrici, Lojze Luzar v Novem mesta Marija Klešnik v Zg. Kašlju, Kristina igodic roj. Martinjak v Lahovčah, Hena Gabrovšek na Studencu, Janez Hodik v Stari Fužini, Jože Tanko, šofer v elju, Alojz Perhavec, v. žel. kontrolor p. v Divači, Jože in Angela Ahlin v Malem Mlačevem (žrtvi avtomobilske lesreče), Rozalija Drenik v (Stični, Vajatin Poberaj, fin. inšpektor v p. v Bramu-Steskah, Mario Fi,čur v Portorožu, Ivanka Lavrin v Blatni Brezovici in Rezka Klobčič v . Stožicah.
SLOVENCI
BUENOS AIRES Osebne novice
Poroke. V Lujanski Marijini baziliki sta prejela zakrament sv. zakona s poročno mašo g- msgra. Antona Ore-harja odvetnik 'dr- France Knavs in gdč. Marija Alicia Dongo. Mlademu paru sta bila za priči pri iporoki: nevesti njen oče Juan I. Dongo, ženinu pa njegova mati ga. Frančiška Knavs. Poročila sta se tudi para Ivan Zazula in gdč- Pavla Petek ter v Mendozi Martin Bajda in gdč. Marija Ferovšek. Mladim parom ob vstopu v novo življenje želimo obilo božjega blagoslova in mnogo sreče.
Družinska sreča. Dvojčka, ki so ju dobili v družini Vinka Klemenčiča in njegove žene Tatjane roj- Prelog, sta pri krstu dobila ime Vladimir in Evgen. Krstil ju je g. Matija Borštnar, za botre so pa bili Miloš in Ivana Prelog ter Janez in Helena Gričar. Sre,lini družini naše čestitke.
+ Jožefa Šturm, življenski dnevi te dobre in zavedne slovenske žene so se iztekli dne 13. decembra t. 1. na domu njene hčerke ge. Jože, por- An-drejak v Haedu. Rajna je namreč živela pri svojih dveh otrokih sinu Francetu, ki živi s svojo družino v Ramos Mejii, in hčerki Joži por. Andrejak v Haedu. Pri tej jo je zadela najprej lahna kap, dne 12. t. m. pa popolna ter je bila od tega dne do naslednjega v agoniji. Na hčerinem domu ji je tudi g. župnik dr- Jože Rant podelil sv. poslednje olje.
Truplo umrle Sturmove mame so iz
1 laeda prepeljali na dam -njenega—sina
Franceta v Ramos Mejio, kamor so ga hodili kropit številni slovenski rojaki, zlasti Trnovčani in (slovenski protikomunistični borci.
Pogreb ge Sturmove je -bil dne 14. decembra na pokopališču v San Justu. V Marijini baziliki v Don Boscu je bila najprej maša zadušnica. Imel jo je g. Janez -Kalan, slovenski dušni pastir v Ramos Mejii; vse za mašo in pogrebne obrede je pripravil g- Janko Mernik. G. župnik Janez Kalan je rajni Sturmovi mami, ki je s svojima otrokoma ter z ostalimi slovenskimi protifeom. begunci prehodila dolgo begunsko pot iz Moniga preko Forlija, Servigliana, Se-negalije do Bagnolija, nato pa v Argentino, pred odprtim grobom sprego-
ARGENTINI
voril tople poslovilne besede. Zlasti je poudarjal njeno vda-ost v božjo voljo ter redno obiskovanj slovenske maše v Ramos Mejii-
Rajna je bila md rojaki priljubljena. O tem je pričal njen pogreb, katerega -so se poleg Tn-ovčanov in kljub stavki, ki je bila titega dne, udeležili številni rojaki tudi i: drugih naselij.
Rajni želimo veen mir in pokoj, njenemu sinu Franetu ter hčerki ge. Joži in njunima d nunama pa izrekamo globoko in iskrno sožalje-
PISARNIŠKA MOČ
z znanjem strojepisk dobi tri do šti-riurno začasno zapclitev v dopoldanskih urah. Lahko je tudi začetnica s končano trgovsko al: njej so-rodno šolo. Prijave z navedbo zahtev j-e poslati na upravo Svobodne Slovenije, Ramón Falcón 4158.
CASTELAR
Kralj Matjaž in Algtčica na odru na pristavi
„Vsako kulturno lelo zareže globoko v doraščajočega -človeka, -saj -se v njem nekako prvič zave -sirnega sebe. še več, prvič se postavi v svet ipre-d kritiko, se primerja, zmaguje a]: pa doživi prvi poraz. . , Prav v mladinskem teatru ima vzgoja priliko, da cingati svoje metode in oblike, saj dramsla umetnost zahteva od mladine celotiost, ji da zavest vrednot in razvije reposredno družabnost. Igravec začuti namreč vez skupnosti med seboj in fledavci, se z njimi sprijazni ali pa. stopi-v borbo z njimi.. . Prav posebno pa v ieatru mlad človek -ab—&se-bath, ki jih natazuje, zasluti utri-paiije ž t vi jan Ja rrietva naroda;' njegov e
zavesti. Za vso našo'mladino, odtrgano od narodne celote, je ta moment velikega pomena... Bogati svojo materino besedo, napolnjuje z narodnim duhom svojo notranjost in se podzavestno po-domačuje.“
Po takšnem uvodu, ki ga je v nedeljo, 18. t. m., zvečer pred polno dvorano na Pristavi v Moronu podal Jože Tominc, za njim pa je Minka Debevčeva otrokom in odraslim v pripovednem slogu podala vsebino igre Kralj Matjaž in Alenčica. Ko se je -odprla zavesa, je Mavric Kočar predstavil mlade igravce: Alenčica: — Teodora Geržinič, kralj Matjaž •— Tomaž Debevec, Pavliha •— Pavel Fajdiga, sultan Soliman — -Ludvik Kopač, paša
IVom pota in
Ko zaskrbljeno gledamo v slovensko bodočnost in primerjamo mnenja o poteh, ki se nam utegnejo odpreti, se zdi, da se vsei premalo zavedamo novih možnosti, ki jih v zametku postavlja pred nas razvoj človeške ’družbe. Tako nevarnosti kakor rešitve niso danes iste kakor so bile leta 1918 ali 1941.
Vpraašnje, na (katerega si moramo kot narod -odgovoriti, je, ne le kaj ogroža -naš obstoj in razvoj v drugi polovici dvajsetega stoletja, marveč predvsem, na katerih poljih in s kakšnimi sredstvi bodo narodi v bližnji bodočnosti tekmovali in dokazovali svojo življenjsko silo.
V dobi, ko so se narodi uveljavljali pretežno z vojaško silo, je -bila potreba narodne države tako močna, da je preglasila vse ostale možnosti in da so ji bile vse druge rešitve podrejene. V tej i dobi smo Slovenci vstopili v državno zvezo, ki naj bi nam zagotovila močno hrbtenico v obliki številne, strah vzbujajoče vojske. Razmere so to zahtevale.
Vprašanje pa je, kaj bo zahtevala od nas doba, ki prihaja- Mar so naslonitve na sever, vzho-d in zahod, o katerih večkrat slišimo, res edino, kar moremo predvidevati in storiti? Je rešitev lè v državno-,političnih kombinacijami z močnejšimi sosedi? Ne bi mogoče sistematičen študij gospodarskih in političnih razmer pomagal o-dkriti na svetovni šahovnici interesov, ki bi bili našim slični in katerih sile bi bilo mogoče z našimi vzporediti. Že samo dejstvo albanske (samostojnosti nas spominja, da -skupnost interesov ni nujno vezana na soseščino. Celoma prvi pogled utopične misli o „Zvezi brezdržavnih narodov“, ne bi smeli zavreči brez potrebne analize, kajti živimo v dobi, ko tudi polet
na Luno ni več utopija.
njih temelji
In ali -ne razpolagamo mogoče tudi sami s še neizrabljenimi rezervami sredstev, ki bi jih mogli obrniti v prid skupne narodne rasti ?
Niti slovenske obrobne dežele,, niti Slovenija v svetu, si nimajo mnogo obetati od mednarodnih pogodb, in če ne drugje, vsaj v tem primeru moramo iskati rešitve v sebi-
Vzemimo primer:
Slovenska Koroška je gospodarsko šibka, kar pomeni poleg drugega tudi, da ne more dati zaposlitve lastni inteligenci, katero z žrtvami šola — za tujino-
Primorska izgublja meter za metrom slovenske zemlje, na kateri ustanavljajo tujci s prinesenim kapitalom dobička-nosna podjetja.
Slovenci v -svetu ustvarjajo in zbirajo kapital, ki ga nalagajo nekateri v banke, drugi pa v lastna- podjetja. Ventar konkurenca in napredek jih večkrat obvežeta, da žrtvuj-ejo gospodarsko samostojnost potrebam večjega kapitala. ' S tem vodeni edina resna podlaga, ki bi mogla dati Sloveniji v svetu trajnega poleta. Kulturna in politična sila stojita tudi tu na prozaičnih nogah gospodarske trdnosti.
Zdi s'e, da bolehajo vsi trije deli Slovenije, ki niso vključeni v osrenjo Republiko na i-s-ti šibki točki in da imajo njihovi problemi -nek skupni imenovalec. Ustvaritev medcelinskega denarnega zavoda — Slovenske mectkontinentalne banke — ki bi bila zmožna spočetka v malem potem- pa v ve-dno večjem obsegu nalagati slovenski kapital tja, kjer bi bil i rentabilen i rojakom koristen, untegne biti korak v pravo -smer, če hočemo utrditi najbolj ogrožene dele našega narodnega telesa.
Kot primer naj zadostuje.
Vendar čas teče in ena neizbežnih dolžnosti narodnega vodstva jle, daja-ci pobudo in navodila za resno iskanje novih načinov Ikako povečati in utrditi slovensko prisotno-st v sve-tu.
Čas je, da pridemo do spozna-nj-a, da narod ni le nekaka slučajna zemljeipisno-zgo-dovinska okoliščina, marveč občestvo ljudi, -ki si zavestno pomagajo na v-seh področjih človeške dejavnosti. Gospodarsko in kulturno bomo obdržali glave nad povprečjem sodobne mase le z medsebojno -pomočjo — to je z lastno kolektivno silo — pa z modro izrabo svetovnih tokov, katere morajo naši znanstveniki predvidevati in voditelji upoštev .ti. Le tako- bomo ohranili -svoj glas v zboru narodov.
študij nastotpajo,če družbe, analiza razmer, iskanje in vzdrževanje zvez so za naš narod lahko hi rekli življenjska potreba, kajti prav mogoče je, -da bo od teh nalog odvisen naš narodni obstoj.
Vendar sistematičen študij, prav kakor vredno zastopstvo nista -priložnostni, amaterski nalogi, -zahtevata znanja, časa. in denarja-
Upravičeno si želimo gibčnega uspešnega vodstva, a malokdaj pomislimo, da stoji za vsako vlado, vsako akcijo, za vsakim znanstvenim delom — proračun.
Vse romantično opevanje rodne grude je le, površno tolaženje vesti, če ne pričnemo -brez predsodkov in z vso do-mišljijo postavljati našemu narodnemu gibanju po svetu solidnih gospodarskih temeljev. Potem pa bomo upravičeno zahtevali od vodnikov, naj končajo z improvizacijo in naj v dogovoru s -strokovnjaki najdejo dobi in razmeram primerno pot do Zedinjene Slovenije.
Marko Kremžar
Mustafa —- Marjan Kopač in stražar Hasan — Polde Golob.
Zgodba se odigrava na dvoru, kjer ima sultan Soliman ujeto kraljico Alenčico. Reši je Matjažev 'hlapčič, kranjski Pavliha, seveda po mnogih zapletenih dogodivščinah na sultanovem dvoru: Pavliha zaradi pretkanosti postane sultanov oproda in kot tak izkoristi priložnost v prid Alenčici in kralju Matjažu.
Igra je bila prvotno napisana za lut-kovno gledališče, pa jo je Niko Kuret priredil za teater- Priredba je odlična, besedilo duhovito, tako da so igravci, ki šo -bili v-sak v svojo vlogo izvrstno vživeti, poldrugo uro vzdrževali neprestan stik med seboj in gledavci — ne samo otroci, temveč tudi odraslimi, kar je toliko pohvalnejše, ker je igra izrecno otroškega značaja. Odkriti so’ -bili pravi teatrski otroški talenti, s čemer sta pokazali svoje režiserske sposobnosti ge-Marica Debevec in Vida 'Pograjčeva, ki sta žrtvovali mnogo popoldnevov in večerov za vaje. Kulise sta spretno izdelala Ivan Kopač in Franc Medic, lepe kostume je pripravila ga. Anica Skoberne-tova, medtem ko je za maske poskrbel g. Nande Češarek.
Vsem prirediteljem in mladim igrav-cem je treba k uspehu iskreno čestitati; ne izpustivši staršev nastopajočih, ki so s svoje strani doprinesli delež k lepi odrski stvaritvi.
-Splošno mnenje je bilo, da naj bi igro ob prvi priložnosti ponovili tudi v drugih slovenskih domovih ali pa ob začetku prihodnjega šolskega leta v dvorani Slovenske hiše-
Pisec teh vrstic bi jo vsekakor rad še enkrat videl in z njim še mnogi drugi-
PF
MENDOZA
Sklepna prireditev slovenskega šolskega tečaja
Na praznik Brezmadežne smo v M-endozi končali letošnji otroški šolski tečaj z lepo in nad vse pričakovanje dobro uspelo -prireditvijo. Nekaj mesecev so se že otroci v okviru društvenega šolskega tečaja z vso vnemo pripravljali pod požrtvovalnim vodstvom g. Rudija Hirsch eggerja na Goljevo pravljično božično igro „Petrčkove poslednje sanje“. Ni nobenega dvoma, da je vprav o-troški šolski tečaj eden od najpomembnejših delovnih -organizmov našega društvenega in skupnostnega življenja. Saj pomaga postavljati v tujini slovenske temelje naši najmlajši generaciji; i-n to ob tihi ter neutrudljivi -požrtvovalnosti vseh, ki se posvečajo delu v tečaju-
Pomembne so bile zato uvodne besede, ki jih je pred igro spregovoril predsednik Društva Slovencev ing. agr.
Marko Bajuk. Dejal je:
Slovenci v M-endozi kot ena družina danes zbrani ob svojih najmlajših praznujemo skupen, morda naj-p-risrč-nejši dan leta.
Naši otroci so nam za sklep šolskega leta pripravili prelepo pravljično igro. Nihče ne more -ne izmeriti ne pretehtati žrtev, ki so jih v to vprizoritev vložili tisti, ki so igro pripravili. Vendar pa je uspeh tega truda poplačan na eni osnovi; postavljen na en temelj. Slomšek ga je označil s temile besedami:
„Šola, cenkev in pa očetova hiša se morajo za roke držati. Kar se otrok od matere in očeta nauči, mora šola nadaljevati in sveta cerkev dovršiti. To se pa le v enem in istem jeziku po pravi pameti v domačih šolah zgodi.“
Družina — šola —• C-erikev. Vse to troje povezano v eno, harmonično celoto!
Družina: postavljati mora naše tradicionalne slovenske temelje vzgoje.
Šola — naša šola: z našo besedo in v našem duhu je v Mendozi za slovensko deco samo ena: naš slovenski tečaj pod I okriljem Društva Slovencev.
Cerkev: imamo po razumevanju cerkvene hierarhije svoje lastno versko in liturgično življenje.
Vse to v duhu Slomškovih besed.
Dokler se bomo tega zavedali, bo naša -emigracija reševala slovenskega duha v bodočih rodovih! i Današnja prireditev je uspeh naših vzgojiteljev, -ko so na družinskih temeljih z našimi otroci v preteklem letu gradili stav-bo slovenske in krščanske misli.
V imenu Društva in vseh staršev, ki jih v tem svojstvu zastopam, naj s tem sprejmejo našo prisrčno zahvalo z željo: Bog plačaj!
Naši otroci še v Domu slovensko govorijo. Naši otroci šle v tujini slovensko berejo in molijo. Naši otroci še slovensko pojejo doma, v šoli in v cerkvi. K temu pripomorejo vzgojitelji našega slovenskega tečaja-
Njim vsem naj velja naša današnja in trajna zahvala!“
Uprizoritev j-e dosegla zares nepričakovan uspeh. Ne moremo obiti vsaj z omembo nekaterih vseskozi dovršenih vlog starejših igralcev, ki so s sodelovanjem z otroškim odrskim zborom vsekakor mnogo prispevali k popolnosti igre; n. pr. odlično izdelanega čarovnika Grčo (Janez Štirn) ; očeta Hrasta (Rudi Hirs.chegger); botro Bukvo
Buenos Aires, 21. decembra 1966 j i:fr .i’"1:	-.-j'-r-i
(Rezika Štirn); babico (Darinka (Žumer); kralja Matjaža (Ernest Hit-sche-gger.) ; Alenko (Marija Hirsche-gger); ter Meseca (Ivo Borovšak). Toda naše priznanje mora tokrat veljati uspehu, ki so ga dosegli naši najmlajši-
Vso pohvalo zaslužijo sodelujoči otroci za svojo čisto, jasno in pravilno deklamacijo, ki pa pravzaprav ni bila to, marveč resnična — igra. Vsi so govorili s sproščenostjo, brez običajne dolarske“ dekjlamatarične m-o-notonije ali zadrege. Nastop Petrčka (Zalka Hir-sehegger) zasluži prvenstveno pohvalo. Bil je v vsej svoji otroški preprostosti in v nekaterih dokaj težkih igralskih momentih dejansko doživet .ter prepričevalen.
Priznanje gre tudi n. pr. ubrani deklamaciji matjaževih stražarjev.
Včasih smo ob nastopanju najmlajših priče njihovih -težav, ki jih imajo ob izgovorjavi svoje lastne — materine govorice. Ob življenju in rasti sredi tujega okolja se jim dejansko včasih
—	jezik zatika. Pri -tej igri pa smo videli, kaj vse se da doseči z marljivo ter požrtvovalno vztrajnostjo, da se le v otroku posreči zbuditi tudi zanimanje za -stvar. Saj smo v igri dobesedno „uživali“ oboji: mi v dvorani in nisi mali na odru. In prav v tem je treba tudi poudariti enega izmed doseženih uspehov, ko so otroci ob vnemi, v ve-selju in navdušenju — doživljali. Zato je bil tudi trud tako bogato poplačan in uspeh zagotovljen.
V tem je eden največ jih problemov: najti pravo obliko, v kateri bo naša mladina sredi nam „tujega“ sveta z navdušenjem sprejemala, kar je „naše“.
Miklavževanje
Naslednjo soboto zjutraj so se o-troci zbrali k sklepni sveti maši ob zaključku šolskega tečaja. Med sv. daritvijo so ubrano prepevali in prejeli skupno sv. obhajilo. V -nedeljo popoldne pa nas je v Slovenskem domu obiskal Miklavž. V svojem pozdravnem na govoru je posebej pohvalil otroke za prelepo igro na praznik Brezmadežne in jim razložil, kako sta -bila njihovega uspe-ha vesela naš pok. škof Gregorij Rožman ter škof Slomšek. Obdaroval je v priznanje najprej šolske otroke, nato pa še vse ostale po vrsti od mladih do odraslih. Veliko zabave je pač bilo, ko so po „kolektivno“ darilo romali na oder vsi Člani Fantovskega odseka in enako članice Dekliškega krožka- BiL_je_prijeten d.ružaben__večer z užitkom za staro in mlado.
Bb.
SLOVENSKA VAS
Zaključna akademija slovenske ljudske šole
Na praznik Brezmadežne so otroci slovenske ljud-ske šole Friderika Barage v Slovenski vasi na svoji zaključni akademiji pokazali, kaj zmorejo. Publika je dobro zasedla dvorann-o ter z zanimanjem ter jvedno bolj navdušeno , sledila programu.
j Za uvod je bila prebrana pravljica o zvitem sinu, ki je znal najbolje porabiti denar, ker je kupil knjigo in je
—	prebirajoč iz nje na -glas — napolnil ne samo prostorno domačo -hišo, marveč tudi srca poslušajočih,
Učenci prvega razreda so povedali vsak -svojo uganko. Drugi razred je na dramatičen način povedal pesmico c vrabčku in revežu, Tretji razred je pokazal Sončece in pridne rokodelce. Nato je zborček najmlajših prisrčno. zapel tri -pesmice: Naša četica. Tri luže in Hitro, hitro, ljuba mati.
Srednja skupina (4. in 5- razred) je podala zborno deklamacijo Divji mož. Višja skupina (6. 7. in 8. razred) pa je dovršeno in doživeto podal zborno deklamacijo Gregorčičeve Soči.
Otroški zborček je nato zapel pesmici Kikiriki in Ko so tkali. Ta zadnja ipesem in pa igrica v dveh slikah Račun, je bil poseben del akademije, namenjen našim mamicam, ker za posebno „materinsko“ akademijo letos ni bilo mogoče dobiti mesta.
Posebne pozorno-sti so bili deležni tisti, ki se od šole poslavljajo. Osem jih je dobilo -slovenski šopek na prsi in slovensko knjigo v spomin. Voditeljica šole jim je povedala besede na pot.
Po razdelitvi spričeval so otroci zapeli mladinsko himno. — Društvo Slovenska vas je po svojem predsedniku izrazilo svojo zahvalo katehetom in učiteljstvu pri skr-bi za mladino.
Uspehi so bili naslednji: 39 odličnih, 39 prav dobrih. 9 dobrih; trije niso mogli biti redovani.
Tudi v počitnicah delo ne bo povsem (počivalo: vsak teden se bodo otroci -ob ponedeljkih zbirali pri pevski vaji in pa pri svoji otroški knjižnici.
PREJELI SMO V OCENO:
Meddobje št. 4-6, leto 9; Sokolski zbornik;
Franc Sodja CM: Meditacije Estudia Croatica
SLOVENCI PO SVETO
ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE
Slovenski frančiškani v Lemontu so poslali med Slovence Koledar Ave Maria za leto 1967- Ta je že 54. Lep ovitek je napravil g- Vilka Čekuta iz Toronta. Koledar obsega 144 strani s koledarskim začetnim delom in njemu sledečo zanimivo vsebino, ki je tale: Laiška duhovnost in apostolat (Odlok o laiškem apostolatu); Sveto pismo stare zaveze (F.), Marija v Trnju v Železni kaplji (p- Odilo Hajnšek OFM), Marija — pomoč bolnikov; Dijaško društvo pred 75 leti (rnsgr- Janez Zaplotnik); Tajni škof (p. Odilo Hajnšek OEM) ; Na očetovem gro'bu (Ivan Hribovšek); Kaplan Gašper (M- Simončič); Bändel (Rev. Lojze Demšar D. J-); Baragova monstranca (p. Bertand Kotnik); Slovenci v Wa-sbingtonu (E. A. Kovačič); Baraga — pratikar (B. Kotnik); Slov. izseljensko semenišče — Rozmanova romantika (dr. F. Žakelj); Življenje moje matere Terezije Tavčar por. Lustik (L. Grum); Dom; Romarski zvonovi (Romanja v slikaj); Odlomki več koncilskih odlokov; Slomškova novoletnica; V nebesih sem doma (A- M. Slomšek); Vsi sveti, Nocoj (M. Jakopič); Na grmadah (J. Resnik); Ob zlati maši č- g. M. Jagra (dr. M- Krek); Domislice in seznam slovenskih duhovnikov.
OBVESTILA
Petek, 23. decembra:
Oktet mladinskega zbora iz Beraza-teguija bo pel ob 17. 30 na Radio Provincia slovenske božične pesmi.
Sobota, 24. decembra:
V	Slovenski hiši polnočnica. Poje Gallus.
Polnočnica je tudi v 'Slov. domu v Carapachayu.
Vrnitev naraščajnic s taborenja v Chascomusu.
Nedelja, 25, decembra;
V	Slomškovem domu Slovenski božič ob 18. pop.
Sobota, 31. decembra:
Silvestrovanje v Slovenski vasi, Našem domu, slovenski pristavi, Slomškovem domu, Slovenskem domu v San Martinu in Carapachayu, ter SKAD-a na Markeževini.
Na svoji poti iz Švice v Čile in Brazil se bo za nekaj dni ustavil v Buenos Airesu dr. Karel Vojska (ki je bil po vojni v domovini obsojen na 20 let ječe, od katerih jih je odsedel 10 ter je nato pobegnil v Švico) ter ibo s seboj' prinesel film o lepotah Slovenije in Švice. Film o Sloveniji bo spremljala sinhronizirana slovenska folklorna glasba. Razlagal bo film predavatelj sam.
Predavanje 'bo na praznik sv. Treh kraljev, 6. jan. 1967 ob 21 v dvorani Slomškovega doma v Ramos -Mejii in v nedeljo, 8. januarja ob 9 zjutraj (po maši) v Našlem domu v San Justu. Za kritje stroškov se bodo sprejemali prostovoljni prispevki.
Naš dom	Slomškov dom
Peta otroška kolonija odpotuje v sredo, '28: t. m-, vrne pa se 13. januarja zjutraj- Vlak štev. 19 (Cordobés) odhaja točno ob 22 s postaje .Retiro (Mitre), kjer naj bodo otroci vsaj eno uro pred odhodom vlaka. Vozovnice so že kupljene. Naš voz ima št. 13, v katerega naj vstopijo le otroci brez staršev. Otroke spremljajo: ga. Omahna, gdčne. Šemrov, Tomažin in Mehle ter .'gg. Fajdiga in Nace Grohar. — Prosimo, da vsakdo čimprej (vsaj ,do 25- t. m.) plača le 6.500 pesov (skupaj torej $ 7.500), ker se je vožnja podražila od 1. 1. za 131% in je ukinjen vsakršen popust (25%). Točna navodila lahko dvignete v pisarili Zedinjene Slovenije med uradnimi urami (vsak dan razen torka in božiča od 16 do 20).
90999999Gixs9mm®&»m»m9MQ@mm&mmmmm®m® sets z $©<

SVOBODNI SLOVENIJI ČESTITA ob 25-letnici
CASA „OREL“
Jože Košir
Prodaja oken in vrat standard ter sanitarnih potrebščin
Ate. Brown 99	Tropezón
San Martin
Vsem cenjenim odjemalcem in rojakom želi blagoslovljen božič in srečno novo leid
MIZARSTVO
«
§

San Justo
RIPEGRO
T. E. 621-3452
Rep. de Chile 3036
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER .SREČNO ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO LETO 1967
želi ...
vsem Slovencem, zlasti prijateljevi in znanaem
JOŽE VODNIK
gradbeni tehnik
Casilla Correo 217	Puerto Deseado
Pravincia de Santa Cruz
►♦4
SREČEN BOŽIČ IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1967.
želi svojim prijateljem im vsem rojakom
STANISLAV ŽUPANČIČ
. martillero publico nacional
Av. Corrientes 3284/1, A, Capital
T. E. 88-4178
Svojim klientovi se\ ob zaključku tekočega leta, iskreno zcthvaljuje za izkazano zdupanje ter de toplo priporom še za nadaljnjo
naklonjenost

OBILJE BLAGOSLOVA, MIRU, LJUBEZNI IN SREČE SVETE BOŽIČNE NOČI
želi vsem Sloveneem
SLOVENSKA HRANILNICA
Bme. Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
:
MIRU, SREČE IN PRAVEGA SPOZNANJA V TEH BOŽIČNIH PRAZNIKIH, V NOVEM LETU PA NOVE RASTI V ZASEBNEM
IN JAVNEM ŽIVLJENJU ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
SDO
SFZ
želita
vsej slovenski mladini doma in po svetu blagoslovljen božič in milosti polno novo leto!
SDO
SFZ
Slovenska vas
želita vsem rojakom srečne praznike in blagoslovljeno novo leto!
Božjega blagoslova polne božične praznike ter .iobilicb duhovnih in gospodarskih uspehov v novem letu želi vsem članom in prijateljem
NAŠ DOM V SAN JUSTU
z. z o. z
San Justo
SLOVENSKI- DOM. V SAN MARTINU '
želi vsemu svojemu članstvu in vsem prijateljem doma blagoslovljene Božične praznike in srečno novo leto ter vabi na
SILVESTROVANJE
ki bo na zadnji lan leta v prostorih doma.
Janez Jalea
Trop la r © z zvoncev
P o v e a t
Pozno popoldne se je nebo pomračilo. Na poseko sta pripeljala na .pašo jerebica in jereb mlado družinico. Kokoška je kebčkom pridno razbrskavaia zemljo okrog štorov in klicala svoj zarod, ki je vselej vneto pohitel pobirat črve. Petelinček je pa venomer dvigal glavico, se oziral z rdeče obrobljenimi
o.čmi naokrog in pazil in stražil, da je le redkokdaj utegnil poskrbeti za lastni želodček. Naenkrat je posvaril- Hrupno se je dvignila vsa jata in vzletela na dolgo smrekovo vejo, ki je mole'a daleč v goličavo. Peter niti ganil ni. Vse njegove misli so utonile v radovednost, kaj je preplašilo ljubko družinico. Pa se je zamajala visoka trava in Petrovo oko je brž izsledilo lisjaka. Prihuljeno se je plazil naravnost proti njemu. „Sedaj ti posvetim.“ Neslišno in skoraj negibno je lovec pripravil puško in že hotel sprožiti, pa se je še o pravem času spomnil, da se s pokom ne sme izdati zankarju, ki se morebiti prav sedaj bliža nastavljeni pasti. Lisjak se je pridvignil ci tal, ždjno pogledoval jerebe na veji in kar nekako plesal pod smreko- S prvo levo nogo je kaj čudno odskakoval. „Aha! V sklo-pec si bil najrajši posegel s kremplji pa te je prijelo in pohabilo,“ je sodil Peter. Visoko na varnem pa sta jereba zmerjala lisjaka in celo mladiči sc. poskušali zabavljati.
Potegnil je rahel veter in zašumelo je listje v bukvah. Lisjak je obstal. Povohal je proti obešeni srni. Spet se je pritisnil k tlom in negibno obstal, da ga, ni bilo kar nič več videti. In je vstajal in se prikrival, se prestopal in ■kolobaril okrog obilnegi plena, kakoi bi hotel vse preizkusiti, če ni mrtva
srna njegovemu življenju nevarna nastava. Dolgo se je obotavljal preden se je ustavil pred mrtvo živaljo. Bliskovito je zamahnil večkrat po srnini nogi. Nato se je dolgo oziral ok/og sebe, kakor bi slutil, da ga nekdo opazuje. Videl in ovohal pa ni nič. "Vzpel se je pokonci in vgriznil stegno.
Petru se ni zdelo škoda mesa. Še sveže bi ne bilo nič prida. Sedaj pa že najbrž od vročine po smradu in neiz-trebljenem drobu zaudarja. S kožo vred bo treba vso žival zagrebsti. Pa vendar- Lisjaku ni privoščil niti grižljaja ne. In pa: kaj bi se valil na srnjad Zakašljal je „Krhm“. Lisjak se je spustil na tla in obstal kakor ulit, s smrčkom obrnjen naravnost proti zaklonu. Peter je hotel preizkusiti še vid zvitega roparja. Prav počasi je iztegnil1 roko skozi vejevje. Komaj so se pokazali prsti, je lisjak zamahnil s košatim repom, odskočil kakor blisk in že ga ni bilo nikjer več. Peter je požugal za ! njim s prstom: „Zvit si in previden. In bogato te je obdarovala narava s tan-} kimi čutili. Pa se že še srečava. Če ne ! prej, ko ti trda zima stopi za rep.“ V : resnici je bil pa Peter bolj zadovoljen, da ni lisjaka 'Streljal, kakor pa, če bi ga bil. Ure in ure bi ga gledal in bi se ne naveličal- Dokaj rajši kakor pa sedel v Celovcu v gledališču, kjer so se igralci tako narejeno zvirali povrhu še jezik pačili. Peter je bil takrat kar vesel, da niso govorili slovensko.
Petru se je zazdelo, da iz tišine, ki je nastala, ko so odleteli, še jerebi, sliši zamolklo govoriti Venceljna, kako zna biti žival previdna, človek pa dokajkrat slep in gluh zdrvi v nastavo, se ujame in je vse življenje zameden v zanke, da
se le redkokdaj še more prestopiti po mili volji.
Padlo je nekaj kapelj dežja- Orosil je drevje in travo. Sonce se pa ni več prikazalo izza oblakov. Peter se je trdno nadejal, da pride nastavljavec zank pod noč gotovo pogledat, če se je kaj ujelo, in da oprosti njega, ki je bil brez vrvi privezan v zasilen koč. Zaužil je še nekaj grižljajev hrane, ki mu je bila ostal. Ni se nasitil. Tudi žejen je bil spet, pa si ni upal iti pit vode, da bi morebiti ne opozoril nase. Pod noč je videl samo še staro srno. Pripeljala je dvoje koz-ličev na spregled- Nerodno sta prestopala, kakor bi se šele učila, hoditi-
Petra je pričakovanje varalo. Noč je zagrnila goščavo. Nastala je gluha 'tišina. Le zajček je presunljivo zajoka! v daljavi. Čimdalje 'bolj mu je pojemal glas, dokler ni obmolknil. Peter je, vedel, da ga je udušila lisica ali kuna. Utegnil je pa tudi pasti v kremplje uharici. 'Revček. Eno samo' pomlad je vide?-
„Ne bo ga.“ je bil lovec trdno pre-. verjen. „Še nikoli ni nihče z lučjo 'hodil po prepovedanih poteh.“ Bil je utrujen. Ni se več upiral zaspancu. Naslonil se je in zaspal tako trdno, da se mu še sanjalo ni nič.
Zbudila ga ja luna, ki je vzšla. Peter je Spet prisluhnil. Niti najmanjšega glasu ni mogel ujeti od nikoder, še sovi je čisto tiho prhutnila čez jaso. Peter se je spomnil, kako je kot otrok prespal pod smreko na Lomu- Živo mu je stopila pred oči mati. Postalo ga je nekaka sram. Zavedel se je, da je zadnje čase manj mislil nanjo kakor rarej! Jerca mu je preveč rojila po glavi. Tn ia Venceljna se je skušal navezati. .Saj mu ni kaj reči. Pa vendar. Vsaka ljubezen išče najprej sebe, samo materina ne: pa še ta včasih. Nič. Svoje gnezdo si že zgradi. Pa bo morebiti še najlepše, če preživi v njem življenje s spominom a mater.
Kakor bi hotel popraviti zamujeno, je vzel iz žepa rožni venec in pričel moliti za pokojno mamo. Da. Brez rožnega venca ga mama ni nikoli pustila oditi od doma, posebno v gore ne. „Da te modo vsaj po krščansko pokopali, če se ti primeri smrt,“ je imela navado reči-„Pri komer namreč najdejo rožni venec, je prav gotovo katoliški kristjan.“
„Gospod, daj ji večni mir in pokop in večna luč naj ji sveti.“ Peter .,e skončal molitev, na vzhodu je pa vstajal dan. Oglasili so se ptiči. Naokoli je slišal stopicati srnjad. Zabokal je srnjak in v diru pritekel mimo. Kaj ga je preplašilo ? Peter je tauko prisluhnil. Kaj kmalu je njegovo uho ujelp previdne človeške stopinje. Vznemiril se je in pričel se je tresti, kakor kadar je na svojih prvih lovih začutil, da hiti divjad proti njemu. Pa se je hitro umiril. Nevede se je .pripravil na skok in čakal.
Iz gošče je prišel drvar Cencelj, poznan, da se njegovih prstov rado kaj prime. Ugledal je visečo srno. Obraz se mu Je samozadovoljno razkremžil. Površno se je ozrl 'naokrog, če-ga morebiti kdo ne opazuje. Ker je bil prepričan, da je sam, je z roko zazibal srno na struni. Malo .je1 zavihal nos in odstopil. Dvignil je roko in požugal s kazalcem: „Prmej-duš, pa sem te le.“
„Jaz tebe tudi, hvala Bogu,“ se mu je oglasil za hrbtom z napeto puško Peter.
Cencelj se je zdrznil in se urno obrnil. Tako se je ustrašil, 'da niti bežati ni mogel, kaj šele, da bi se branil. Tudi tajil ni nič. S Petrom sta ugotovila, da je srna že neužitna, odirati pa da je ni vredno. Cencelj jo je moral vpričo lovca kar z rokami za silo pokriti z vejami in kamenjem. Peter ga je pa grede ošteval, kako more biti tako neusmiljen, da nastavlja zanke, in tako nevnemaren, da niti o pravem času pogledat ne pride.
„Sedaj bova šla pa na Bistrico in ri
najbrž še naprej v Radovljico,“ je odločil Peter. Drvar se je prestrašil, da je kar prebledel. Pri božjih Kriščevih ra' nah je rotil lovca, naj ga nikar ne izroči žandarmeriji. Če hi moral s Kranberger-jem skozi Sotesko: „O, Bog pomagaj!’' En .samkrat da je hodil z njim v Radovljico, da gre rajši sam desetkrat po golih kolenih. Je takrat prestal hudega, kakor še nikoli ne v svojem življenju. Žandar ga je bil tako trdo vklenil, da mu je kapala kri izza nohtov. In lačen je bil kakor volk in žejen kakor nivika, pa mu vso pot niti požirka vode ni dovolil spiti, ßam pa jev gostilni nalašč vpričo njega slastno jedel in pil in ga dražil če se mu kaj sline cede. Gostilničarki se je zasmilil, čeprav ji je bil pred leti izmaknil nekaj grošev. Hotela mu j s zastonj dati jesti in piti, pa je Kran-berger zarevsal nad njo kakor nad' psom-in ko je omahoval in ni mogel več hoditi, ga je s puškinim kopitom poganjal. Res, da se zapora troji, pa se je kar oddahnil, ko je ječar zaklenil vrata za njim. Bil je komaj še živ.“
Ob Kranbergerjevem imenu je Peter postal popustljiv. S Cenceljnom sta se zmenila, da mu sam pokaže še vse nastavljene zanke ter da pojde do prvega človeka z njim in vpričo njega i prizna, kaj je naredil narobe.
Krotaik kakor ovca je šel drvar snemat zanke. Štiri ima še nastavljene, je kar brez ovinkov povedal. Tri je dobil in jih izročil Petru, četrto je pa že nekdo sprožil in jo odnesel. Divjad ne, ko ni bilo niti najmanjše dlake nikjer. Kdo bi utegnil biti, sta ugibala lovec in drvar in šla počasi proti Zgornjemu Vo-garju- Obema pa je bilo že nerodno, Ja nikogar nista srečala- Pa še to smolo je imel Peter, da so bili še vsi prvi stanovi zaprti in da nikogar ni bilo doma.
(Dalje prihodnjič)
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom
Simon Raj er
Uruguay 743, 5. nadstr-, pis- 506
DRAMATSKI ODSEK	:
: ;
I Slovenskega doma v Carapachaya j priredi na novega leta dan ob 18 v svoj etn domu ;	veselo igro
j “NE KLIČI VRAGA” j E	:
5 Režija g- Petelin Albin
: ■
Scenerija g- Korošec Jože ;
E	5
■
Vsi rojaki vljudno vabljeni
\„...MIR LJUDEM NA ZEMLJI!“,\
►vsem članom, naročnikom, sobor-< yoemn po- svetu in doma, prijatelj ein { želi za
BOŽIČ IN NOVO LETO DSPB v Argentini in konzorcij Vestnika
'	Kakor sonce skozi glaž gre,
g laž ta se ne razbije, glej, tako je rojen bil Jezus iz Marije.
Vsem rojakom, članom in zlasti vsem dobrotnikom želimo vesele božične praznike ter vas lepo vabimo na božično prireditev, na kateri bomo skupno praznovali
SLOVENSKI BOŽIČ
O BOŽIČNA SV. MAŠA s petjem .najlepših božičnih pesmi;
•	SLOVENSKI BOŽIČNI OBIČAJI;
© SMREKOVA VEJICA — božična igrica
•	BOŽIČNI MOTIVI — barvne skioptične slike
Prireditev se bo vršila na božični praznik,
v nedeljo, 25. decembra, ob 18 popoldne na vrtu Slomškovega doma.
VSI ROJAKI PRISRČNO VABLJENI!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■

	 			
SLOMŠKOV DOM
želi vsem slovenskim rojakom veliko sreče in zdravja v letu 1967 ter vabi na tradicionalno
SILVESTROVANJE
v soboto, 31- decembra
Za dobro voljo in solidno postrežbo, bo poskrbljeno.	Pridite!
SLOVENSKA PRISTAVA V CASTELARJU
vošči vsem članom in prijateljem vesele svete božične praznike in srečno, blagoslovljeno ter božjega varstva polno »ovo leto 1967.
Vse vabimo na veselo silvestrovanje 31. decembra 1966. Začetek ob 22
! rojaki:
PRIJATELJI SLOVENSKIH MISIJONARJEVI
Naša narodna in verska dolžnost je, da sodelujemo s slovenskimi misijonarji — z molitveno in gmotno pomočjo!
Vsakoletna misijonska veletombola združi takorefcoč vse rojake Velikega Buenos Airesa v velikopotezni akciji njim, v oporo.
Rojaki! Tudi letos se, hvaležni Bogu za vse v preteklem letu prejete dobrote, cdzovimo velikodušno in žrtvujmo velikodušno!
Na novega leta dan bodo šli znani misijonski sodelavci po slovenskih naseljih v takoimenovani „avtomobilski akciji“ in Vas bodo poprosili za Vaše darove; naj ne odidejo iz Vaše Hiše praznih rok, prosimo Vas!
Enkrat samkrat na leto prosimo za slovenske misijonarje, te naše zastopnike pri delu za širjenje Cerkve v svetu! Ne zamudite te prilike, da jim pomagate!
UPRAVA SLOVENSKEGA DOMA. CARAPACHAY
želj.vsem svojim članom in vsem rojakom blagoslovljene praznike in srečno novo leto, obenem vabi na veselo silvestrovanje
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE E
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E- 35-2271
Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Uradne ure od 17—20
Pisarna zaprta od 19. decembra do 13. februarja
Izredni slučaji dr. Martinez Sarmiento 1479, 1 p., T. E. 46-4972
ESLOVENI« HIRE
Editor responsable : Milos Stan Redactor; José Kroselj Redaction y Administratión:
Raman	Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503
	Argentina
O o Z a	FRANQUEO PAGADO
u r _ Szf	Concesión N» 5775
8« 5 ° I o <	Concesión N* 3224 TARIFA reducida
Nectenal de te »h ded Intelectnal No- 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije sa 1966: sa Argentino $ 1.408,—. Pri ljarju po pošti doplačilo $ 100,—. Sa ZDA in Kanado: 12 dolarjev sa podajanje s letalsko pošto, in 8 dolarjev * pošiljanje s navadno pošte.
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Esc ribano Publico
Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E- 35-8827
Vabi
Slovenska misijonska zveza
■Slovenski skupnosti sporočamo, da je dne 13. decembra 1966 umrla članica Slomškovega doma in Medsebojne pomoči, gospa
Jožefa Šturm roj. Lampič
Maša zadušnica za pokoj njene duše bo v soboto, 7- januarja, ob 19 v Slomškovem domu.
Zavedno Slovenko bomo ohranili v trajnem spominu.
, Slomčikov dom
Rojakom sporočamo, da je dne 13. decembra 1966 umrla v 78. letu starosti članica Zedinjene Slovenije gospa
Jožefa Šturm roj. Lampič
K zadnjemu zemskemu počitku smo jo spremili dne 14. decembra na pokopališče v San Justu.
Zavedno slovensko ženo bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Zedinjena Slovenija

VSEM SVOJIM DELNIČARJEM IN VSEM SLOVENCEM VESELE IN BLAGOSLOVLJENE
BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI
Cangallo 1885, I. nadstr.
EA OVEJERA ARGENTINA s. r. I.
Capital m|n. 250,000.000.—
T. E. 45-9714
Buenos Aires
Zapustila nas je v 60. letu starosti moja. draga soproga, naša mama in stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Pavla Žirovnik roj. Lovše
Med težko operacijo ji je prenehalo utripati utrujeno
srce.
Pokopali smo jo 15. decembra 1966 na Chacariti.
Zahvaljujemo se vsem, ki so drago pokojnico kropili, ji darovali cvetja na zadnjo pot ali v njenem imenu dali v dober namen, jo pospremili k grobu, se udeležili sv. maše zadušnice in se je spominjajo v molitvi. Posebna zahvala velja č. g. msgr- Antonu Oreharju za vodstvo pogreba.
Sv. maša za pokoj njene duše se bo darovala 25- t m. ob 11.30 v cerkvi sv. Adele, L. M. Campos in Dorrego, Capital.
Za njo žalujejo:
Janko, soprog, Metka, Breda in Katja, hčere, ter Patricija Silvija, vnukinja v Buenos Airesu ter družine: Lovše, Jeras, Vadnjal, Žirovnik, Soss, Koritnik, Klemensberger in Jausserand.
Buenos Aires, Ljubljana, Howick Auckland (Nova Zelandija), Toronto (Canada), Ebnit, Graz (Avstrija) in Sorrento (Italija), dne 15. decembra 1966.
NAŠI
Urejuje: MARTIN MIZERIT
MLADINI
Leto III.
Št. 26
,	HLEVČEK UČI...
Jaslice so dogotovljene. Dosti dela j,e bilo z njimi. Sb’ pa -zato' tako lepe, da očka zadovoljno1 kima, z glavo, ko- jih ogleduje. Mama; pa rte more zadržati pohvale: „Lepo. si naredil, Tinko!“ Drugi otroci se pa jaslic kar nagledati ne morejo. Le Drejoe.. . Njemu ni vse všeč.
In Zn,ne: „Je lepo-, res., Pastirčki, ovčke, sv, Jožef, Marija in Jezušček in vse drugo. Tudi hlevček. Ampak za, J-ezuščka se vendar ne spodobi hlev-čekj Ko- bi jap delal jaslice, bi po-stavil pravo palačo. Velikol in lepo. Takšno-, kakršno imajo cesarji, kralji n drugi vladatrji!“
Otroci osupnejo. Kajpak, palača bi bila čisto nekaj drugega. Pa se Tinko kmalu znajde.
„Glej ga! Kaj ne veš, da se je J-ezušček rodil v hlevčku? Kako- Waj potem pri jaslicah delamo palačo narriesto hlevčka?“
Očka in mama zadovoljno prikimavata Tinčkovemu odgovoru, otroci pa pogledujejo Drejčka, češ imaš sedaj doVo-lj?
Dvojčku j-e neprijetno: Vda se pa še, ne, Spet s,e oglasi:
„Čislo dobro Vem, da je Jezus pi'-avi Kralj1! Saj še rii dolgo tega, kar smo praznovali. praznik Kristusa Kralja. Če je Jezus Kralj, mora imeti palačo, kakor ise spodobi kraljem.“
Tinko molči. Ostali \otroci tudi. Nihče ne"ve, kaj ntaj odgovori na Dvojčkove- besede. Pa posluže očka vmes in pove:	\
„Gotovo! Jezusu Se spodobi palača! Vse veličastnej'ša, kakor jo imajo zemeljski vladarji. A si je ramsizbral za svoj dem ria zemlji reven hlevček. Pa tudi pozneje, je živel skromvip in preprosto. Zato pa: kadar postavljamo jaslice, je- prav, da so jaslice v hlevčku.“
Drejčku se čelo na,bere v rahle gube. Premišljuje. In se spet oglasi: „Pa kako, - da, si je Jezus izbral za, svoj prvi dom, na, Zemlji ub-ožev hlevček? Saj je vemdaii Bog, Kralj nebes in zemlje,! Tèga ne, razumem!“
„Vidiš, tega, marsikdo ne razume. Tudi- Judje misoi tega1, razumeli,. Mislili Šo, da, bo prišel Mesija -— Odilešenik — na, zemljo kak&r kak: vsemogočen kralj, ki si Ho -podvrgel vso zemljo. In Judje maj bi postali gospodarji sveto,.
Jezušček — rojen v bornih jaslicah betlehemskega, hlevčka ;—: uči drugače. Me svetno bogastvo-, slava in čast; ne napuh, lakomnost in sebičnost!
Božja milost, ljubezen do Boga in dio bližnjega; ponižnost in skromnost so pota,, ki nas vodijo k zveličanju,-
Ko bodo vsi ljudje toi resnico doumeli, do dna, jim bo — ne sa,mn iz ust, marveč iz.globine duše in srca — privrela v nepopisni blaženosti prelepa pesem:
SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ!“
Ksaver Meško ;
V SVETI NOČI
Oj čudo, -oj čudo, neb-o žari, kot ni še žarelo nikoli.
In angel blesteč iz nebes, kiti na zemske nižave nizdoli.
Prinaša pastircem oznanilo-:
„N-o-coj -se vam božje je Dete rodilo, o slava v višavah Bogu!“
/
In vsi zavzeti pastirji hitijo na hrib, \v hlev betlehemski.
In že pred Detetom ponižno klečijo in zro mu v -obraz ves nadzemski. in z njim pokleknem im molim še■ jaz: „O J-ezušček, naj Ti le gledam v .	obraz,
in srce bo polno- miru.“
KOVAČEVA HČERKA
(Božična legenda)
Blizu betlehemskega hievca je stala kovačnica. Kovač je bil močan, bradat mož; od jutra do večera je tolkel s kladivom „pink, ponk“ in ipridejal zraven še kako prav krepko besedo.
Ko je bil Odrešenik rojen, je zjutraj stopila kovačeva žena k svojemu možu in mu rekla: „Ne nabijaj tako močno! Tamle v hlevčku je Bog podaril siromašni ženi otročička. Mati je zelo trudna, zakjj*#üsla je iz daljnega Nazareta- S^Prow«®kv spanju.“
Kovač je dobrodušno pokimal, pa je pričel krotiti svojo silno moč. Čudno! Kladivo ni več bobnelo in železo ni več zvenelo, ampak se je upogibalo kot mehko testo, ki ga morejo izoblikovati že sami prsti.
Mala kovačeva hčerka je prosila mamico, če sme pogledati v hlevčku malo Dete, ki je prišlo ponoči na svet. Mati je dovolila, dekletce pa je skakljaio proti hlevčku in je pri vratih obstalo. Ni bila vajena hoditi med ljudi; bila je namreč pohabljena — že od rojstva brez rok. To jo je\ zelo žalostilo in zato se, je ogibala tujih ljudi.
Marija se je sočutno ozrla na deklico in ji namignila, naj pride bliže. Tedaj je izgubila deklica vso boječnošt in je stopila k jaslicam, kjer je na slamici počivalo nebeško Dete.
„Dvigni mojega malega Jezusa In mi ga položi v naročje!“ ji smehljaje reče Marija.
Tedaj pokaže dekletce s pogledom obe mesti, kjer 'bi morala imeti rok.?, in solze ji zdrknejo po licu.
„Le poskusi, le!“ jo bodri nebeška Mati.
Deklica se nagne nad jaslice in tedaj :— o čudež! — ji hipno zrastejo roke. Vsa srečna dvigne božje Dete in ga položi Mariji v naročje.
PISANi DROBIŽ Odbiralnica
Iz besed: Rajmund, treske, streha lagune, zadruga, Brioni, teden -— vze mi v določenem redu po tri zaporedn črke, iz zadnje besede samo dve črk: Pravilno odbrane črke dajo začete) znane božične pesmi.
Številnica
7, 8, 4, 1, 4 — 3, 6, 5, 14 — 10, 9, 2 -8, 13, 14, 12, 11, 10!
Vsaka številka pomeni črko. Da bo; uganko lahko rešil, imaš spodaj ‘ključ’ kjer so iz številk (črk) sestavljen' znane besede. Ko rešiš ‘ključ’, prene seš črke (številke) na zgornje številke Ključ:
1, 2, 3, 4 —» drevo; tudi Prešernov roj
stni kra
5, 6, 7, 8, 9 — slovensko ime za violini 10, 11, 12. — nabirajo čebele 13, 14, 12 — pripadnik naroda
Pravilna rešitev da znan božičn pozdrav.
Rešitev ugank v prihodnji številki
NAŠI PREGOVORI. — O BOGU.
Daši Boga ne vidimo, vendar vanj verujemo.
Božji mlini meljejo počasi, a na drobno-
Bog ne plačuje vsako soboto.
Brez božje volje še vrabec ne pade s strehe.
Rdšene uganke iz 25. številke:
Spremeni črki: Romar, ropar, — Le kaj je to: Poštni nabiralnik. -—: To je pa lahko: Kos — osa — sam-